Revija Tabor 2000/3

NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO NAPOVEDUJEMO

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj?

Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo?

10. - 11. marecSeminar za taborna vodstvaTaborni{ki vestnik 2/2000

www.zts.org

25. - 26. marecNOT (okolica Ljubljane)Taborni{ki vestnik 1/2000

Taborni{ki vestnik 2/2000

v tem Taborni{kem vestniku not.rutka.net

31. marec - 2. aprilSodni{ki seminarTaborni{ki vestnik 2/2000

www.zts.org

1.aprilBra~i~evi dnevi (Slovenske konjice)v tem Taborni{kem vestniku

www.rutka.net

041/400 044 (Deni)

15. aprilSo{ka olimpiada (Nova Gorica)v tem Taborni{kem vestniku

mejasi@ goap.si

065/135 9517 (Vi~o)

22. aprilDan tabornikov - dan Zemljewww.zts.org

23. - 28. aprilaIn{truktorski te~aj II. stopnje (G[ Bohinj)

6. majBi~ikleta `ur (Izola)066/645-282 (Tomi)

5. - 7. maja[TPM (Velenje)peter.vrckovnik @ guest.arnes.si

12. - 14. majKreart 2000 (Prem)krearta.rutka.net

Soo~enje?

V `elji, da bi se v Taboru pisalo tudi o bolj `ivljenjskih temah, o katerih se ponavadi razpravlja le v ti{jih koti~kih ob tabornem ognju in na internetu, je v tej {tevilki objavljeno prvo soo~enje. Govori o dveh tekmovanjih na isti dan. Morda bo v Taboru {e ve~ tak{nih soo~enj, v katerih bodo 'odgovorni' argumentirali svoj pogled na pere~o zadevo.

Popotovanje treh 'norcev' in Da{e v Kanado je vsekakor reporta`a leta. Na kar {estini strani revije se prepletajo {tiri zgodbe, polne do`ivetij slovenskih tabornikov na Snow Jamu.

UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

Medo se je potrudil in sestavil najpopularnej{i test opreme. Tokrat je obdelal nahrbtnike, ki so najnujnej{i pripomo~ek vsakega tabornika.

Z nasveti o zdravilnih in hranljivih rastlinah nas bo spet osre~eval Kosobrin, ki bo za bralce Tabora predstavljal nove rastline. Se pravi tiste, ki jih ni opisal v svojem priro~niku. Zraven opisov je pripravil tudi recepte, ki so {e kako dobrodo{li, ko nam na bivakiranju zmanjka idej.

V naslednji {tevilki pa - zimovanja in aktualno mnenje o te~ajih ZTS.

Bodite pripravljeni!

Matija

Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

Snow Jam4

ZOT12

Bela sled14

Soo~enje16

Zvezni dogodki18

Mnenje20

Etnostep22

Joti in Jota27

Techuana27

Nepitna voda28

Internet30

Orientacija31

Astronomija32

Test opreme - nahrbtniki34

Narava38

Kosobrin39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Igre in pesmi45

Z znanjem46

Volk46

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@ guest.arnes.si; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Tine

Jam des neiges – Snow Jam

Za to, da boste tudi vi vedeli, kaj se je dogajalo v Kanadi, so poskrbeli trije slovenski "genijalci", ki naj bi opravljali delo prostovoljcev na Snov Jamu: Gu{ter, U{atko in Te{ky

Slovensko Zvezo tabornikov smo na sne`nem zletu zastopali {tirje predstavniki, od tega ena udele`enka in trije prostovoljci. @e pred za~etkom tabora smo za~eli plesti zgodbo o Kanadi, pravzaprav kar tri razli~ne.

Te{ky: od +15 do –47 ali kako velika je v resnici ta Kanada

V Kanado sem pri{el popolnoma brez na~rta, vse kar sem imel odlo~eno, je bil tabor, ki pa se je za~el {ele 14 dni po prihodu. Sprva sem se 'usedlal' v Torontu in takoj spoznal precej ljudi – niti misliti si ne bi mogel, kako odprti so lahko Kanad~ani. To mi je popravilo slabo razpolo`enje, v katerega sem zapadel, ker v Torontu sploh ni bilo snega in nobenega mraza. Bal sem se, da bo tako tudi ~ez nekaj dni, ko se bom s svojo desko podal na sneg in posku{al narediti kako zarezo v devi{ko belino. Pozabil sem verjetno na to, da bomo to po~eli 1600 km severneje.

V Torontu sem se sestal {e s tremi snowboarderji, ki se s turnim deskanjem ukvarjajo profesionalno. V kombiju smo se podali proti St. Anni, kjer smo se sre~ali {e z na{im vodi~em in ta nas je zapeljal v gozd, kjer smo se nastanili v gozdarski ko~i (pa ne Falkenau). Tu sem prvi~ za~util, kaj je pravi mraz, ko so mi sredi no~i v ABS-ki za~ele {klepetati kosti. Bili smo kar visoko, temperature pa so se baje spustile vse do –47. Ogenj v pe~i seveda ni zdr`al dlje kot do tretje zjutraj, potem pa… Zjutraj smo na mraz pozabili, ko nas je kombi odpeljal na smu~i{~e, kjer smo preizkusili opremo in kjer sem moral pokazati, kaj sploh znam. Z mano so bili kar zadovoljni, saj sem

[tirje ljudje – tri razli~ne zgodbe

Veselje na snegu

Pravi mraz!

Toronto downtown

Medo in Slovenca

se naslednje jutro lahko vkrcal v helikopter, ki nas je odpeljal na vrh. Snega je bilo za vse dovolj, pa vseeno smo vsi hoteli biti prvi (mo{ki vedno ho~emo biti prvi).

Po dveh dneh dvometrskega pr{i~a sem izmu~en spet padel v posteljo v hostlu v Torontu, potem pa se je za~elo {toparsko do`ivetje. Kot zanimivost naj omenim samo, da v Kanadi {topa{ kar sredi avtoceste, ker tako najla`e dobi{ {top, seveda pa je to dovoljeno…

Quebec – `elja vsakega tabornika in skavta. Tabornega prostora ni bilo te`ko odkriti, saj je bil prav sredi mesta v najve~jem parku (Plaines d'Abraham). Pomislil sem na to, kako bi bilo postaviti tak zlet v ljubljanskem Tivoliju ali morda kar v parku Zvezda. Poslali so me spat v YWCA, kjer sem v sobi opazil slovensko zastavo. No, pa smo slovenski prostovoljci Quebec videli kar skupaj.

Po Jamu smo se spet raz{li in seveda sem spet uporabil najcenej{e prevozno sredstvo in tako sem dr`al prst v zrak. V enem samem dnevu sem naredil 800 km in v Torontu spet sre~al Avstralce, ki sem jih poznal izpred Jama. Skupaj smo pre`iveli preostanek mojega ~asa, podnevi vsepovsod, pono~i na impro showih (ja, v Kanado nisem {el samo zaradi taborni{tva).

Miha in Ga{per: od Toronta do Montreala s silvestrovanjem v Quebec cityju

Po prijetnem poletu naju je v Torontu pri~akal Ur{in stric William in naju limuzinsko odpeljal k sebi domov. Tu sva ostala nadaljnjih sedem dni. V tem tednu sva si ogledala Toronto "underground". To je skoraj 36 km podzemnih rovov in povezav, kjer je skrita ve~ina menz, trgovin, butikov, salonov in postaj podzemne `eleznice. Videla sem CN tower, ki je s svojo vi{ino ve~ kot pol kilometra (555,33 m) najvi{ji samonosilni objekt, ki ga je kdaj zgradil ~lovek, in nekaj nakupovalnih velecentrov kot so Sears, Eaton in Bay. Seveda nisva spustila `ivalskega vrta, dvorane slavnih, Hollywood planet-a in ostalih zanimivosti. Ker nama je postalo v Torontu dolg~as, sva se z avtobusom odpravila {e do Niagare, kjer sva si ogledala in za~utila niagarske slapove. Tla se namre~ tresejo zaradi vode, ki pada ~ez podkvast prelom.

Po tednu dni sva se iz Toronta z avto{topom odpravila proti prizori{~u Snow Jama in lahko re~eva samo, da je Kanada nadvse primerna za tak na~in potovanja. Ceste so urejene, ravne, kot bi jih potegnil z ravnilom, in vsak, ki te pobere, gre vsaj {e 100 km naprej. Ljudje so odprti in zelo prijazni. Sploh, ~e vzamemo za primer Anthony-a, ki naju je premo~ena in

Ledeni Indijanec

premra`ena po vo`nji vzel kar k sebi domov, sam pa skupaj s celo dru`ino od{el na ve~erno zabavo in naju pustil sama s polnim hladilnikom hrane in nasme{kom na obrazu. [tiridnevni {top naju je vodil tudi skozi rojstni kraj Jacquesa Willeneuva – Bertiville kjer sva preno~ila na bregu reke St. Lowrence. Zjutraj sta naju - sicer ne vem zakaj - zelo za~udeno gledala sosed in njegov pes. Od tod pa je bil le {e majhen skok do mesta Quebec. Le-tu sva se zna{la tri dni pred pri~etkom prvega mednarodnega zimskega tabora. Dan pozneje naju je v YWCA – hotelu mladih `ensk katoli~ank – na{el Te`ak. Tam smo v luksuznih razmerah (proti spanju v {otoru pri -25 stopinj celzija ali manj) preno~evali za 650 sit na no~, kar je bilo najceneje dale~ naokoli. Dan pred pri~etkom Jama smo se prijavili in se nastanili v enega od sedemdesetih {otorov, ki so bili postavljeni v nacionalnem parku Plains d'Abraham na ju`nem robu mesta Quebec.

Po koncu jamboreeja sva se skupaj s skavtoma iz [panije, Pedrom in Miguelom, z najetim avtomobilom res nabasanim s prtljago za tri dni odpeljala na 900 km dolgo kro`no turo po provinci Quebec. Ogledali smo si nekaj zanimivih slapov, poskusili smo se v hoji s krpljami in okusili {e malo kanadskega mraza ter videli mesto Chicoutimi. Po vrnitvi v mesto Quebec sva ostala {e dan ali dva in se nato odpravila na avto{top proti mestu Rock Forest na obisk h Catherine, prijateljici z Jam-a. Ne boste verjeli, da so kar precej ~ukasto gledali pri njej doma, ko sva se (sicer po predhodni najavi po e-po{ti) pojavila na vhodnih vratih. Pri njej sva ostala le eno no~. Ker sva imela {e kar nekaj prostih dni, naju je palec vodil {e malo na pode`elje. Tako sva dva dni bivakirala ob jezeru Magog, ki meji z ZDA. Eno no~ pa sva prespala tudi v samostanu St. Benuid du lac pri neverjetno 'faca' menihih. Vsak je dobil svojo skromno sobico in klju~, ki je odpiral vsa vrata v samostanu. Zve~er sva bila povabljena na ve~erjo, ki je bila res okusna. Dobro naspana in posu{ena sva se okoli poldneva odpravila proti Montrealu. Temperatura je ta dan padla 30 pod ni~lo, pa {e prav neprijetno je pihalo (tako kot ve~ino dni). Potem nama lahko verjamete, da je bilo salamensko mraz (Miha je imel kar malo bel nos). Vendar sva kljub hladni vojni s kanadskim mrazom prispela v Montreal. Tu sva ostala {e pet dni, ogledala sva si kar se je pa~ spla~alo (Biodome, Cousteaujevo biosfero, avtomobilski salon, …) Po~asi a nezadr`no se je bli`ala najina vrnitev domov. Toda kljub temu sva si uspela privo{~iti {e prav posebno poslastico - tapiokin puding! Ki naju je spremljal vse od Jama.

Prizori{~e Snow Jama

Po klancu

Ali ga prepoznate?

25. 12. 1999 – 5. 1. 2000 Plaines d'Abraham

Seveda smo se trije Slovenci v tabor naselili takoj, ko so nam to dovolili, torej na dan samega Bo`i~a, ~eprav se je vse skupaj za~elo {ele dva dni kasneje. Kot prostovoljci smo sku{ali biti koristni, vendar smo kmalu omagali zaradi slabe hrane in hudega mraza. V veliko veselje organizatorjev se je narava odlo~ila, da dan pred Snow Jamom vendarle pobeli Quebec, saj bi druga~e {lo bolj za Green Jam.

Prvi udele`enci so na taborni prostor pri{li dan pred za~etkom in tu smo prvi~ opazili pomanjkljivosti v organizaciji. Kam koga nastaniti, ali samo za en dan ali kar takoj v njegov pravi {otor. Nekaterih prostovoljcev niti ni bilo na seznamu zadol`itev, tako tudi mi trije nismo naslednjih deset dni imeli kak{nega posebnega dela, kar pa seveda ne pomeni, da smo se dolgo~asili.

Pri tem bi mogo~e lahko samo {e razlo`ili, kako so na tem zletu obravnavali prostovoljce. Ni {lo zgolj za tabornike in skavte, temve~ za ljudi vseh sort, vseh znanj in prepri~anj, od katerih nam je morala biti skupna ljubezen do dela z mladimi. Na zletu se je bilo sicer treba dr`ati skavtskih na~el in pravil, vendar se nam ni zdelo, da bi to dovolj poudarjali.

Aktivnosti je bilo na tem taboru kar nekaj, vse pa so bile seveda povezane z `ivljenjem v Kanadi, predvsem v provinci Quebec. Tako so udele`enci lahko videli, kako so neko~ `iveli kanadski Indijanci, saj so jim le-ti postavili pravi mali tabor s pravimi indijanskimi {otori iz katerih se je kadilo, s pravimi Indijanci, ki so govorili zgodbe iz preteklosti, s pravo indijansko hrano, ki se jo je dalo poskusit, s pravim indijanskim orodjem, katerega uporabo so nam prikazali, in podobnim. Udele`enci so se nau~ili postaviti iglu in nekak{no sne`no luknjo, v katerih pa potem ni nih~e prespal, ker organizator tega ni dovolil. Nau~ili so se tudi zakuriti ogenj v snegu (brez bencina!) in si pripravili obrok.

[portne aktivnosti so vklju~evale sne`ni rafting, smu~anje, deskanje na snegu, drsanje, odbojko, nogomet, {tafetne igre (vse na snegu).

Niso pa seveda pozabili na kulturne znamenitosti in tako smo si ogledali mesto z vsemi njegovimi znamenitostmi, {li smo v mestni muzej, lahko pa smo se prepeljali na drugo stran reke z znamenitim trajektom. Reka je bila verjetno {ir{a od celotnega morja, ki ga premoremo Slovenci, in rad bi videl junaka, ki bi ~ez njo zalu~al kamen.

Miha in Da{a na otvoritveni slovesnosti

Zimski tabor kanadskih skavtov

Miha na 'toplem'

Kaj so nam povedali udele`enci:

Andréanne Francoeur iz Quebeca, star 13 let

Pri skavtih sem pet let, za to me je navdu{ila starej{a sestra. Na Jam sem pri{la, ker si `elim do`iveti ~imve~ lepega in mislim, da je to dobra prilo`nost. To je moj prvi svetovni jamboree in res u`ivam, ko spoznavam ljudi s celega sveta. Imam `e kup novih prijateljev in izvedela sem `e toliko novega o dr`avah, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo (ne bomo povedali, da ni vedela za Slovenijo). Vsem slovenskim tabornikom `elim, da bi se tudi oni kdaj udele`ili ~esa podobnega, kajti to je tisto pravo.

Eva iz Tahitija, stara 15 let

Pred sedmimi leti me je mama prepri~ala, da postanem skavtinja. Za Jam je zvedela vodnica in takoj smo bili za. V{e~ so mi aktivnosti, ki jih izvajamo tukaj, vendar mislim, da te niso najpomembnej{e. Veliko ve~ mi pomeni spoznavanje novih ljudi in za~etek novih prijateljstev. Edina pripomba, ki jo imam na organizacijo, je tu{iranje po urniku. Tu{i bi tudi morali biti bli`e in vedno na razpolago.

