ki jih ({e) ne znamo izkoristiti

Skavtstvo je definirano kot vzgojno-izobra`evalno gibanje. Vzgoja in izobra`evanje na neformalen na~in; to je izven uradno priznanega sistema, namenjen dolo~eni ciljni populaciji in z dolo~ljivimi u~nimi cilji. Ta "neformalnost" ima {tevilne prednosti, ki se jih v taborni{ki organizaciji vse premalo zavedamo.

Prednosti

• izraz "neformalno" ve~ino udele`encev napolni z navdu{enjem in radovednostjo, to pa prispeva k bolj{im rezultatom u~enja;

• strokovnjaki ga cenijo kot nepogre{ljiv na~in {irjenja obzorja in izpopolnjevanja otrok, mladine in odraslih;

• udele`encem ne predstavlja prevelikih naporov in stresa;

• zaposleni ga ne vzamejo kot vir dodatnih obveznosti, ampak kot prostovoljno, ljubiteljsko dejavnost;

• na~in podajanja snovi je dokaj fleksibilen in dinami~en, izvajalci pa ga lahko zaradi tega prilagajajo potrebam in pri~akovanjem udele`encev;

• ~asovni okviri neformalnega izobra`evanja so pogosto bolj ohlapni in sprejemljivi

• pedago{ki in drugi strokovni kader, ki izvaja neformalno izobra`evanje ima do udele`encev bolj spro{~en odnos;

• metode neformalnega izobra`evanja so usmerjene k ustvarjalnemu pridobivanju, dopolnjevanju, bogatenju in ohranjanju znanja;

• teorijo ponavadi ponazarja in osvetljuje poglobljeno prakti~no delo;

• podajanje snovi je ponavadi kombinacija klasi~nega in alternativnega;

• sodelovanje in komunikacija sta praviloma veliko bolj spontana in teko~a;

• kriteriji za sodelovanje na neformalnem izobra`evanju so bla`ji in sprejemljivej{i;

• zanimanje, navdu{enje in prostovoljna odlo~itev prispevajo k nestresnemu okolju, la`jemu pridobivanju rezultatov in bolj{im konkretnim rezultatom;

• prakti~no u~no vsebino lahko udele`enci takoj preizkusijo v vsakdanji praksi;

• pestra struktura (spol, starost, predznanje, polo`aj, kulturno okolje…) udele`encev omogo~a interaktivno u~enje – izmenjavo znanja, spoznanj in izku{enj med udele`enci;

• z neformalnim izobra`evanjem je mogo~e u~inkovito dvigniti splo{no raven znanja in razgledanost ter tako izbolj{ati izobrazbeno strukturo posameznikov, interesnih skupin in dru`be v celoti.

Seveda pa pri neformalnem izobra`evanju pojavljajo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki se odra`ajo pri nepopolnih programih, neenotnem pristopu predavateljev iste vsebine, premajhno zanimanje javnosti za neverificirane programe, neustrezno preverjanje pridobljenega znanja in izku{enj in nepriznavanje izobrazbe v formalnem smislu. Slednje se v zadnjem ~asu re{uje s podeljevanjem potrdil, ki jih za sprejem v slu`bo upo{tevajo tudi nekateri delodajalci (v Angliji ima veliko te`o tudi izobra`evanje in{truktorjev).

Kako bo z udele`bo

Meti Buh, Ra{i{ki rod:

Za te~aje smo vedeli `e prej, tako da katalog ni prinesel nobenih novih odlo~itev. Je pa krasno, da so vse stvari zbrane na enem mestu. Katalog je marsikdo z veseljem prebral. Se vsaj ve, da se kaj dogaja. Odlo~ili smo se, da bomo poslali dve PP-jki na te~aj pionirstva, ~eprav smo zaradi cene premi{ljevali, da bi raje na taboru malo bolj poudarili te stvari.

Poleg tega so te~aji v terminih, v katerih smo {tudentje popolnoma zme{ani od svojih izpitov in ni nobenih mo`nosti, da bi si lahko vzeli ~as (~e so {tudentje sploh ciljna starost, ali so to samo dijaki). Jaz bi druga~e {la na topo te~aj (ta je baje res zelo dober).

Ali taborni{ko izobra`evanje pokriva vsa podro~ja?

Toma` Strajnar, Rod stra`nih ognjev Kranj: Informacije zbrane v katalogu so zelo dobrodo{le. Na enem mestu lahko najde{ vse o te~ajih, ki so organizirani na ravni ZTS, kar prihrani ~as, ki bi ga porabili za iskanje razpisov na posameznih listih. @elim pa si, da bi bilo mo`nosti za izpopolnjevane {e ve~. Podro~ja kot so kot so marketing, komuniciranje, opravljanje s ~love{kimi viri, gospodarjenje z opremo,... so v taborni{kem svetu potisnjena bolj v ozadje, a niso nepomembna. Stvari, ki jih delamo v `ivljenju velikokrat presegajo na{e znanje, u~enje na izku{njah pa je v~asih dolgotrajno in bole~e. Zato je bolj{a re{itev "sesti v klop" in se nau~iti ~esa novega.

Utrinek iz leta 1999

Anja Kristan, Se`ana

Glede na to, da pred vodni{kim te~ajem v Bohinju nisem bila nikoli tabornica, je bila to zame prava taborni{ka izku{nja. Moram priznati, da mi je pri{lo prav vse, kar sem se nau~ila. Poleg teoreti~nega in prakti~nega nau~enega znanja sku{am med tabornike vnesti tudi tisto pravo taborni{ko vzdu{je in taborni{ki duh, ki sem ga sama ~utila na te~aju in kasnej{ih taborjenjih. Pridno vodim svoj vod, ki se s ~asom {e ve~a, svoje znanje pa posredujem tudi drugim vodnikom in vodnicam, ki {e niso bili na te~aju, a mislim, da bodo kmalu {li.