Augustine Serophin iz Nigerije, 24 let, skavt 10 let

Pri nas so skavti del {olske dejavnosti, torej ena od izbirnih mo`nosti. Tako se kar precej mladih odlo~i za skavtstvo. Vendar je te`ko priti na tak dogodek, ker ljudje ve~inoma nimajo dovolj denarja. Jaz imam pa~ to sre~o, da imamo doma malo ve~ in sem si lahko privo{~il. Tukaj mi je zelo v{e~, ~eprav me ves ~as zebe. Prvi~ v `ivljenju vidim sneg in to je enkratno. Najbolj v{e~ mi je bilo ribarjenje pod ledom in ve~erni plesi. Tu se res lahko raz`ivi{ v veliki dru`bi ljudi, ki dobro v srcu mislijo. Vesel sem, da sem spoznal Slovence in veselo presene~en, ker govorijo tudi angle{ko.

Tobias Lange, Nem~ija, star 18 let

Skavt sem od sedmega leta in priznam, da so me v to prisilili, saj mi na za~etku ni bilo v{e~. Po dveh taborih sem mi-

slil druga~e in danes sem ponosen na to, da sem, kar sem. Snow Jam je po moje zelo slabo organiziran in to me moti. Tukaj sem {e s petimi Nemci iz svoje enote in prepotovali smo lep del Kanade, kar bo dalo celotni avanturi pozitiven prizvok. Vse razen tabora mi je namre~ v Kanadi bilo zelo v{e~. Tukaj so namre~ res premalo naredili za nas in hkrati nam pustijo premalo svobode pri udele`evanju aktivnosti. Pred tem sem bil `e na mnogih mednarodnih taborjenjih, predvsem na nem{kih Intercampih, namenjenih tujcem, ki `ivijo v Nem~iji.

Catharine Gaudet (kanadska prostovoljka)

Pri skavtih mi je `e 10 let v{e~ dru`ba, saj imam pri skavtih veliko prijateljev. @elela sem si, da bi pomagala pri programskih aktivnostih. Hrana je sicer bolj slaba, druga~e pa je v redu. Tu pomagam pri deljenju obrokov. Slovenci ste malo nori. Se vidimo na nebu. (Ko bo punca zrasla, bo astronavtinja!)

Michael

Collins (prostovoljec iz ZDA)

Za Jam mi je povedal prijatelj, bil sem v ^ilu in meni je bilo takoj jasno, da bom pri{el tudi sem, pa {e blizu je. Jam je zelo razburljiv in stalno se kaj dogaja, skavti se zabavamo in nikoli ni dolg~as, {e posebno ~e dela{ kot re{evalec, tako kot jaz tukaj. Najve~ problemov imamo z dehidracijo, ki pa ostale probleme samo {e pove~uje in pospe{uje. Ljudje bi tudi pozimi morali veliko piti, vsaj dva do tri litre teko~ine dnevno. Sledijo pa {e povi{ana telesna temperatura, vneta grla, ka{ljanje, imeli smo en primer plju~nice in eno zlomljeno nogo. Zvini so redki, ker ljudje hodijo previdno.

glavni urednik zletnega ~asopisa »Frisson«, Albert Remillard

Zato, ker ho~e res pristne informacije, njegov novinarski tim sestavlja petnajst prostovoljcev iz razli~no govore~ih koncev sveta. Nobeden od njih ni novinar po poklicu, Albert je arhivar. Iz{le so 4 {tevilke, za urejevanje in zbiranje prispevkov ter tisk potrebujejo dva dneva. ^asopis se tiska 157 km severneje, ker je tam edina tiskarna, ki deluje tudi med prazniki. Zanimivo je, da kljub internetu s tiskarno komunicira tako, da se vsaki~, ko je ~asopis pripravljen za tisk, pelje tja. ^asopis je `al ~rno bel, ker denarja za barvni tisk ni. V ~asopisu so ~lanki napisani v franco{~ini, angle{~ini in {pan{~ini. Tako

ime ~asopisa se je domislil, ker ga je zunaj, ko je zbiral prispevke, neprestano zeblo v roke.

Znane izjave manj znanih skavtov in drugih:

Nizar Nizar Nizar Nizar Nizar (Tunizija): "Where have You been? I was looking for you for all day!" To je Nizar rekel vsaki lep{i skavtinji in potem naprej …

Pierre Pierre Pierre Pierre (Kanada): "Not that I 'm like father. I am the father of all scouts here on the Jam!" Pierre je skrbel za prehrano in nemoteno delo v jedilnici na Jamu.

Rouzenberg Rouzenberg Rouzenberg Rouzenberg Rouzenberg (ZDA): "Look at them slovenian gypsies! They are all over the world!" Stvar le ni tako huda, Rouzenberg je namre~ zamejski Slovenec in mi smo bili prvi skavti, ki jih je sre~al na Jamu.

Aleandro Aleandro (Mehika): "You Slovenian motherf……!" Reve` je na Jamu zbolel takoj za Te`akom! Za bolezen je seveda krivil Slovence!

Ga{per Ga{per (Slovenija): "Za take mone, ku smo mi, je tku al tku zmjrm udprtu!" Na ogledu sedmih slapov pri Quebecu!

Kako je videla Kanado edina slovenska

udele`enka Snow Jama, Da{a Benedik

Ker sem bila edina slovenska udele`enka, sem bila v vodu kanadskih tabornikov iz Quebeca, ki so me takoj sprejeli za svojo. Vzdu{je je bilo odli~no in vsi smo z veseljem pri~akovali prvi ve~er, ki smo ga pre`iveli na hokejski tekmi med ekipama Quebeca in Montreala. Po zanesljivi zmagi doma~ih nas je ~akalo prvo sre~anje s kanadskim mrazom, saj smo morali ~akati na avtobuse, ki jih je bilo premalo za vse udele`ence. Dodaten {ok je bil {e silno neprijeten veter, ki nas je prepihal do kosti.

Sledila je dolga in {okantna no~, saj so se termometri v na{ih {otorih spustili kar 22 stopinj pod ni~lo… Kako zjutraj sko~iti iz spalne vre~e in se oble~i pri tem mrazu? Z malce iznajdljivosti in drgetanja nam je uspelo.

Po nekaj dneh nam mraz ni ve~ delal te`av, tako da smo se brez te`av sla~ili in obla~ili, pa tudi v {otorih je bila temperatura zmeraj okoli 5°C.

Aktivnosti je bilo ogromno: od raznih {portnih aktivnosti pa vse do ogleda razli~nih muzejev. Sama sem se preizkusila v hoji s krpljami, si ogledala kako pridelujejo javorov sirup, se

Slap v dolini sedmih slapov v ledenem oklepu

udele`ila zimskih olimpijskih iger, spoznala na~in `ivljenja kanadskih Indijancev in izvedela veliko o zgodovini mesta Quebec. Vsi udele`enci smo naredili tudi nekaj dobrega za skupnost: medtem ko smo v ^ilu sodelovali pri t. i. "day of serving", smo v Quebecu zbirali hrano za revnej{e prebivalce. Razdelili so nas po avtobusih in nam dali zemljevid obmo~ja, ki smo ga morali obdelati. Za pomo~ smo dobili tudi listek napisan v franco{~ini, na katerem je pisalo, da smo udele`enci Jam des neiges-a in da zbiramo hrano za projekt ESPOIR 2000 ter da se jim za njihovo pomo~ `e vnaprej zahvaljujemo. Tamkaj{nji ljudje so se izkazali za zelo radodarne in akcija je dobro uspela.

Higiena v zimskih razmerah je organizatorjem zagotovo predstavljala poseben izziv. Na Snow Jam-u ni bilo tu{ev, zato pa so bili organizirani avtobusi, ki so nas pripeljali do kopali{~, kjer smo se najprej nakopali v bazenih, nato pa {e umili pod toplim tu{em. Strani{~a so bila kemijska, imeli smo umivalnice s toplo vodo.

Otvoritev, praznovanje novega leta in sklepna prireditev so bili nekaj posebnega. Meni je bila najbolj v{e~ predstava na sklepni prireditvi, ki je imela nadvse zanimivo sceno in zgodbo, ki se je dotikala taborni{kega `ivljenja.

^eprav smo bili le {tirje predstavniki na{e dr`ave, smo se potrudili, da so ostali sli{ali za Slovenijo in da so izvedeli, kje se nahaja. Mnogi od njih so bili tako navdu{eni, da jo `elijo v bli`nji prihodnosti obiskati. Za novo leto sem presenetila ostale tri slovenske kolege in jim za`elela "sre~no novo leto" kar vpri~o vseh udele`encev Snow Jam-a.

Snow Jam zame predstavlja enega najlep{ih dogodkov v mojem {e ne tako dolgem `ivljenju. Vse to pa dolgujem tabornikom iz mesteca Pintedre, ki so zame en mesec skrbeli, in ki so mi znova dokazali, da so taborniki ena najlep{ih stvari na na{em planetu.

Fotografije: Da{a, Gu{ter in Te{ky

Silvestrski ogenj

Jezna Adriana

Silvestrovanje

Niagara

Hoja po azimutu {e nikoli ni bila la`ja ZOT

Orientacijski izziv

Ravnina. Povsod polja, gozdovi in obilica cest ter daljnovodov. Odli~en teren za najla`jo orientacijo na svetu. Vendar ni bilo ~isto tako. Kljub izredno nerazgibanemu terenu so vse ekipe vzljubile kidri~evske gozdove in prekora~ile ~asovnico.

Bilo je kot na zgodnji spomladanski dan. Sneg je sicer pokrival ve~ino okoli{kih njiv in streh, vendar je bilo sonce tako mo~no, do so bile rokavice in kapa skoraj odve~. Seveda samo na prostem. V temnih kidri~evskih gozdovih, kamor {e pozimi sonce bolj redko posveti, je bilo prav hladno. In ker je Kidri~evo z okolico ena sama ravnina – ~e izvzamemo gramozno jamo – so bile kontrolne to~ke posejane po gozdi~kih in gozdovih.

Prijazna {ola

Taborniki XI. SNOUB so naleteli na dale~ najprijaznej{o {olo, mi je zaupal Windy. V osnovni {oli Kidri~evo so imeli na voljo nekaj u~ilnic z ra~unalni{ko opremo vred, telovadnico, kuhinjo in u~ilnico z video projektorjem, kjer so v petek zve~er imeli pravi kino. S skoraj tako veliko sliko kot v kinu. Za~etno veselje ob popolni svobodi v {oli je hitro pripeljalo do ugotovitve, da so se "raz{irili kot epidemija". Windy je tako modro ugotovil, da ve~ ko ima{ prostora na voljo, bolj se raz{iri{, kar pa ni nujno dobro.

Matija

Posvet enotno oble~enih RGT-jevcev

TOTI test – tipi~en odziv tabornika na vpra{anje, nari{i podzemni rezervoar za plin

Kjer padajo drevesa

Svojo resnej{o pot sem za~el pri tretji kontrolni to~ki. Pravzaprav pred gozdi~kom, v katerem naj bi se skrivala. Prav po~asi sem se vlekel ~ez njivo, na kateri se mi je na pet korakov vsaj desetkrat udrlo pod nogami. Kar naenkrat se nedale~ vstran na robu gozda podre drevo. Kar samo od sebe, se mi zdi. Ko se le nekoliko pribli`am, zagledam veselega doma~ina, ki v tistem dobro znanem modrem delavskem kombinezonu s svojo motorno `ago stoji ob svoji novi trofeji. Pogovor za~nem z okornim: "Meni se je pa zdelo, da je tako huda zima, da drevje kar samo pada," a ve~ kot "aja?" ne spravim iz njega. Njegov pogled je zazrt v moj vrat. Predvsem v pisano stvar, ki je zavita okrog njega. Sumljivo {e pogleda mojo fotografsko torbo in iz `epa vise~ kompas. "@e spet," si mislim in za~nem z razlago: "Taborniki imamo tekmovanje, veste." "A taborniki," odvrne in se ponosno zazre v drevo. "V osnovni {oli smo. @e od v~eraj," {e nadaljujem, potem pa opazim, da ga `e nekoliko srbijo prsti. Ko se posloviva ne mine trenutek, ko z veseljem se`e po motorni `agi. In brrrrruruuuuuummmmm {e vedno odmeva po gozdu ko sem `e tik pred tretjo kontrolno to~ko.

Gozdna idila

V daljavi zagledam dve postavi, ki te~eta ~ez ravnino. Kmalu ob gozdu opazim {e dve in ne mine minuta, ko so `e pri meni. Skupaj se odpravimo do mrtve to~ke. Kaj vse lahko napi{emo o preprosti krmilnici za srne. Dolenjcem so besede kar de`evale na papir, namenjen opisu kontrolne to~ke. Preprosta krmilnica je tako postala najbolj sanjski objekt v gozdu.

Tudi naslednji~

Prijaznost organizatorjev, prijazne kontrolne to~ke in Volov program s sistemom ~rtnih kod za identifikacijo ekip ob prihodu, so za{~itni znak ZOTa. Na koncu pa je tako ali tako va`no le to, da ugotovi{, da si pre`ivel ~udovit ve~er in doooooolg sprehod po naravi. Naslednje leto torej. Saj veste – zadnji vikend v januarju.

Emil se izka`e

Ve se, da so tekmovanja predvsem dru`abna sre~anja, na katerih se zgodi marsikaj zanimivega. No~ni mir so nekateri najbolj zagreti udele`enci ZOT-a skalili z igranjem ko{arke. Ob treh zjutraj! Emil, sicer zagovornik ideje zdrav duh v zdravem telesu, je tak{nemu na~inu rekreacije ostro nasprotoval in tako ostalim omogo~il nekaj ve~ spanja.

Jutro se je ravno prav prebudilo, ko so {e zadnje ekipe risale skico terena

Tek pod daljnovodi

Najsodobnej{i pripomo~ki pri vrisovanju KT

Bela sled Tokrat bela in mrzla

Pugy

Taborniki spet v akciji. Vsaj tako je bilo kljub obla~nemu zimskemu dopoldnevu videti na gri~kih in v dolinicah na obrobju Ljubljanetokrat na severozahodnem delu v Draveljski gmajni. Bilo je hladno, belo in vredno obiska, so menile ekipe, ki jih je organizator `e na progi razvajal z vro~im ~ajem, na cilju pa pogostil {e s picami in dunajskimi zrezki.

ve~ina ekip potrudila in osvojila vse kontrolne to~ke.

Ali so naloge privla~ne za udele`en- Ali so naloge privla~ne za udele`en- Ali so naloge privla~ne za udele`en- Ali so naloge privla~ne za udele`en- Ali so naloge privla~ne za udele`ence? ce?

Naloge na Beli sledi so zelo podobne tistim na drugih orientacijskih tekmovanjih, in tak{nih so udele`enci verjetno navajeni. O tem, da bi z nalogami privabili udele`ence, nismo razmi{ljali, imamo pa ve~erni dogodek, ki na zanimiv na~in popestri prvi ve~er tekmova-

nja. Verjetno bi ve~jo udele`bo lahko zagotovili tudi z novimi, atraktivnimi nalogami, vpra{anje pa je, koliko bi te bile {e taborni{ke.

Skica pod kotom - argument za neu- pod kotom argument za neu- Skica pod kotom - argument za neu- pod kotom argument za neudele`bo? dele`bo? dele`bo? dele`bo? dele`bo?

Problem pri ekipah je obstajal, ker jim ni bilo jasno, kaj to je. Ker gre samo za izsek celotnega kroga skice terena, za risanje ne potrebuje{ novega znanja, dejstvo, ki govori skici pod kotom v prid

Miha Miklav~i~ - Pipi - soorganizator Bele sledi

Kako na udele`bo vpliva dejstvo, da Kako na udele`bo vpliva dejstvo, da Kako na udele`bo vpliva dejstvo, da Kako na udele`bo vpliva dejstvo, da dejstvo, morajo biti ekipe me{ane? morajo biti ekipe me{ane? morajo biti ekipe me{ane? morajo biti ekipe me{ane? morajo biti ekipe me{ane?

Pri veji PP je to najbr` pozitivno, pri GG-jih pa se ~uti rahlo negodovanje. Izku{njo smo prenesli iz ^i~evega memoriala in tam so se me{ane ekipe pokazale kot pozitivna izku{nja. Kako ocenjuje{ zahtevnost proge? Kako ocenjuje{ zahtevnost proge?

Zahtevnost proge je prilagojena letnemu ~asu. Ker je teren te`je prehoden, je orientacija la`ja, saj ob neuspehu ekipam morala hitro upade. Letos se je

"Tele bele sledi pa niso vrisane."

Na progi sem sre~al tudi ekipo gr~ iz Logatca:"Dan smo izkoristili za zabavo in rekreacijo, hkrati pa organizirali prevoz in tako poskrbeli, da so se tekmovanja lahko udele`ili tudi GG-ji."

Ob tem sem razmi{ljal, da bi verjetno veljalo ekipam gr~, ki poskrbijo za prevoz in na tak na~in zagotovijo ve~je {tevilo mlaj{ih ekip, omogo~iti tekmovanje brez pla~ila {tartnine.

pa je, da je pozimi bolj hladno in da tak{ni dalj{i ~asovni postanki za razgreto telo niso zdravi - pa {e v prste te lahko za~ne po{teno zebsti.

Barbara Mazovec - Zmajev rod:

"Ker {tevilo ekip na klasi~nih

tekmovanjih iz leta v leto upada, smo bili na leto{nji Beli sledi prijetno presene~eni, ko se je na startu pojavilo 14 ekip. Vse so bile dobro pripravljene in ve~ina jih je bila tudi zelo motiviranih. Zato je bil boj za pokale hud in oster ({e enkrat pohvala vsem ekipam). Z izjemo manj{ih nesoglasij glede ve~ernega dogodka je dialog med tekmovalci in organizatorji potekal zadovoljivo, vse morebitne prito`be pa smo re{evali sproti. Na naslednji Beli sledi (in tudi na ostalih tekmovanjih) pa si `elimo ~im ve~ takih ekip, kot so bile leto{nje."

"Hej, men se zdi, da ti je zmrznla igla v kompasu."

Soo~enje Le kaj se je zgodilo?

Dve tekmovanji na isti dan

@e v prej{nji {tevilki Tabora ste lahko prebrali nekaj o prekrivanju dveh zimskih orientacijskih tekmovanj. O razlogih in posledicah, ki sta jih kot vodji tekmovanja ~utila, smo povpra{ali Matja`a Vinderja, vodjo ZOT-a, in Ale{a Fischingerja – Fi{ota, vodjo Bele sledi.

Vodja ZOT-a Matja` Vinder o vsej zadevi meni, da predvsem ni korektno, da so Zmajevci organizirali Belo sled na isti dan. Zimsko orientacijsko tekmovanje namre~ `e vsa leta poteka zadnji vikend v januarju. Tako so ga tudi letos SNOUB-ovci, kot se za tradicijo spodobi, organizirali v tem terminu. Matja` sicer ve, da se prito`iti ne morejo, saj ni nobenega pravila, ki bi prepovedovalo dve tekmovanji na isti dan, zdi pa se mu, da bi se lahko z organizatorji Bele slede dogovorili glede termina. Prepri~an je, da bi pri{li do sporazumnega dogovora.

Matja` termina ZOT-a na pobudo organizatorjev drugega tekmovanja ne bi takoj prestavil. Vztrajal bi pri `e obi~ajnem terminu, v kon~ni fazi pa bi le popustil do dolo~ene mere in se dogovoril tako, da bi bili obe strani zadovoljni. Za naslednje leto na~rtuje bolj{o taktiko. Zaradi pomanjkanja ~asa je ZOT v taborni{ki koledar uvrstil malo pozno, kot sam pravi, zato je morda pri{lo do nesporazumov. Vsekakor bo naslednje leto ZOT spet zadnji vikend v januarju, najavljen pa bo `e mnogo prej. In zakaj ta termin ne bi postal tudi uradni termin ZOT-a? Tako kot se ve za NOT in ROT.

Matja` je bil v svojem komentiranju prekrivanja dveh zimskih tekmovanj bolj razo~aran kot jezen. Kako ne bi bil, saj je zato na tekmovanje pri{lo le dvanajst ekip.

"Prito`iti se ne moremo."

Ale{ FischingerFi{o

Kako kot organizator Bele sledi gleda{ na dejstvo, da sta isto~asno na razli~nih koncih Slovenije potekali dve taborni{ki orientacijski tekmovanji?

V preteklih letih smo kot udele`enci ZOT-a lahko sami ugotovili, da je udele`ba ekip iz Ljubljanske regije, tako skromna, da organizacija v istem terminu ne bo vplivala na {tevilo ekip na na{i akciji (temu v prid je govorilo tudi dejstvo o "neudele`bi" ekip iz [tajerske na Beli sledi).

Za spremembo termina pa smo se odlo~ili, ker so v preteklih letih v terminu akcije (sredina febrauarja) potekali razli~ni informativni dnevi na fakultetah in srednjih {olah, pustovanja, valentinovo in pri~etek {olskih po~itnic.

Ali misli{, da je to vplivalo na udele`bo?

Dve razli~ni akciji `e iz zgoraj navedenih razlogov nista vplivali na {tevilo ekip. Presenetila me je skromna udele`ba rodov iz ljubljanskega obmo~ja, saj je bila akcija glede na bli`ino namnjena prav njim. Imam ob~utek, da je tudi splo{na tendenca obiska tekmovanj slaba (z izjemo NOT-a in ROT-a). To dejstvo se mi zdi zaskrbljujo~e, ker tekmovanja pomenijo prilo`nost da taborniki v praksi pridobivamo novo znanje, poleg tega pa tekmovanja pomenijo sprostitev, zabavo in dru`enje. Po drugi strani pa je manj{i interes lahko povezan s finan~nimi zmo`nostmi rodov ali previsokimi {tartninami. V eksploziji razli~nih tekmovanj, ki jih organizirajo rodovi se {tevilo ekip nekako porazgubi in organizatorji z udele`bo niso zadovoljni.

Zakaj pa potem Bela sled?

Bela sled je nastala zaradi potrebe po tovrstnem zimskem tekmovanju (pred tem ZOT-a v Mariboru ni bilo tri leta zapovrstjo). V ideji smo hoteli samo obnoviti idejo o tovrstnem dru`enju pozimi in nismo imeli namena akcije organizirati tudi naslednje leto. Zaradi dobraga odziva (ve~ kot 30 ekip) in pobud po ponovitvi akcijo organiziramo vsako leto.

Ob~utek imam, da je v rodovih pozimi ~as po~itka?

Upam da rodovi ne razmi{ljajo tako, saj je taborni{tvo aktivnost, ki poteka preko celega leta. In zimska tekmovanja so le {e ena mo`nost ve~, da izkusimo pravo taborni{tvo.

Zvezni dogodki

In{truktorsko sre~anje in

podelitev in{truktorskih nazivov

V za~etku februarja se je sestal izobra`evalni svet komisije za vzgojo in izobra`evanje odraslih. ^lani so najprej potrdili seznam povabljenih ~lanov, ki bodo sodelovali na in{truktorskem te~aju 2. stopnje konec aprila v Bohinju. Kriteriji, ki so narekovali seznam, so predvsem lastna motivacija in zavzetost za delo na tem podro~ju, sodelovanje v KVIO in v komisiji za program ter opravljanje nekaterih funkcij na ravni obmo~ja. Te~aj za pomo~nike vodij te~ajev ni nadaljevanje te~aja 1. stopnje, je pa slednji zaradi vsebine in poznavanja na~ina dela na te~aju pogoj za sodelovanje na 2. stopnji.

Ker se in{truktorski te~aji prilagajajo potrebam mladih vodij v organizaciji so permanentne naloge izobra`evalnega sveta tudi priprava in popravki gradiv in metodolo{kih napotkov za izvajanje posameznih tem te~ajev, ter aktualnost izbirnih vsebin, ki vsako leto obogatijo "`elezni repertoar" tem. Tako bo letos poleti poleg vedno aktualne teme Droge - osve{~anje in ravnanje, na programu tudi tema Spolna zloraba otrok in tema Prostovoljstvo – medsebojna pomo~ in nesebi~nost.

Izobra`evalni svet je sprejel tudi pobudo za spremembo na~ina in termina sve~anega podeljevanja in{truktorskih oz-

Mini Tabor

Tabor je zopet dobil svojega mlaj{ega brata Mini Tabor. Tokrat kar dvaangle{kega in slovenskega. Vsebina je pestra in grafi~no bogata, predstavlja pa mozaik programa in aktivnosti na{e organizacije. "Mini" je tako odli~en pripomo~ek za li~no predstavitev na{ega dela tako doma kot v tujini.

nak. To ne bo ve~ avgusta v Bohinju, ampak v ~asu tedna vse`ivljenjskega u~enja v drugi polovici oktobra. Ob tem dogodku bi poleg podelitve organizirali tudi posvet ali okroglo mizo, dru`enje pa bi izkoristili tudi kot dru`abno sre~anje vseh do sedaj imenovanih in{truktorjev v ZTS.

MOOT v Mehiki

Ve~ kot 5.000 udele`encev z vsega sveta je `e potrdilo svoj prihod na 11. svetovni skavtski MOOT v Mehiko, organizatorji pa pri~akujejo {e enkrat ve~ udele`encev. Do za~etka jih lo~i le {e dobre 4 mesece, pove~ano aktivnost pa je ~utiti tudi v slovenski odpravi, ki bo {tela 46 ~lanov. Organizacijski odbor se trenutno ukvarja s celostno podobo in predstavitvijo odprave, v aprilu pa bo pripravil tudi dvodnevno sre~anje za vse ~lane odprave. Odprava je me{ana, saj v njej sodelujejo tako ~lani ZTS kot ZSKSS.

Prijave se `e zbirajo

Organiziran Evrokorak imate na meniju tudi v Sloveniji. Po lanskem, ki je bil uspe{no izveden v Poso~ju, se letos kuha ETNOSTEP 2000, ki se bo odvijal na Kozjanskem. Prve informacije ste lahko prebrali `e v februarskem Taboru, ve~ pa ste lahko prebrali v Po{ti v rodove (POROD) in so na voljo na spletni strani estep.rutestep.rutka.net ka.net ter seveda v pisarni ZTS.

^e `elite izvedeti {e kaj ve~ o tem in drugih projektih, po{ljite e-po{to Blondiju tomaz.strajnar tomaz.strajnar tomaz.strajnar tomaz.strajnar tomaz.strajnar @ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si, Vi~u vico vico vico vico vico @ goap.si goap.si goap.si goap.si ali Andreju andrej andrej andrej @ rutrutka.net ka.net ka.net ka.net ka.net. V okviru va{ega kluba PP vam pri vas program Evropa Zate Evropa Zate lahko tudi podrobnje predstavimo. Osnovne informacije pa dobite na spletni strani evropaevropaevropaevropazate.rutka.net zate.rutka.net zate.rutka.net zate.rutka.net zate.rutka.net.

Taborniki zmagujejo v lokostrelstvu

Dru{tvo tabornikov Rodu zelene Rogle Zre~e in Osnovna {ola Zre~e sta organizirali dr`avno dvoransko lokostrelsko prvenstvo za osnovne in srednje {ole. Taborniki so se na tekmovanju dobro odrezali, saj so sodelovali tudi v zmagovalnih ekipah osnovnih {ol iz Ilirske Bistrice, Kamnika in Litije

Mladi si `elijo novih znanj

Odziv na razpis za jezikovne te~aje Sveta Evrope je bil zadovoljiv. V roku se je na razpis za razli~ne jezikovne te~aje prijavilo 8 ~lanov ZTS. Po zbranih prijavah je ZTS za vsakega ~lana, izhajajo~ iz potreb organizacije, pripravila motivacijsko pismo organizacije, Mladinski svet Slovenije pa je prijave poslal v Strassbourg. Usoda prijav je sedaj v rokah Direktorata za mlade in {port pri Svetu Evrope. Ta naj bi, v `elji zagotoviti ~im ve~jo stopnjo multikulturnega u~enja, predvidoma v vsak te~aj uvrstil samo enega predstavnika iz vsake dr`ave. Dr`imo pesti za na{e prijave.

Mnenje

Dragi ^rtomir!

Pozorno sem prebral tvoj zapis o Lu~i miru. V njem pa sem na{el eno trditev, ki me zelo vznemirja in te prosim za pojasnilo. Zapisal si: "^e je v Sloveniji normalno ne biti veren, je v Avstriji obi~ajno biti vsaj 'pasivni' vernik." Zanima me, od kod sklep, da je v Sloveniji 'normalno ne biti veren'. Logi~na antiteza tvoje teze se glasi: 'V Sloveniji je nenormalno biti veren'. Protestiram proti taki oznaki vernih! Ali to pomeni, da tisti, ki smo verni, nismo normalni? Si s tem `elel razglasiti za nenormalne tudi vse verne ~lane ZTS? Morda se ti ne spomni{, toda v Sloveniji so nas verne neko~ `e posku{ali razglasiti za nenormalne in za ne-razmi{ljujo~e. Meni se zdi, da to di{i po verski diskriminaciji? Kaj pravi{?

S teboj bi se `elel tudi pogovarjati o trditvi, da "v avstrijski kulturi je verska komponenta bolj izra`ena in bolj obi~ajna". Meni se zdi, da tudi slovenska kultura zelo mo~no vklju~uje versko, bolj natan~no, kr{~ansko komponento. Po mojem je problem le v tem, da si to bojimo priznati. [e ve~, na vsakem koraku `elimo to negirati.

Rad bi sli{al tudi tvoj komentar k nedoslednosti, ki sem jo opazil. Pravi{, da se lahko dokon~no prepri~amo o nereligioznem zna~aju akcije Lu~ miru iz teksta, ki pravi, komu je akcija namenjena. Oprosti, toda iz citiranega teksta se dokon~no (ob dobesednem branju) lahko prepri~amo le o tem, da je Akcija lu~ miru namenjena vsem ljudem. Kak{nega zna~aja je, socialnega, religioznega ali morda obojega, o tem pa tekst, ki ga navaja{, ni~ ne govori. Seveda pa je mo`no vsak tekst tudi interpretirati (brati med vrsticami). Zato ima{ pravico do svoje lastne interpretacije navedenega teksta. Toda od kje ti pravica, da tvojo interpretacijo razgla{a{ za dokon~no?

Predpostavljam, da ~lanka nisi napisal z namenom, utemeljevati nepovezanost Lu~i miru z vero, pa~ pa z namenom objektivno poro~ati o dogajanju v zvezi s to akcijo. Naj k temu pripomore tudi razjasnitev gornjih vpra{anj in pripomb. Upam, da jih bo{ sprejel z razumevanjem. Lepo te pozdravljam!

Slavko v Rimu, 20. januarja 2000

Vsa tri pisma, tudi urednikovo, lahko najdete na Rutki.

Zdravo Slavko,

vesel sem, da imam urednika, ki si je vzel ~as in ti namesto mene `e argumentirano razlo`il, kje si se pri svojem ugovarjanju u{tel. S tem mi je omogo~il, da ti lahko nazorno predstavim, kaj me pri tvoji kritiki najbolj skrbi.

Slavko, ne poznam te, ne poznam tvoje dru`bene sredine, ne poznam tvoje subkulture. Kljub temu domnevam, da bi se (ti) po~util zelo slabo, ~e bi te (jaz) iztrgal iz tvoje sredine in te prestavil v okolje, katerega norme in vrednote bi se mo~no razlikovale od tistih, ki si jih navajen. Tvoja ravnanja bi imela druga~en u~inek od hotenega, ljudje okoli tebe bi te presojali druga~e, zelo verjetno negativno in tako bi izpadel kot nevzgojen ali celo zlo~inec. Brez te`av bi kon~al pretepen ali v zaporu. To bi se ti pripetilo samo zato, ker si bil iztrgan iz konteksta in tako brez lastne krivde u~inkoval druga~e kot bi u~inkoval znotraj svoje sredine.

In tako, kot ne `elim, da bi se ti primerilo nekaj tak{nega, ne `elim, da po~ne{ to z mojimi besedami. No~em, da svoja izkrivljanja in raztegovanja mojih trditev preko vseh razumnih meja predstavlja{ kot rezultat logi~ne razlage. No~em, da svojo s ~ustvi nabito tezo v javnosti okli~e{ za univerzalno resnico in jo neargumentirano uporabi{ kot edini protiargument moji argumentirani trditvi. No~em, da jemlje{ besede iz konteksta, jih neargumentirano predstavi{ v slabi lu~i in nato pozove{ na javni lin~.

Kritiziraj konstruktivno in argumentirano. In nikoli ne po~ni z drugimi, kar ne `eli{ da bi drugi po~eli s tabo.

Z naravo k bolj{emu ~loveku!

[OTOR ZA ZLET

^e va{ vod potrebuje velik {otor za zlete, je to sporo~ilo kot nala{~ za vas. Kitajsko podjetje namre~ podarja omejeno {tevilo velikih {otorov. ^e `elite dobiti {otor, po{ljite sporo~ilo na spodnji elektronski naslov. V sporo~ilu, ki ga napi{ite v angle{~ini, opi{ite vse vodove dose`ke v preteklem letu, in utemeljitev, zakaj naj bi ravno vi dobili {otor. Prejeta sporo~ila bo pregledal upravni odbor, ki bo 1. junija razglasil zmagovalce.

Za~nite pisati!

JACQUELINE MILLER

<bobcat @ bestchina.com.hk>

Etnostep Etnolo{ki tabor Kozjansko 2000

V prej{nji {tevilki smo vas opozorili, da bo moral vsak (posameznik ali klub) malo "vohljati" okoli svojega kraja in s seboj prinesti nekaj ustnega izro~ila, glasbe in receptov za kulinari~ne dobrote.

Glasba

Tudi glasbeno delavnico bomo imeli. Izdelovali bomo glasbila, katerih na~rte boste prinesli s seboj. Njihovo uporabnost bo mogo~e prikazati `e pri postre`bi pripravljenih specialitet doma~e kuhinje in ob tabornih ognjih.

Doma~a obrt

Kar dobite zna~ilnega za obrti, ki so bile oz. so zna~ilne za va{o pokrajino, prinesite s seboj. Tudi ostali bi se radi preizkusili v najrazli~nej{ih ro~nih spretnostih, ki jih te obrti in dolo~eni izdelki zahtevajo.

Nikar pa ne mislite, da program zajema le to, kar ste zasledili v zgornjih vrsticah. Te vrstice so le napotek k tistemu delu programa, ki ga boste pripravili tudi vi.

Da boste vedeli, kaj pri~akujemo od vas, kako z raziskovanjem za~eti in v kolik{nem obsegu ga zastaviti, vam bomo na kratko prikazali, kako bo va{e delo vklju~eno v program tabora.

Ustno izro~ilo

Na taboru bo potekala delavnica na to temo, kjer boste zaigrali bajke in povesti ter predstavili njihove glavne junake. Pogovarjali se bomo o nauku zgodbe in morebitni uporabi v taborni{tvu.

Kulinarika

En popoldan bo namenjen pripravi dobrot zna~ilnih za posamezna obmo~ja, tako da se bomo proti ve~eru lahko sprehajali med {tajersko, koro{ko, dolenjsko in primorsko kuhinjo ter preizku{ali recepte starih mam.

Za zainteresirane so v pisarni ZTS pripravljena {e podrobnej{a navodila in podatki o programu na taboru, prijavljeni pa boste {e vro~e novice o pripravah na tabor prejemali tudi po po{ti domov.

POZOR! Pazite, da zaradi paranoi~nega zbiranja receptov in ustnega izro~ila ne pozabite na "ajmar" dobre volje, ki ga navadno nosite s seboj ter {kropite po taboru in njegovi okolici.

Komisija za program

KDO GRE Z NAMI…

…na taborjenje?

Smo taborniki Rodu Franca Le{nika iz Miklav`a (smo [tajerke/ci), ki `elimo na taborjenje…a ne sami. Na{a gozdna jasa v Bohinju je prevelika samo za nas, zato vabimo rodove, ki bi se z okoli 30-40 taborniki `eleli priklju~iti "le{nikom" konec julija.

^e ste dovolj radovedni nas pokli~ite: Ur{ko na 062 695051 ali Hazo na 062 691377. @elimo vas spoznati!

NOT 2000 – {e nekaj informacij

Kot `e veste, bo leto{nje No~no orientacijsko tekmovanje potekalo v no~i s 25. na 26. marec v no~i s na marec v no~i s 25. na 26. marec v no~i s na marec na in sicer v okolici Vidma pri Dobrepolju. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17. uri, prosimo pa vas, da se v O[ Dobrepolje prijavite do 16:30, ker bo takoj po zboru sestanek z vodji ekip in `rebanje {tartnih {tevilk.

Ker smo v prej{njem razpisu ~lane nekaterih kategorij malo pomladili, napako popravljamo in {e enkrat objavljamo kategorije v katerih se lahko prijavite:

POPOTNICE – od 15 do 18 let (let. roj. 82 – 85)

POPOTNIKI– od 15 do 20 let (let. roj. 80 – 85)

GR^ICE– 19 let in starej{e (let. roj. 81 in starej{e)

GR^E– 21 let in starej{i (let. roj. 79 in starej{i)

KORENINE– 30 let in ve~ (let. roj. 70 in starej{i), ekipe so lahko me{ane

En ~lan v ekipi je lahko za eno leto starej{i od predpisane starosti.

Prijave Prijave po{ljite do petka, 17. 3. 2000 petka, 17. 2000 do petka, 17. 3. 2000 petka, 17. 2000 17. na naslov: Helena Fakin, Ro`na dolina c.III/8, Ljubljana. Vse dodatne informacije lahko dobite na e-po{ti: mfakin mfakin mfakin mfakin @ ibm.ne ibm.ne ibm.net ali na na{i strani not.rutka.net not.rutka.net not.rutka.net not.rutka.net

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni.

[tartnina zna{a 9000 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, Ljubljana. [tevilka `iro ra~una: 50101-678-52373 (do 17. 3. 2000).

[tartnine na {tartu ne sprejemamo. Vsak rod lahko v

posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Vabljeni!

P.S.: Ker v nedeljo iz Vidma do Ljubljane ne pelje noben avtobus, bomo tudi letos najeli avtobus, ki vas bo po razglasitvi rezultatov odpeljal do glavne avtobusne postaje v Ljubljani. Prosimo da tisti, ki boste prevoz potrebovali, to poveste ob prijavi na {oli.

SO[KA OLIMPIADA

Svetovna olimpiada se neizbe`no pribli`uje, Sidney 2000 je vedno bli`je. Tam bo toplo, grozno toplo. Vendar sta Nova Gorica kot tudi So{ka olimpiada precej bli`ji kot Sidney. Bli`ja sta tako ~asovno kot tudi kilometrsko. Tudi pri nas bo toplo, saj je aprila pri nas na Gori{kem `e prava pomlad. Leto{nja, `e tretja po vrsti, se bo dogajala v soboto 15. aprila na tradicionalnem travniku pred najbolj poznanim casinojem v Sloveniji - PERLO. Tako je. Tako velik dogodek kot je olimpiada, se mora odvijati pred znanim objektom blizu mestnega sredi{~a. V ~asu So{ke olimpiade se bo v Novi Gorici odvijalo tudi Mesto mladih, eno od najve~jih slovenskih mladinskih prireditev. Dobrodo{li bodo tudi vsi spremljevalci ekip, ki so se uvrstile na So{ko olimpiado, kateri nam bodo pomagali na KT-jih. Sledijo podatki, ki so obvezni za vse udele`ence So{ke olimpiade.

Kategorije: Kategorije: GG-ji in GG-jice tekmujejo v svoji kategoriji, PP-ji, PP-jice, Gr~aki, Gr~ice pa tekmujejo vsi skupaj v drugi kategoriji.

Prihod ekip ekip Prihod ekip ekip je v soboto do 9.00 na tabor pred Perlo, ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo `e v petek.

Spali Spali boste v telovadnici.

Oprema Oprema Oprema Oprema Oprema, ki jo potrebujete: kompas in oprema za opravljanje nalog na KT, {otorska krila, glasbeni in{trument zelo za`elen, za tiste, ki pridete dan prej, pa {e spalna vre~a in armafleks.

[tartnina [tartnina zna{a 6.000,00 SIT na ekipo s spremljevalcem in vsebuje kosilo in malico ter na{itke. [tartnino naka`ite do do do do ponedeljka, 3. aprila 2000 ponedeljka, aprila ponedeljka, 3. aprila 2000 ponedeljka, aprila aprila 2000, na `iro ra~un DRU[TVO ROD SO[KIH MEJA[EV, 52000-678-61075 s pripisom za So{ko olimpiado (fotokopijo polo`nice prinesite na olimpiado). Na Na Na Na Na dan tekmovanja zna{a {tartnina 8.000,00 SIT.

dan

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

Prijave Prijave Prijave Prijave ali prijavnice prijavnice s {tevilom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe po{ljite na E-mail naslov

mejasi mejasi mejasi mejasi @ goap.si goap.si goap.si goap.si ali po po~asni po{ti na Klemen Rejec, Rejec, Klemen Rejec, Rejec, Kosovelova 8a, Kosovelova Kosovelova 8a, Kosovelova Kosovelova 8a, 5000 Nova Gorica 5000 Nova 5000 Nova Gorica 5000 Nova Gorica. Dodatne informacije dobite na tel.: 065 / 13-595-17 ali 22-160 Vi~o, 065 / 24-009

Klemen Rejec in na zgornji e-po{tni naslov.

REZULTATI BELE SLEDI

101ZRWILEDE1635,41

102RHVGRIZLIJI1013,74

103RSVHLADNO PIVO262,86

104RR4 MU[KETIRJI1511,93

105RRDE^VE784,85

106RSVD@ANKIJI1634,22

107RR[^URKI178,27

201RSVKONTRA1575,94.

202RaRCOITUS INTERRUPTUS1769,52.

203RPTOK Y2K16523.

204RPKSOCIALNE SESTRE1366,96.

205RSVSALEZIJANCI15685.

206RSVPI^I MI[KO1872,61.

301RSA LOHK NEKI VPRA[AM1463,81.

Razpis za Bra~i~eve dneve

Orientacijsko tekmovanje Bra~i~evi dnevi bo v Slovenskih

Konjicah v soboto 1. 4. 2000. Ekipe se zberejo in prijavijo isti dan od 7.30 - 8.00 ure pred taborni{kim domom v {portnem parku v Slov. Konjicah. Zaklju~ek tekmovanja bo predvidoma do 17.00. Ekipe lahko po `elji pridejo na prizori{~e `e v petek zve~er med 18.00 in 20.00. Za te ekipe bo organizirano preno~i{~e (spalne vre~e prinesite s sabo) in zajtrk v soboto.

Tekmovanje bo potekalo po pravilniku tekmovanja, ki ostaja nespremenjen, v naslednjih kategorijah:

gozdovniki in gozdovnice (12-15 let)

popotniki in popotnice (nad 16 let)

gr~e - tekmujejo v konkurenci popotnikov ali izven konkurence (me{ane ekipe tekmujejo v mo{ki konkurenci)

Tekmuje se v naslednjih panogah: Orientacijsko tekmovanje ( topografski test, vrisovanje KT, orientacijski pohod ) z nalogami na progi (skica poti, opis poti, prehod minskega polja, skica MP, kroki, test PP, test iz dodatne teme, signalizacija - Morse, signalizacija-semafor, {aljivo tekmovanje, skica profila terena) in tekmovanje v vozlanju (ambulantni, mrtvi, skraj{evalni in ribi{ki) po pravilniku tekmovanja.

Dodatna tema je: @I^KA KARTUZIJA, literatura: Jo`e Mlinari~ – Kartuziji @i~e in Jurklo{ter.

Rok prijave prijave prijave prijave je do petka 24. 3. 2000 petka 24. 3. 2000 2000. Prijavite se na naslov : ROD BELEGA KONJA, p.p. 55, 3210 SL. KONJICE ali na Email: danilo.lorger@konus.konex.si do omenjenega petka do 14.00.

Prijava naj vsebuje: to~en naslov rodu oz. vodij ekip (poslali vam bomo pravilnik tekmovanja), {tevilo ekip in udele`encev (poimensko, starost), kategorija, dokazilo o pla~ilu. [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina za ekipo (do 5 ~lanov) zna{a 6500 SIT 6500 6500 SIT 6500 6500 SIT. Za ekipe, ki bodo prispele v petek, {tartnina zna{a 7500.00 SIT.

Zamudniki s prijavami in pla~ilom bodo pla~ali 20 % vi{jo {tartnino na dan tekmovanja. Ob prijavi obvezno navedite ~as prihoda udele`encev. [tartnino naka`ite na na{ @R: 50720-678-72429.

Informacije daje Deni na telefonu 041/400-044 (od 16.00 do 22.00, ker v preostanku ~asa delam in tudi malo spim), ali pa po{ljite va{a vpra{anja na omenjeni e-po{tni naslov.

OBMORSKI TABOR NA PAGU

Rod bratov [arh razpisuje proste termine za obmorski tabor na otoku Pagu v mestu Pag. Na tabornem prostoru lahko tabori pribli`no 55 tabore~ih v {otorih in 12 na skupnem le`i{~u v zidanem objektu. Tabor ima vse sanitarne objekte, kuhinjo in pokrito jedilnico. Organizator ima ob pravo~asni prijavi na razpolago tudi pet sob B kategorije v hi{i, ob kateri je taborni prostor. Za vse dodatne informacije pi{ite na naslov rodu: Rod bratov [arh, Limbu{ka 52, 2000 Maribor, ali pokli~ite na telefon 041 409 653 ([auperl).

TABORNI PROSTOR V BOHINJU

Zveza tabornikov ob~ine Maribor razpisuje proste termine tabornega prostora v Bohinju v Rib~evem Lazu. Prostora je za 50 {otorov, na tabornem prostoru sta samostojna

Ekipa Ekipa Ekipa Ekipa Ekipa Rod Rod Rod Rod Ime Ime

To~ke To~ke To~ke To~ke Mesto Mesto Mesto Mesto

umivalnica in sanitarije. Ostalo po dogovoru. Ve~ informacij po telefonu 062 104 819 ([auperl).

KANU [^UKA ZLET 2000

Taborni{ki Rod jezerske {~uke Cerknica tudi letos organizira, tokrat `e {estnajsti KANU [^UKA ZLET. Orientacijsko tekmovanje s kanuji po Cerkni{kem jezeru bo v soboto 20. in nedeljo 21. maja 2000. V primeru slabega vremena bo zlet 27. in 28. maja 2000.

Tekmuje se v dveh kategorijah:

TABORNIKI – tri~lanska me{ana ekipa nad 16 let in REKREATIVCI – dvo~lanska ekipa nad 16 let, mlaj{i so lahko udele`enci le v spremstvu star{ev.

Tekmovalci opravljajo naslednje naloge: lokostrelstvo, izdelovanje vesla, hitrostna etapa, streljanje s fra~o, spretnostno tekmovanje in vrisovanje v karto (samo taborni{ke ekipe).

Obvezna oprema: kanu, dve vesli, re{ilni jopi~ (brez njih ekipa tekmuje na lastno odgovornost), no`, sekira, mena`ka in jedilni pribor, lok, tri pu{~ice, fra~a, topografski pribor. Taborniki naj s sabo prinesejo tudi {otor (T4).

Vabljeni na Notranjsko!

RAZPIS ZA OSKRBNIKA

Izvr{ni odbor Zveze tabornikov Slovenije i{~e oskrbnika - kuharja za taborni{ki center Gozdna {ola v Bohinju.

1.Od kandidata(tke) pri~akujemo:

a)da ima sposobnosti za komuniciranje, b)znanje kuhanja za skupine do 120 oseb,

c)izku{nje pri vzdr`evanju hi{e,

d)osnovno poznavanje dela z ra~unalnikom, e)da ima opravljeno poklicno ali srednjo {olo gostinske smeri,

f)da pogovorno obvlada enega izmed tujih jezikov: angle{~ino, nem{~ino, italijan{~ino ali franco{~ino.

2.Dodatne informacije so na voljo na sede`u ZTS ali po telefonu 061 3000820 (Frane Merela).

3.Rok za prijavo kandidatov je 30.3.2000 do 14. ure. Vloge dostavite na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana.

4.Kandidati naj k vlogi na ta razpis prilo`ijo dokazila ali reference za na{tete pogoje.

5.Kandidati bodo obve{~eni o izbiri v 15-ih dneh po roku za oddajo vlog.

Seminar za predstavnike nepridobitnih organizacij v ZDA

Skupina enajstih predstavnikov slovenskih nepridobitnih organizacij in nekaterih podjetij se je od 16. do 30. januarja 2000 mudila v dr`avi Ohio v ZDA. Po predhodni prijavi, osebnem razgovoru s predstavniki Ameri{ke ambasade in kon~nem izboru, sem bil v izbrano skupino povabljen tudi avtor tega prispevka.

V okviru seminarja smo obiskali celo vrsto ameri{kih nepridobitnih organizacij in se pogovarjali z njihovimi vodji. Nepridobitna in prostovoljna dejavnost je v ZDA zelo razvejana, {tevilo organizacij in ustanov je zelo veliko, prostovoljce lahko sre~a{ v javnih ustanovah tako reko~ na vsakem koraku.

Obisk je bil organiziran kot poglobljen seminar o na~inu in delu nepridobitnih organizacij v ZDA, kjer smo se seznanili z vrsto podro~ij:

• vloga nepridobitnih organizacij v civilni dru`bi,

• pridobivanje sredstev in strate{ka zavezni{tva,

• vloga medijev pri razvoju nepridobitnih dejavnosti,

• sistem dav~nih olaj{av za nepridobitne organizacije,

• dejavniki sprememb v civilni dru`bi,

• partnerstvo med javnimi (nepridobitnimi) in zasebnimi (pridobitnimi) dejavnostmi,

• oblikovanje upravnih odborov nepridobitnih organizacij,

• oblikovanje razvojnega na~rta,

• odnosi z javnostmi,

• strate{ko na~rtovanje.

Namen seminarja je bil tudi v tem, da udele`enci pridobljeno znanje in izku{nje posredujemo ~im ve~jemu krogu slovenskih nepridobitnih organizacij.

Kar je {e posebej zanimivo, sem v okviru seminarja obiskal tudi eno izmed enot BOYS SCOUT OF AMERICA, "SIMON KENTON COUNCIL", Columbus, Ohio. Podro~je, ki ga pokriva enota, ima pribli`no 6 milijonov prebivalcev, imajo pa pribli`no 40.000 ~lanov in seveda temu primerno je tudi {tevilo redno zaposlenih - preko 40. Letni prora~un za leto 1999 je zna{al 760 milijonov SIT. Zanimivo je, da ~lani veliko sredstev zberejo sami in to na osnovi vsakoletnega bo`i~no-novoletnega prodajanja najrazli~nej{ih izdelkov (pokovka, pi{koti, ~okolada, …). Ve~ o enoti pa v prihodnji {tevilki.

Seveda pa to {e ne pomeni, da so vse nepridobitne ustanove in organizacije v ZDA uspe{ne. Tako, kot poteka konkuren~ni boj znotraj pridobitnih organizacij, si tudi nepridobitne organizacije med seboj konkurirajo, in njihovo delo, v kolikor `elijo biti uspe{ne, mora potekati kakovostno in na profesionalni ravni. To pa seveda pomeni, da je v nepridobitnem sektorju tudi vedno ve~ zaposlenih, ki se trudijo, da bi

bilo delo posameznih organizacij ~im bolj u~inkovito in kvalitetno. S tem v zvezi je zanimiv podatek, da so v ZDA v letu 1998 zbrali 174,52 milijard USD prostovoljnih prispevkov.

Glede na te podatke v Sloveniji po radodarnosti mo~no zaostajamo za Ameri~ani, res pa je tudi, da nimamo primerne dav~ne politike, ki bi vzpodbujala tako ravnanje.

Seminar sta organizirali dve nepridobitni organizaciji, obe s sede`em v v Columbusu, glavnem mestu dr`ave Ohio:

• INTERNATIONAL VISITORS COUNCIL, Inc. (organizacija za mednarodno izmenjavo znanj in izku{enj) in • FIRSTLINK (center za prostovoljno delo),

s finan~no podporo USA STATE DEPARTMENTA.

Z `eljo po ~im {ir{em informiranju slovenskih nepridobitnih organizacij o delu in izku{njah nepridobitnih organizacij v ZDA, bo od 23. do 25. marca 2000 v Ljubljani organiziran seminar z ve~ delavnicami. Vodili ga bodo ameri{ki predavatelji v organizaciji INTERNATIONAL VISITORS COUNCIL, Inc. in FIRSTLNK-a.

Boris Mrak

JOTA JOTA 1999 v {tevilkah

V preteklem tednu smo nekateri nacionalni koordinatorji za

JOTA – o `e dobili celovito in iz~rpno poro~ilo o dogajanju na 42.

JOTA – i. Richard, ki s strani WOSM – a skrbi za celotno organizacijo, se je kon~no prebil ~ez malo morje poro~il, slik, ~asopisnih ~lankov in vtisov. Po opravljeni obvezni selekciji mu je ostalo za nekaj ve~ kot 40 strani poro~ila, ki smo ga letos poskusno nekateri lahko dobili kar preko elektronske po{te. Torej tudi v radioamaterstvu je postal ra~unalnik nepogre{ljivi prijatelj. Podatek, nad katerim nekateri nis(m)o bili presene~eni, je velik porast udele`encev na JOTI – torej uporabnikov interneta, ki pa v veliki meri sodelujejo na obeh akcijah, tako JOTA – i kot JOTI – ju. Na 42. JOTA – i je sodelovalo to~no 430 000 skavtov iz 112 dr`av, katerim je pomagalo {e 12 560 radioamaterjev. V 48 urah, kolikor traja "Zlet v zraku", je bilo aktivnih kar 8373 radijskih postaj. Da ima akcija velik odmev po svetu pove tudi podatek, da je udele`ence obiskalo preko 50 000 obiskovalcev. Radijska postaja WOSM – a s klicnim znakom HB9S in sede`em v @enevi je preko celega vikenda opravila 377 zvez, ki so pri{le iz 67 dr`av sveta. Seveda bi se s {tevilkami igrali v nedogled, a namenimo nekaj besed {e enemu dogodku, ki je pred vrati. Dan tabornikov se nam nezadr`no bli`a in zakaj ga ne bi tudi vi pre`iveli kar se da zabavno in zanimivo. Mestna zveza tabornikov Ljubljana bo tudi letos po~astila ta dan v parku Tivoli. Tam se bo preko celega dneva odvijalo veliko {tevilo raznih delavnic. Da pa vse skupaj ne bo ostalo samo v mejah ljubljanske kotline, bomo glas o dogajanju v parku prenesli tudi preko meja na{e de`elice na son~ni strani Alp. Za to bomo in bodo poskrbeli radioamaterji, ki nam bodo predstavili del~ek svojih aktivnosti, v katerih se boste lahko tudi sami preizkusili. Na~rtujemo tudi nekak{en taborni{ki radijski kri` preko Slovenije, ki bi tako prvi~ omogo~il pogovore tabornikov ob samem praznovanju Dneva tabornikov. To pa je le majhen del~ek mozaika, ki ga bomo preko celega dne sestavljali ~lani MZT. Tudi TI ima{ prilo`nost da doda{ temu mozaiku svoj del~ek in se nam pridru`i{ v soboto, 15. aprila, v parku Tivoli.

Lep pozdrav do prihodnji~, PiBi

Techuana - naravna alternativa pripravlja ^rtomir

TECHUANA - taborni prostor

Taborni prostor Techuana le`i na Avstrijski Koro{ki, v bli`ini Beljaka in slovensko-avstrijsko-italijanske tromeje. Od mejnega prehoda Karavanke je oddaljen manj kot 30 kilometrov.

^eprav je prostor z lahkoto dostopen, omogo~a svojim obiskovalcem bivanje v zelo raznoliki naravi. Le`i na sti~i{~u treh ekosistemov. Obdajajo ga gozdovi, travniki in barje, ki je za{~iten naravni spomenik, pre~ka pa ga tudi potok, ki se izliva v barje. Okoli ognji{~ tabornih ognjev se nahajajo zavetja, {otori{~a in igri{~a ter na videz neomejene zaloge lesa - vse pod okriljem gozda. Techuana je poletno do`ivetje, kot se spodobi - bogata z dogodiv{~inami in pustolov{~inami in s tabornim ognjem pod zvezdnim nebom. Z gorami, jezeri in gozdovi koder se`e oko.

Taborni prostor Techuana je `e ve~ kot 30 let shajali{~e, kjer se sklepajo prijateljstva, neomejena z mejami ali s potekom ~asa. Karkoli si kot tabornik lahko za`eli{, lahko najde{ v Techuani. Skozi leta je Techuana postala ve~ kot le taborni prostor. Postala je filozofija - dokaz, da dr`avne meje ne morejo zadr`ati idej in misli!

Pridru`i se nam - postani del Techuane tudi ti! Med 3. in 12. avgustom 2001!

Techuana - alternativa naravi

Pozor, nepitna voda Pugy

Ob 22. marcu, svetovnem dnevu voda

Samo tisti, ki je izkusil `ejo, pozna pravo vrednost vode.

Verjetno se {e spomnite potnega znaka, ki vas je na lovu na lisico opozarjal na nepitno vodo. Postavljen je bil tam, kjer je bila sredi gozda kak{na mlaku`a, v njej pa {tevilni odpadki. V `ivljenju pa podoben znak sre~amo `e skoraj na vsakem koraku; na bencinski ~rpalki, v vlaku in letalu, v restavracijah in hotelih po vsem svetu. Pitne vode je vse manj in to predvsem zaradi malomarnega odnosa do te, za `ivljenje na Zemlji pomembne dobrine.

Zemlja je verjetno edini planet na{ega oson~ja, ki ima vodo. Tudi na Zemlji brez vode ne bi bilo `ivljenja. Ve~ino vode predstavlja morje, le 2,5 odstotka vode je sladke in {e od tega je dve tretjini sladke vode v obliki ledu na obeh polih. ^love{ko telo je sestavljeno iz 65% vode in organizem pre`ivi brez vode le nekaj dni. Za normalno `ivljenje porabimo okoli 200 litrov vode dnevno, od tega jo v obliki teko~ine zau`ijemo le od 3-5 litrov.

Voda je nepogre{ljiva tudi za tabornika. Nahaja se v ~utarici vsakega popotnika in pri na~rtovanju potepov in bivakiranj v naravi se najprej vpra{amo po pitni vodi. Ve~ina taborjenj poteka ob vodi, kar pri~a, da so tudi programske aktivnosti povezane s prisotnostjo vode. [tevilne evropske skavtske organizacije izvajajo projekte sodelovanja z afri{kimi de`elami v razvoju – gre za finan~no, materialno in ~love{ko pomo~ pri zagotavljanju pitne vode in drugih pogojev za zdravo `ivljenje.

- Ponekod je voda tako onezna`ena, da jo imenujejo "voda smrti" in ne voda `ivljenja.

- Po podatkih Svetovne meteorolo{ke organizacije in UNESCA ena petina prebivalstva `ivi v pomanjkanju pitne vode.

- V nerazvitih dr`avah sveta zaradi pomanjkanja virov pitne vode vsako uro umre od 1500 – 2500 otrok mlaj{ih od 5 let. Vzrok smrti je diareja.

- Voda veli~astne reke Kolorado na jugozahodu ZDA se vsa porabi `e prej, preden dose`e obale Kalifornijskega zaliva. Dve tretjini jo porabi samo Las Vegas, mesto bli{~a in zabave (nih~e pa se ne zaveda, da se samo od dolarjev ne da `iveti).

- Konec 18. stoletja so angle{ki kolonizatorji z oboro`enim spopadom dobili oblast nad vodnim tokom Nila Sudan. Tudi v dana{njem ~asu, ko je poraba vode vedno ve~ja, viri pa omejeni, na tem obmo~ju med Ugando, Sudanom, Etiopijo in Egiptom obstaja velika nevarnost ponovnih sovra`nosti.

Kak{no je stanje v Sloveniji?

S pitno vodo iz podtalnice se oskrbuje nekaj ve~ kot polovica prebivalcev. Drugi uporabljajo izvire, najve~krat kra{ke. Ve~ina vodotokov je prekomerno onesna`enih, onesna`evanje pa se {iri v povirja rek. Zaradi uporabe kemikalij v kmetijstvu, industriji in obrti se slab{a tudi kakovost podtalnice. Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim pripravilo Nacionalni program varstva okolja, v katerem med prednostne naloge postavlja ravno izbolj{anje stanja vodnega okolja. Te`i{~e aktivnosti bo na zmanj{anju emisij odpadne vode iz industrije, `ivinorejskih farm in komunalne odpadne vode kot to~kovnih virov onesna`enja, in intenzivno kmetijstvo, razpr{ena poselitev brez urejenega ~i{~enja odpadnih voda ter promet kot razpr{eni vir onesna`enja. Poleg tega bo ministrstvo posvetilo {e posebno pozornost starim bremenom, ki ogro`ajo vodno okolje in sanaciji ter prepre~itvi neustreznih posegov v vodno okolje. Svojo vlogo pri podpori temu programu bi taborniki lahko na{li predvsem pri monitoringu (ekolo{ka izvidnica), vzgoji in izobra`evanju ter krepitvi okoljevarstvene zavesti pri mladem ~loveku.

Vse stvari so povezane, kot kri povezuje sorodstvo. Karkoli se zgodi Zemlji, se zgodi tudi njenim sinovom. ^lovek ni spletel mre`e `ivljenja, morda je komaj nit v njej. Vendar karkoli naredi v mre`i, naredi sebi – dobro ali zlo. Indijanski poglavar Seatlov

Razmi{ljaj globalno, deluj lokalno

Predlogi za aktivnosti v vodu ali rodu ob dnevu voda

• poi{~ite mo`ne vire onesna`evanja vodotokov v va{em okolju (eko izvidnica) in povpra{ajte krajane, kaj menijo o tem

• seznanite se z viri pitne vode v va{em kraju in ali so potrebni kak{ni postopki za dodatno o~i{~enje vode (kloriranje)

• ugotovite, na kak{en na~in se ~istijo komunalne vode in kam so speljane meteorne vode

• med krajani napravite anketo o mo`nih na~inih var~evanja s pitno vodo v gospodinjstvih

• razmislite, na kak{en na~in bi v taborni{ki organizaciji pripomogli k ~istej{emu okolju

• seznanite se z globalnim problemom pitne vode in ugotovite, na kak{en na~in se ta odra`a v va{em kraju

• izberite si izvir, potok, mlako, mo~virje ali drugo vodno povr{ino in skrbite za njo vsaj eno leto; vodite dnevnik o aktivnostih

• dodajte tudi lastne ideje

Nekaj zanimivih ugotovitev zberite in:

• pripravite okroglo mizo s krajani in predstavniki lokalne oblasti

• pripravite razstavo ali stojnico v va{i {oli, domu krajanov ali na drugem obiskanem kraju

• pripravite delavnico ali izobra`evalno sre~anje na temo voda in nanjo pritegnite mlade iz kraja

• napi{ite ~lanek ali pripravite reporta`o za lokalne medije

Obve{~evalne liste – 3.del

Tokrat se bomo v rubriki Internet {e zadnji~ ukvarjali z obve{~evalnimi listami. V prvih dveh delih smo obravnavali obstoje~e obve{~evalne liste in vmesnik Majordomo, ki vam olaj{a delo z njimi, tokrat pa si bomo pogledali, kako vam obve{~evalne liste lahko pomagajo v va{em rodu.

Najprej nekaj prakti~nih napotkov... Jasno – vse kar si `elite pri obve{~evalnih listah, vam lahko ponudi RutkaNET RutkaNET RutkaNET RutkaNET RutkaNET. Rodovi, projektne ali druge skupine (~ete, klubi, ipd.) lahko na elektronskem naslovu gaby@rutka.net zaprosijo za vzpostavitev liste. Najla`je bo, ~e boste Gaby poslali sporo~ilo, da `elite svojo listo, hkrati pa ji po{ljite tudi seznam elektronskih naslovov, ki jih `elite na listi imeti. Seveda pa boste lahko naslove kasneje po svoji `elji brisali ali dodajali.

Imeti obve{~evalno listo?

ZA ZA ZA ZA ZA

- omogo~a takoj{nje posredovanje idej

- razpravo na posamezno temo

- zmanj{a {tevilo potrebnih sestankov (pomembno predvsem pri skupinah, katerih ~lani so razpr{eni po oddaljenih krajih)

- omogo~a arhiviranje sporo~il (glede te mo`nosti se dodatno posvetujte z Gaby)

PROTI PROTI PROTI PROTI PROTI

- vsi {e vedno nimajo dostopa do interneta (elektronske po{te)

- lahko povzro~i la`en ob~utek aktivnosti

- povzro~i redkej{e sre~evanje npr. rodove uprave

- mo`ne so zlorabe (po{iljanje veri`nih pisem, ipd.)

Kljub temu, da sta zgornja spiska videti enakovredna, je odgovor na zastavljeno vpra{anje pritrdilen. Drugi spisek naj nam pomeni predvsem opozorilo. Pomanjkanje ~asa in uporaba "la`je" poti lahko v~asih pripeljeta do resnej{ih posledic. Ne smete namre~ pozabiti, da sestanka rodove uprave nikoli ne boste mogli nadomestiti z obve{~evalno listo, obratno pa bo verjetno la`je.

Novi~ka iz ekipe:

Novi stre`nik RutkaNET-a bo kmalu nared. Pot v svetovni splet nam bo brezpla~no omogo~ila Infotehna iz Novega mesta. Novi, nekajkrat zmogljivej{i ra~unalnik, pa bo ob pomo~i redkih sponzorjev in pisarne ZTS verjetno kmalu priromal na Dolenjsko. Ve~ o tem pa naslednji~ ...

Obve{~evalne liste na RutkaNET-u doslej uporabljajo `e naslednje skupine:

•koja@rutka.net (komisija za odnose z javnostmi)

•kopr@rutka.net (komisija za program)

•techuana@rutka.net (ekipa za pripravo slovenske odprave v Techuano)

•ekipa@rutka.net (ekipa RutkaNET-a)

•spoot-list@rutka.net (Severnoprimorska obmo~na organizacija tabornikov)

•in nekaj elektronsko najbolj aktivnih rodov.

Izbor novosti na RutkaNET-u:

forum.rutka.net forum.rutka.net forum.rutka.net forum.rutka.net

Spletni forum vam omogo~a polemiziranje v zvezi z anketami na www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net, klepet o najrazli~nej{ih temah, ponujamo vam tudi borzo, v kateri bodo svoj prostor na{li vodi, ki `elijo sodelovati na akciji Vod – vodu, tisti, ki bi radi objavili taborni{ki mali oglas, ali tisti, ki bi si `eleli dopisovati z drugimi taborniki. mission.rutka.net mission.rutka.net mission.rutka.net mission.rutka.net mission.rutka.net

Doma~a stran simpozija "The Mission of Scouting" v Gozd Martuljku. estep.rutka.net estep.rutka.net estep.rutka.net

Etnostep – Kozjansko. www.rutka.net/vestnik www.rutka.net/vestnik www.rutka.net/vestnik www.rutka.net/vestnik in www.rutka.net/porod www.rutka.net/porod www.rutka.net/porod www.rutka.net/porod www.rutka.net/porod

RutkaNET vam prina{a tudi zadnji {tevilki Taborni{kega vestnika in PoROD-a.

Orientacija Orientacijska zveza Slovenije praznuje

V naslednjih dneh, natan~neje 19. marca, mineva desetletje od ustanovitve Orientacijske zveze Slovenije (OZS). Obletnica je zanimiva in pomembna tudi za tabornike, saj smo bili taborniki skupaj s planinci in {e nekaterimi posamezniki tisti, ki smo orientacijski tek "pripeljali" v Slovenijo.

Mnoga taborni{ka pa tudi planinska orientacijska tekmovanja se pona{ajo z dolgo tradicijo in z nekaterimi ob~asnimi spremembami pravil ali imen potekajo `e ve~ desetletij. Njihove zna~ilnosti so, da so to praviloma ekipna tekmovanja z razli~nimi dodatnimi nalogami, pravila zanje pa dolo~a organizator ali krovna zveza (Planinska zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije). V osemdesetih letih so si mnogi takratni najbolj{i orientacisti tako iz taborni{kih kot iz planinskih vrst za`eleli tekmovanj, kjer bi lahko pokazali svoje individualno orientacijsko znanje in kjer o rezultatu ne bi odlo~ale druge dodatne naloge, ki pogosto z orientacijo nimajo mnogo skupnega. Po vzoru izku{enj iz drugih dr`av so od leta 1983 naprej tudi v Sloveniji pripravljali tekmovanja v skladu s pravili, ki jih dolo~a Mednarodna orientacijska zveza (IOF). Tekmovanja so sprva potekala v okviru PZS, po ustanovitvi prvih orientacijskih klubov pa je leta 1990 pri{el ~as za ustanovitev OZS. Prva leta po ustanovitvi so bili poleg orientacijskih klubov ~lani OZS tudi nekateri taborni{ki rodovi in

planinska dru{tva, njihovi ~lani pa so se tekmovanj {tevil~no udele`evali in jih tudi organizirali. Po desetih letih je sodelovanje tabornikov (pa tudi planincev) `al povsem zamrlo. Danes se v sedmih orientacijskih klubih po vsej Sloveniji z orientacijskim tekom ukvarja preko 100 tekmovalcev. OZS je ~lan IOF ter ~lan Olimpijskega komiteja Slovenije –zdru`enja {portnih zvez. Orientacijski tek (angl. orienteering) je drugim {portom enakopravna {portna panoga z dr`avnimi in svetovnimi prvenstvi ter pokali, potekajo pa tudi prizadevanja za uvrstitev panoge v program olimpijskih iger.

Tekmovanja v orientacijskem teku so lahko v bogatem taborni{kem programu ena izmed dodatnih aktivnosti. Posebej koristna so kot priprava na ta-

borni{ka orientacijska tekmovanja ali kot dodaten izziv najbolj{im orientacistom v taborni{kih vrstah. Mnogi tekmovalci v orientacijskem teku smo ostali aktivni tudi kot taborniki in na zahtevnej{ih taborni{kih orientacijskih tekmovanjih (ROT, NOT) s svojimi ekipami praviloma posegamo v boje za najvi{ja mesta. Po vsej Sloveniji je vsako leto izvedenih okoli 20 tekmovanj v orientacijskem teku, kjer so na voljo proge razli~nih zahtevnosti in dol`in. Mnogo tekmovanj je tudi v vseh sosednjih dr`avah. Tekmovanja so sicer posami~na, vendar lahko rekreativci in za~etniki tekmujejo tudi v ekipah. Vse o tekmovanjih, klubih in delovanju OZS boste na{li na doma~i strani, lahko pa tudi pi{ete na po{tni naslov zveze. Najlep{e priznanje ob jubileju pa nam je podarila IOF, ki je Orientacijski zvezi Slovenije v letu 2000 zaupala organizacijo kar dveh pomembnih mednarodnih tekmovanj: tekmovanja svetovne serije avgusta na ^rnem vrhu ter tekme svetovnega pokala v orientacijskem maratonu v oktobru na Krasu.

Pepl

Astronomija

Nebesne skrivnosti - 2

ZNANE IZJAVE: Ni vpra{anje, ali bo na Zemljo padel meteorit ali ne – vpra{anje je samo –

Nekega dne sredi sedemdesetih let je dr. Jack B. Hartung z dr`avne newyor{ke univerze v Stony Brooku listal po neki knjigi in naletel na kratek ~lanek o Gervasejevem poro~ilu o nenavadnem dogodku na Luni, ki ga je pred 800 leti videla peterica iz Kenta. Dogodek je v njem spro`il tako zanimanje, da je takoj poiskal celotno besedilo iz Gervasejeve kronike. ^im je prebral podrobnosti o tem, kak{na je bila videti Luna, je spoznal, kaj bi to lahko pomenilo. Kot prvo je izlo~il vsako mo`nost, da je peterica videla nekaj, kar se ni zgodilo na Luni ampak na Zemlji (oblaki, neurje, bliskanje) in sicer zato, ker se v poro~ilu omenja le Luna in ne tudi oblaki ali kaj podobnega. Tako je Hartung lahko pojasnil pojav iz Gervasejevega poro~ila kot grozovito eksplozijo na povr{ini Lune. To je bila zamisel, za katero je bil on kot naro~en, saj se je ukvarjal s preu~evanjem kraterjev, ki so nastali ob padcih meteoritov na Zemljo. Stavek za stavkom je poro~ilo izpred 800 let utrjevalo njegovo prepri~anje. "Kar naenkrat se je zgornji del krajca razcepil" je nakazovalo na to, da je udarec tako dvignil prah s povr{ine Lune, da je zasen~il del njenega srpa. Gore~a baklja, ki je izsko~ila in je bruhala ogenj in iskre pa bi lahko pomenila sprostitev plinov ob eksploziji in oblikovanje za~asne "atmosfere", kar je lahko ustvarilo ob~utek, da Luna izgleda, kot, da se zvija kot ranjena ka~a. ^eprav so bili nekateri pojavi ob dogodku, ki so ga opisali o~ividci, te`ko razlo`ljivi, pa je Hartung verjel, da so ljudje leta 1178 morda bili edine pri~e nastanka nekega velikega kraterja na Luni. Takrat se je pojavilo vpra{anje, kje na Luni naj bi se to to~no zgodilo in ali na tistem mestu res obstaja krater.

Hartung je lahko enostavno ugotovil, v kak{ni fazi je bila Luna 18. Junija 1178. Bil je mlad zelo tanek srp na nebu, ki je zelo zo`il mo`no podro~je eksplozije. Gervasejevo poro~ilo je vsebovalo {e obilo dodatnih podrobnosti, med drugim tudi to, da se je dogodek zgodil na "sredi{~ni to~ki zgornjega roga mlade Lune", iz ~esar je Hartung izra~unal, da bi bilo to lahko blizu {irine 45 sto-

Zemlji grozijo meteoriti…

Zaradi meteorita (tak meteorit pade na Zemljo v povpre~ju vsakih 100 tiso~ let), ki je padel na polotok Yukatan v Mehiki, so pred 65 milijoni let najverjetneje izumrli dinozavri. Slika je posneta s satelita in predstavlja morsko dno v mehi{kem zalivu. Na sliki je {e danes jasno razpoznavna oblika kraterja.

pinj in dol`ine 90 stopinj. To, da se je toliko tega videlo z Zemlje, je kazalo na dejstvo, da je moral biti premer oblaka ve~ji kot 100 kilometrov, to pa pomeni, da je moral nastati najmanj 10 kilometrski krater, obkro`en z dolgimi `arki svetlih ostankov eksplozije.

S pomo~jo najnovej{ih fotografij, ki so jih posnele vesoljske kapsule Apollo, je Hartung iskal domnevni krater, ki bi se moral nahajati nekje med {irino 30 do 60 stopinj in dol`ino 75 in 105 stopinj s premerom ve~jim od 10 kilometrov. In res ga je na{el. Na {irini 36 stopinj severno in 103 stopinje vzhodno se nahaja krater premera okoli 20 kilometrov, ki so ga poimenovali Giordano Bruno po filozofu iz 16. stoletja. Na stotine kilometrov okoli njega so bili jasni znaki mo~ne eksplozije. En "`arek" sega celo 1200 kilometrov v dol`ino.

V kateremkoli tritiso~letnem obdobju (groba ocena zgodovine opisanih astronomskih dogodkov) je le pribli`no tiso~inka mo`nosti, da se na Luni zgodi kaj podobnega. Mo`nosti torej, da bo za nas v pisni obliki shranjen zapis o takem dogodku, pa so {e manj{e (k Zemlji je obrnjena vedno le ista stran Lune, opazovanja ne potekajo brez prestanka, opazovani dogodki morda niso zabele`eni, zabele`eni podatki pa morda niso ohranjeni. Skratka: verjetnost, da bomo dobili opis eksplozije na Luni, za katero ostane 20 kilometrski krater, je strahovito majhna.

Test opreme

Marko Svetli~i~ – Medo Nahrbtniki

Vedno so premajhni, da bi lahko vanje stla~ili vse kar potrebujemo za na izlet. Ko si jih enkrat oprtamo, pa so tako te`ki, da nam dobra volja kmalu poide in se skrije v krtovo de`elo. Da temu ne bo tako in da se bo nahrbtnik na tvojih ramenih po~util ~im udobneje, si raje preberi naslednje vrstice.

Zopet se mora{ vpra{ati, za kaj vse bo{ nahrbtnik potreboval. Univerzalnega nahrbtnika {e niso naredili, zato je pomembno, koliko prtljage bi rad stla~il vanj, ker so veliki nahrbtniki bistveno dra`ji od manj{ih bratov, pa {e te`ji so (ko ima{ o`uljena ramena je vsak gram preve~).

Eno skupino predstavljajo nahrbtniki namenjeni popotnikom in imajo veliko notranjih in zunanjih `epov ter `epkov, ki bodo verjetno bolj v{e~ tabornicam. Imajo tudi precej prilagodljivo prostornino, saj jih lahko s trakovi po potrebi pove~amo ali pa pomanj{amo. V drugo skupino pa sodijo bolj "hribovski" nahrbtniki, ki imajo malo ali ni~ zunanjih `epov, predvsem pa veliko jermen~kov, na katere lahko pritrdimo {otorko, sekiro, manj{o lopato, smu~i, cepin dereze…. Ponavadi je tako oblo`en nahrbtnik videti kot bo`i~no drevo. Tovrstnih nahrbtnikov se ne da pove~ati, lahko jih le zategnemo z jermen~ki, kadar so bolj prazni, da nam ne opletajo po hrbtu.

Velikost nahrbtnikov:

Enodnevni izleti, tekmovanja…30 - 35 l

Ve~dnevne akcije55 - 65 l

Majhni nahrbtniki

Vsekakor je nahrbtnik s prostornino 30–35 l najbolj uporaben, ker ga potrebujemo za vse enodnevne akcije, tekmovanja in izlete. Priporo~am ga tudi vsem novim M^-jem, ker je {e dokaj poceni, predvsem pa vedno pride prav. Pri teh nahrbtnikih izdelava hrbtnega dela ni tako pomembna (ve~ o tem malce kasneje), ker tudi ko so polni, ne predstavljajo velikega bremena.

Veliki nahrbtniki

Tem bom namenil malo ve~ pozornosti, ker predstavljajo `e dolgoro~en nakup, tudi zaradi cene.

V~asih so se nahrbtniki precej razlikovali v kakovosti materiala iz katerega so bili narejeni. K sre~i danes ve~ina

proizvajalcev uporablja podobne ali celo enake materiale (cordura), da nam ni treba skrbeti, kateri je bolj{i. Kar se pa ti~e odpornosti na vodo, pa (skoraj) vsi nahrbtniki {e vedno pu{~ajo. Te`ava je v tem, da je material sicer nepremo~ljiv, {ivi pa `al niso. ^e bi bili {ivi lepljeni, tako kot so na bolj{ih vetrovkah, bi sicer tesnili proti de`ju, vendar bi bili potem nahrbtniki predragi (cena lepljenega nahrbtnika je dvakrat ve~ja). Zato si moramo pomagati tako, da zlo`imo obla~ila v PVC vre~ke in {ele nato v nahrbtnik. Lahko tudi kupimo posebno PVC pregrinjalo, ki za{~iti nahrbtnik in vsebino pred mo~o. Menim pa, da tak{na pregrinjala niso potrebna, vsaj ne za na{e razmere, ker kak{en dan de`ja zdr`ijo vsi nahrbtniki, ~e se pa obeta izredno slabo vreme, si {e vedno lahko pomagamo z vre~kami, pa tudi

POZOR: hrbtni del nahrbtnika Je najpomembnej{i del nahrbtnika, zato bodimo zelo pozorni pri izbiri nahrbtnika:

- naj bo anatomsko oblikovan

- narejen mora biti iz posebnih materialov, ki se hitro su{ijo

- ~e nahrbtnik nima po vi{ini nastavljivih naramnic, moramo izbrati pravilno dol`ino hrbta (zaradi razlik v telesnih vi{inah je isti model nahrbtnika narejen z razli~no dolgimi hrbti{~i)

- spodnji del hrbti{~a in del pasu, ki gre ~ez boke, naj bo mehko oblo`en, ker nosi ve~ji del te`e nahrbtnika Nahrbtnik se mora enakomerno prilegati tvojemu hrbtu, kot klju~ in klju~avnica!

kak{no {otorsko krilo je vedno pri roki.

Za velik nahrbtnik je tudi pomembno, da ima v spodnjem delu poseben prekat, ki je dosegljiv od zunaj, saj je nahrbtnik `e tako visok, da je z vrha te`ko priti do stvari, ki so zlo`ene na dnu, razen, ~e ne spraznimo vsaj polovice nahrbtnika.

Odlo~itev, ali naj ima nahrbtnik ve~ zunanjih `epov ali ve~ jermen~kov, bom raje prepustil tebi, ker sam ve{, kaj ti bolj ustreza. Sam imam raje ve~ jermen~kov, ker mi vedno prav pridejo, nanje pa lahko {e vedno pripnem kak{en zunanji `ep.

Zagotovo pa si vzemi dovolj ~asa in preizkusi, kako se nahrbtnik prilega hrbtu. Ko si izbere{ model in velikost nahrbtnika, mora{ izbrati tudi pravo velikost hrbtnega dela nahrbtnika. Na-

ramnice morajo biti na pravem mestu. ^e so nastavljive po vi{ini, si jih prej nastavi. Nahrbtnik oziroma pas, ki si ga zapne{ okrog telesa mora "sesti" na vrh bokov, ki bodo nosili skoraj vso te`o nahrbtnika. Nato si ga oprtaj, zategni naramnice in zapni pas.^e te pas objame ~ez boke ali ni`je, je hrbti{~e predolgo in le`i nahrbtnik na tvojem hrbtu prenizko, zato bo{ ve~ji del te`e nosil na ramenih. Enako velja, ~e te pas objame visoko v pasu ali celo ~ez rebra, saj je potem previsoko in zopet bodo ramena tista, ki bodo trpela. Ve~ina proizvajalcev `e izdeluje "lady" verzijo nahrbtnika, ki je prilagojena ne`nej{emu spolu. Glede na to, da sta ceni "mo{kega" in "`enskega" nahrbtnika enaki, svetujem damam, da se, ~e lahko izbirate, raje odlo~ite za `enski nahrbtnik. [koditi ne more, lahko pa koristi. S takimi nahrbtniki `al nimam izku{enj, zato bi povabil na{e tabornice, ki imajo lady nahrbtnik, da se oglasijo in povejo svoje izku{nje. Da bi zares opazil razliko, kateri nahrbtnik ti dobro »sede« na hrbet in kateri ne, mora biti primerno obte`en in dovolj poln, da zavzame svojo obliko. Zato izkoristi prilo`nost na kak{ni akciji in preizkusi nahrbtnike prijateljev.

Zdaj pa {e ena malenkost. ^e misli{ nahrbtnik redno uporabljati (zato ga bo{ vendar kupil), potem nikar ne var~uj pri kakovosti izdelave hrbtnega dela nahrbtnika, ker ti bo `al. Razlika v ceni je precej{nja, saj stane enak model nahrbtnika z enostavnim hrbtom 10.000 tolarjev manj! Dra`ji model ima hrbet oble~en v material, ki je zra~en in se hitro su{i. Oblika je bolj anatomska in se bolj prilega hrbtu, predvsem pa je na pravih mestih primerno oblo`en s peno.

Pa {e tole: nahrbtnikov z zunanjim ogrodjem ne bom opisoval, saj so prakti~no izumrli, sama ogrodja pa se {e vedno uporabljajo za prena{anje najrazli~nej{ih tovorov (kot tovornjaki z razli~nimi nadgradnjami). Dana{nji nahrbtniki, sploh ve~ji, imajo vsi notranje ogrodje v hrbtnem delu, kar omogo~a la`je polnjenje in praznjenje nahrbtnika, predvsem pa omogo~a bolj{o pritrditev naramnic in pasu.

Zlaganje opreme v nahrbtnik:

- te`ji deli opreme naj bodo vedno ob hrbtu (~utara, hrana, posoda, kuhalnik, dereze…) ob zunanjem delu in na dnu zlo`imo rezervna obla~ila

- spalna vre~a bi zaradi

majhne te`e sicer morala

biti na vrhu – jaz jo raje

spravim v spodnji prekat, da jo ne prekladam, ko moram kaj vzeti iz nahrbtnika

- kadar nimamo spalne vre~e, lahko v spodnji prekat

zlo`imo tudi debel pulover, anorak ali bundo, ki so tako vedno pri roki.

Za{~ita proti de`ju

Proizvajalec Likar SportMartins–Arts

ModelMangartTriglavSahara65

Prostornina(l)506565+15

MaterialCorduraCorduraCordura

[t.prekatov222

Vel.hrbti{~a1nastavljivanastavljiv

Te‘a(g)---

[tevilo‘epov1n,1z+2z1n,1z1n,3z -serviszagotovljen

Razno

Cena(SIT)cca12.50013.70025.000

ProdajaLikarSport,Savska38b,Dom‘ale,061-712-925Intersport,Lj.

Proizvajalec Berghaus Deuter ModelVoyager60Voyager60plusEclipse55+10

Prostornina(l)6060+1555+10

MaterialArdura600Ardura600Duratex

[t.prekatov222

Vel.hrbti{~anastavljivanastavljivanastavljiva Te‘a--2.000

[tevilo‘epov1n,1z1n,1z+2z1n,1z

Razno

Cena(SIT)cca29.00034.00025.000

ZastopnikTrekingsportd.o.o.,Vitamarketing, Jeranova11A,Lj.

ProdajaSamiK2Alpinist,

Proizvajalec Karrimor Mammut ModelPanther65Cougar60–75Route60

Prostornina(l)6560–7570

MaterialKSP600/1000DKS60PRipstop/Cordura1000 nylon1000Dnylon

[t.prekatov222

Vel.hrbti{~anastavljivanastavljivanastavljiva

Te‘a1.8002.300-

[tevilo‘epov1n,3z1n,1z1n,1z

Razno-mre‘icana

hrbti{~u -bo~nopove~ljiv

Cena(SIT)cca25.00030.00028.000

ZastopnikK&KTraded.o.o.,Dobra~evska49,@iriTERRASport, 062-2500-966

ProdajaHorizont,Gosposvetska3,Lj.AnapurnaWay,

Opombe:

cenesozaokro‘ene

{tevilo‘epov:n=notranji‘ep(notranjastrankape),z=zunanji‘ep(nakapiinobstranehnahrbtnika)

ve~inonahrbtnikovsedakupititudiv{tevilnihdrugihtrgovinahs{portnoopremoinnesamovnavedenih,predvsempa vrazli~nihkrajih!

Porenta Rock StolTriglavMakaluVario 60-7560-706065

Cordura1100Cordura1100CorduraCordura 1222

11nastavljivanastavljiva --1.2501.700

1n,1z1n,4z1n,1z1n,1z -nahrbtnikiimajoSQznak-trajnagarancija -garancija2leti,serviszagotovljen-prevlekaprotide‘ju(2.000SIT) -hrbti{~e:impregniranbomba‘-ustre‘ejotudiposameznim‘eljam -12%popustaza~laneZTS-5%popustaza~laneZTS

22.40025.00017.20020.300

Porenta,Virma{e100,[kofjaLoka,064-613-685RokZelinka,Vojkova58,Lj.,061-165-86-60

Aircontact55+10Nordend65Eiger65Expedition55 55+10656555

MacroTec/Supertex-RipLiteCorduraPlastex Duratex-Light600D

2222

nastavljivanastavljivanastavljivanastavljiva

2.0502.2002.3001.900

1n,1z1n,2z1n,1z1n,1z -SLina~icaima-bo~nopove~ljiv-mre‘icana-mre‘ica kraj{ihrbet-vgrajenahrbti{~uinnahrbti{~u prevlekanaramnicah protide‘ju

31.00026.00030.00019.800

Baragovtrg1,TrebnjeIglu{port,Tr‘a{kaProMontana,Taborsport, c.88,Lj.Koro{kac.5,KranjZalo{ka18,Lj. Vo{njakova5,Lj.SamiSamiSami

McKinleyNatalexTrek sport Route60plusKatanga65Soloturn65DTatran60

70+20656560+15+(2x7)

Cordura1000CorduraCordura1000DCordura

2222

nastavljivanastavljivanastavljivanastavljiva --1.5002.360

1n,1z1n,1z3z1n,3z -bo~nopove~ljiv-3letagarancije na nepremo~ljivost materiala

28.00033.00016.000

Maribor,PSMercatord.d.,ZTS,Parmova33,Alpin,Obrezna11, Dunajska107,Lj.Lj.Maribor, 062-101-810

Krakovskinasip10,Lj.Intersport,Lj.SamiSami

FerrinoLaFumaGemma

Narava

Mo~virska logarica ali mo~virski tulipan

^e se v tem ~asu namenimo opazovati prebujanje narave, lahko na nekaterih mo~virnih travnikih in logih opazimo mo~virsko logarico (mo~virski tulipan).

Najpogosteje jo najdemo v mokri{~ih, ki so ob~asno poplavljena, prete`ni del leta vla`na in le v poletnem ~asu suha. Logarica cveti konec marca ali v za~etku aprila. Pred nabiranjem ljudi jo {~iti zakon, pred `ivalmi pa strupen sok v ~ebulici. [e najbolj za`elene obiskovalke so ~ebele, ki se na dnu cveta gostijo v lu`ici medi~ine.

V Sloveniji uspeva na Ljubljanskem barju, obmo~ju Kr{kega in v posameznih severovzhodnih predelih, v redkih predelih srednje in ju`ne Evrope in na Kavkazu.

Kljub temu, da ga marsikje trgajo za {opke, pa njegov obstoj ogro`a spreminjanje `ivljenjskih razmer, predvsem osu{evanje mokri{~.

Podro~je delovanja: Ljubjana - Vi~ (stara in nova O[ Vi~ in O[ Bi~evje)

Leto ustanovitve: 1968

[tevilo ~lanov: 106 bolj ali manj aktivnih

Struktura rodu:

Dru`ina M^ (6 vodov), dru`ina GG (2 voda), klub PP in gr~e.

Najbolj zagrizena ~lanica rodu: Helena Fakin, Ro`na dolina c. III/8, 1000 Ljubljana, e-naslov mfakin@ibm.net.

Simbolika rodovega imena: delujemo blizu Ljubljanskega barja, kjer raste mo~virski tulipan in ker je to za{~itena ro`ica.

^ema` (Allium ursinum) Kosobrin

Je trajno zeli{~e visoko od 20 do 30 cm. V zemlji ima podolgovato ~ebulico s prosojnimi in tankimi, belimi luskolisti. Pomladi po`eneta iz ~ebulice dva dolga, dolgopecljata, suli~asta lista, med njima pa dolgo robato steblo s cvetom. Veliki sne`no beli zvezdasti cvetovi se razcvetijo v mesecu aprilu in cvetijo do meseca maja. Tvorijo pakobul, ki ga obdaja pred razcvetom ko`nat tulec. Rastlina mo~no di{i po ~esnu, tako da jo najbolje spoznamo po njenem vonju. Raste po vla`nih listnatih gozdovih, po vla`nih jarkih in ob potokih. Marsikje ga sadijo na vrtovih v senco in uporabljajo kot ~esnov nadomestek. Liste in ~ebulice nabiramo spomladi do cvetenja. V jeseni nabiramo samo ~ebulice. Za uporabo nabiramo samo sve`e liste in ~ebulice.

Uspeva od ni`in do pribli`no 1500 m nadmorske vi{ine. Pogosto prekriva velike povr{ine.

Uporabnost

Iz listov in ~ebulic lahko naredimo prikuhe, juhe, solato in omake, oboje lahko tudi spe~emo z jajcem. V zdravilne namene pa jih lahko uporabljamo proti zvi{anemu krvnemu pritisku, poapnenju `il, jetrnim boleznim. Uporabljajo se tudi kot ~istilo za prebavila.

U~inkovine

Hlapno olje, sluz, sladkor, C vitamin in razne soli.

Recepture

^ema`ev namaz na kruh

Potrebujemo: 2 sirna namaza Tamar, 2 `lici olivnega olja in 6 `lic na drobno narezanih listov ali ~ebulic ~ema`a.

Sirni namaz Tamar, olivno olje in drobno narezane liste ali drobno narezane ~ebulice ume{amo in namaz je gotov.

^ema`eva juha

Potrebujemo: 4 `lice narezanih listov ~ema`a, 1 mesnat paradi`nik, 10 dag gob, 1 `lico margarine, ¼ l instant juhe, 1 `lico peter{ilja, nariban sir.

Paradi`nik za hip potopimo v vrelo vodo, ga olupimo in drobno nare`emo. Gobe o~istimo in nare`emo na tanke rezine.

Na segreti margarini du{imo narezane liste ~ema`a, narezan paradi`nik in gobe. Potem du{eno zalijemo z juho in pustimo, da po~asi vre pribli`no 10 minut.

^ema`evi juhi dodamo peter{ilj, bel kruh in nariban sir.

Recept za spodbujanje apetita

Obolelim dajemo drobno sesekljane ~ema`eve liste ali pa iz njih pripravimo sok in ga dajemo po kapljicah (10 do 20 kapljic dnevno).

Proti arteriosklerozi

Na dan pojemo 3 krat po 5 drobno narezanih listov ~ema`a. Kosobrin

Paziti moramo, da ga ne zamenjamo s strupeno {marnico in pegastim ka~nikom.

Mednarodne strani

Solidarnost in druge vrednote

Postanite naro~ni-

Eurofax, mese~ne novice Evropske skavtske regije, lahko brezpla~no dobivate tudi na svoj elektronski naslov. Za to so potrebni le lastni elektronski naslov, dostop do Interneta in trije preprosti koraki:

1. Odprite novo sporo~ilo v programu za branje e- po{te in ga naslovite na listserv listserv@ scoutnet.org scoutnet.org scoutnet.org scoutnet.org scoutnet.org;

2. V prvo vrsto namenjeno sporo~ilom vpi{ite "subscribe" nato pa {e jezikovno verzijo in format Eurofaxa, ki ga boste prebirali. Na voljo so angle{ka (en), francoska (fr), {panska (es), nem{ka (de), italijanska (it) jezikovna varianta in esperanto (eo), od oblik pa pdf in text only format. Tako bi bila naro~nina na primer angle{ke verzije v pdf formatu videti kot "subscribe eurofax-pdfen", italijanske tekstovne verzije pa "subscribe eurofax-it".

3. Tako oblikovano sporo~ilo brez dodatnega teksta po{ljite na zgornji e-naslov. Najkasneje v 24 urah boste prejeli potrdilo, da ste vpisani v naro~ni{ki listi Eurofaxa.

Francoski Eclaireuses et Eclaireurs de France, ki od 27. julija do 3. avgusta organizirajo mednarodni tabor solidarnosti, `elijo da se ga udele`i vod popotnic in popotnikov iz Slovenije. O akciji smo `e pisali, organizatorji pa na~rtujejo predstavitev francoskih skavtov, spoznavanje de`ele in njenih zna~ilnosti, spoznavanje udele`encev in njihovih kultur in obi~ajev, sklepanje prijateljstev ter razvijanje ob~utka za povezovanje in mednarodno solidarnost mladih.

Tabornina zna{a okoli 200 USD in vklju~uje tudi izmenjavo z EEDF. Informacije so na voljo na www.eedf.asso.fr www.eedf.asso.fr ali international international international international @ eedf.asso.fr eedf.asso.fr eedf.asso.fr eedf.asso.fr eedf.asso.fr.

Tudi o 17. danskem mednarodnem taboru smo na mednarodnih straneh `e pisali. V ob{irnem gradivu, ki smo ga prejeli pred kratkim, velja poudariti zanimivo idejo, da organizator s preselitvijo v srednji vek `eli obuditi in ponazoriti nekaj takratnih vrednot in jih s pomo~jo udele`encev prenesti v `ivljenje mladih v 21. stoletju. Zadnji rok prijav je 1. april 2000, cena pa okoli 150 evrov.

Priprave na jamboree na Tajskem

Na prehodu iz leta 2002-3 bo Tajska gostiteljica 20. svetovnega skavtskega jamboreeja. Ve~ kot 200 doma~ih skavtov in voditeljev je skupaj z organizacijskim odborom in predstavniki WOSM-a v avgustu lanskega leta `e opravila prve

preizkuse delovanja nekaterih programskih aktivnosti (dolina izzivov in "Na{a dedi{~ina"). "Priprave potekajo v skladu z na~rtom in zato pri~akujemo, da bo jamboree na Tajskem navdu{il mlade udele`ence iz vsega sveta" je ob koncu sre~anja izjavila Sasithara Pichaichannarong, direktorica jamboreeja.

Ob okrogli obletnici skavtstva v Angliji

Le nekaj tednov po tem, ko smo uradno zakora~ili v leto 2000, so se na simpoziju v Sloveniji pojavila vabila na 21. svetovni skavtski jamboree v Angliji. Ob stoti obletnici za~etka tega gibanja `elijo organizatorji uresni~iti naslednje:

• z jamboreejem obele`iti stoto obletnico skavtstva

• predstaviti pestrost in povezanost svetovnega skavtstva

• potrditi vrednote, ki se odra`ajo skozi gibanje, in aktualnost gibanja v 21. stoletju

• organizirati jamboree, ki bo za udele`ence zabava in hkrati izziv za osebno rast

• potrditi zavezanost gibanja k o~uvanju naravnega okolja

• pokazati skrb, ki jo skavtsko gibanje namenja lokalni, nacionalni in mednarodni skupnosti

Vabilo vsebuje tudi prvo prijavnico, zainteresirani pa bodo z nadaljnjimi informacijami seznanjeni ob koncu leta 2000.

Predstavitev mednarodnih organizacij

WHO – World Health Organisation

Svetovna zdravstvena organizacija

@iveti v zdravem okolju je osnovna pravica vsakega ~loveka!

Svetovno prebivalstvo je doseglo prvo milijardo v za~etku 19. stoletja. Od takrat se je {tevilo prebivalcev za~elo vrtoglavo pove~evati in je v letu 2000 doseglo 6 milijard. Od tega milijarda ljudi `ivi na robu pre`ivetja, ve~ kot 100 milijonov pa jih nima strehe nad glavo.

Poslanstvo

Poslanstvo svetovne zdravstvene organizacije je, dose~i ~im vi{jo raven zdravja svetovne populacije, da bo le-ta lahko socialno in ekonomsko produktivna. Pri tem zdravje pomeni kompletno fizi~no, mentalno in socialno zdravje, ne pa samo odsotnost bolezni ali fizi~ne {ibkosti.

V skladu s poslanstvom organizacija deluje kot svetovalni organ pri izvajanju mednarodne politike zdravstvenega varstva, nudi tehni~no podporo, pomaga pri dvigu kakovosti zdravstvenih storitev, promovira zdrav na~in `ivljenja, podpira raziskave na podro~ju dviga kakovosti `ivljenja, podpira preventivno delovanje, osve{~anje in izobra`evanje, predlaga konvencije, dogovore, zakonske akte in priporo~ila, razvija in promovira standarde na podro~ju prehrane, biologije, farmacije in njim sorodnih podro~jih.

Izzivi prihodnosti

Svetovna zdravstvena organizacija se bo v prihodnosti:

• z osve{~anjem in iskanjem

ustreznih zdravil borila proti AIDSu in virusu Ebola;

• posvetila iskanju novih zdravil za boj proti raku, dihalnim boleznim in boleznim srca in o`ilja;

• lotila kampanij za dru`bo brez nikotinske odvisnosti, o~uvanju okolja in odpravljanju {kodljivih vplivov nanj;

• organizirala kot monitoring slu`ba, da bo pripravljena na kakr{nekoli pojave novih virusov in epidemij;

• povezovala z vladnimi in nevladnimi organizacijami za dosego ve~jega akcijskega radija delovanja v skladu s poslanstvom organizacije.

Na skupni poti

Svetovna organizacija skavtskega gibanja in njene dr`ave ~lanice aktivno sodelujejo tudi v programih Svetovne zdravstvene organizacije. Gre predvsem za programe o~uvanja in zagotavljanja pogojev za zdravo `ivljenje mladih, izobra`evanje in osve{~anje mladih na podro~ju kakovosti `ivljenja v urbanih naseljih in v ruralnem okolju, boj proti AIDS-u in odvisnosti od drog, osve{~anju mladih pri na~rtovanju dru`ine, ustvarjanju zdravega dru`inskega okolja, pomo~i pri rehabilitaciji in integra-

ciji invalidov ipd. Skavti prostovoljci aktivno sodelujejo predvsem na podro~jih, kjer so zelo ote`eni pogoji za `ivljenje (Afrika, bli`nji in daljni Vzhod), veliki psihi~ni in fizi~ni napori in na te`ko dostopnih podro~jih sveta.

Eden zadnjih ve~jih projektov sodelovanja med obema organizacijama (predstavljen na jamboreeju v ^ilu) je osve{~anje in preventivno delovanje pred gobavostjo, ki {e vedno ogro`a {tevilna `ivljenja predvsem v nerazvitih delih Latinske Amerike. Svetovna skavtska organizacija ima od leta 1987 v Svetovni zdravstveni organizaciji status svetovalke.

Ali

http://www.who.org/

ve{, da je 7. april svetovni dan zdravja?

Popotovanja

Cookovi otoki

^e bi me vpra{ali, kje `ivijo najbolj prijazni in nasmejani ljudje, bi bil zame edini mo`ni odgovor: "Na Cookovih otokih."

Tudi popolnemu tujcu poleg pozdrava ob vsakem sre~anju poklonijo prisr~en nasmeh. Zanimivo jih je opazovati pri pogovoru. Veliko se smejijo. Pri tem jim za`ari cel obraz, glavo vr`ejo vznak, smeh pa potegnejo nekje iz pet.

Cookovi otoki so pribli`no 100 krat manj{i od Slovenije (tudi prebivalcev imajo pribli`no 100 krat manj). Govorim seveda o povr{ini kopnega. Morja pa imajo toliko, kot meri celotna zahodna Evropa. Le`ijo ju`no od ekvatorja med oto~jema Francoske Polinezije in Fijija, oblivajo pa jih topli tokovi Tihega oceana. Ime so dobili po slavnem morjeplovcu kapitanu Cooku.

Glavni in najve~ji otok Rarotonga ima obseg 32 km. Ob morju vodi ena izmed dveh cest, kolikor jih na otoku imajo. Glavno prevozno sredstvo je motor, na njem pa se obi~ajno preva`ajo kar trije ali {tirje. Za to je potrebna `e dolo~ena spretnost.

Spretnost pa doma~ini potrebujejo tudi za odpiranje kokosovih orehov. Ti so veliki kot rokometna `oga in ~e ho~e{ priti do okusnega mesa, mora{ najprej odstraniti pribli`no 5 centimetrov debelo vlaknasto plast, nato pa {e razbiti oziroma odpreti oreh in pri tem po mo`nosti ne politi vse teko~ine. @e takoj prvi dan sva se v tej ve{~ini preizkusila tudi sama. Potrebovala sva dobre pol ure, na koncu pa skoraj kon~ala brez prstov na roki, saj sva oreh odpirala z 20 centimetrskim no`em. Najina gostiteljica, komaj 10 letna deklica Kura, je vse skupaj spremljala s salvami smeha.

Na koncu nama je pokazala {e svoje znanje. Dve minuti in `e sva pila oku-

sno teko~ino iz njenega oreha (najina se nama je seveda razlila).

Kura je bila kljub svoji mladosti `e prava spogledljivka. Tako kot ve~ina oto~anov je tudi ona imela ~udovite valovite ~rne lase in sijo~e okrogle o~i. Hodila je v ~etrti razred osnovne {ole, ker pa je imela ravno po~itnice, se je z nama potepala po otoku. Vsak dan nama je pokazala kako novo ro`o.

Cvetje je tudi tisto, kar sva na otoku najprej opazila. Pisano in omamno di{e~e tropsko cvetje. Je ob cestah, na vrtovih, okrog hi{ in tudi v laseh oto~anov. Velika ve~ina tako mo{kih kot `ensk ima v laseh zataknjen velik, `ivorde~ hibiskusov cvet ali droben opojno di{e~

Popotni{ka sekcija KDPM

vsak drugi ~etrtek v mesecu v dvoranici KS

Vi`marje-Brod prireja

Potopisni ve~er. 13. april

2000 ob 20.00 – Tadeja in Matja` M. Nemani~, Indonezija

Zaradi omamnega vonja frangipanije uporabljajo za izdelovanje parfumov

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

belorumen cvet frangipanija. Pou~ili so naju, da cvet nima le okrasnega pomena, temve~ tudi sporo~ilnega. Cvet za desnim u{esom pomeni, da sta fant oziroma dekle `e oddana, za levim pa, da i{~eta dekle oziroma fanta. Nisva pa si znala razlagati, kaj je s tistimi, ki so imeli cvetove na obeh straneh glave in teh ni bilo ravno malo!?

Seveda pa Cookovi otoki niso le prijazni ljudje, dehte~e cvetje in kokosove palme. [e mnogo stvari se skriva tu, vendar moram omeniti vsaj {e bele, pe{~ene pla`e, ki prehajajo v turkizno morje. Rarotongo tako kot ve~ino otokov na Pacifiku obdaja koralni greben. Voda v laguni je zato mirna in ne preve~ globoka. Pod povr{jem pa se `e na globini nekaj deset centimetrov med pisanimi koralami podijo drobne koralne ribice najrazli~nej{ih barv in oblik. Mene je podvodni svet ~isto prevzel. Na ure dolgo sem opazovala najrazli~nej{e ribe, morske zvezde in je`ke, rake, korale in {koljke. Na pla`ah, kjer je ve~ turistov, ti ribice ko{~ke kruha jedo z roke, ~e ima{ malo sre~e pa kako lahko ujame{ za rep.

Romanti~no vzdu{je med kokosovimi palmami Videti je, da so se prijaznosti oto~anov "nalezli" tudi psi

Samotne pla`e so si prilastili raki Pacifi{ke otoke obdajajo koralni grebeni

Trenutki

Kdo vodi moj cvet?

Od kod vemo, kako naj `ivimo, ~e ne bi verjeli v to, kar nas presega?

Kdo naj bi nas u~il `iveti?

Kdo pove drevesu, ko pride ~as, da pri~ne poganjati drobne liste? Kdo pove drozgom, da poletijo proti severu, ko zapihajo topli pomladni vetrovi? Zdi se, kakor da ptice in drevesa sledijo klicu, sili, modrej{i od bitij. Sama sedim v pu{~avi, zazrta v podobe ro`natih cvetov, in se spra{ujem: “Kdo vam je povedal, da je pomlad, da naj razprete cvetove?” Premi{ljujem in premi{ljujem. Odgovor je vselej enak.

Kar je nad nami, vodi vsa bitja. Smo kot cvetice. @ivimo, umremo, predani toku `ivljenja.

Kar je nad nami, nas vodi, u~i, kako naj `ivimo. (Chiparopai - Yuma)

Lrga

Igre in pesmi

Marsov~ki

Igralci se postavijo v krog. Izbrani "marsov~ek" palca prisloni na senca in maha z rokami (ka`e osle). Njegov levi sosed maha samo z desno roko in njegov desni sosed samo z levo roko. ^e marsov~ek spusti desno roko, postane njegov levi sosed marsov~ek, on pa njegov desni sosed in maha samo z levo roko. Marsov~ek pa lahko svojo vlogo prenese tudi na kateregakoli igralca v krogu tako, da zdru`i obe dlani skupaj (kot bi plosknil) in poka`e na nekoga v krogu, ki tako prevzame vlogo marsov~ka.

Taborniki radi pojemo, manjka pa nam ena dobra

ZGO[^ENKA TABORNI[KIH PESMI, predvsem pravih taborni{kih in tistih, ki smo jih spesnili sami.

Zato nam po e-po{ti ~im prej po{lji kratek seznam 10-15 pesmi, ki bi jih rad videl na zgo{~enki, zraven pa pripi{i, kdo naj bi po tvojem mnenju posamezno pesem odigral in zapel. K izvedbi bomo povabili popularne slovenske pevce in ansamble in verjamemo, da se taborni{kemu pozivu ne bodo mogli upreti. [e naslov:

studio.jm.krajnik studio.jm.krajnik studio.jm.krajnik@ siol.net siol.net siol.net siol.net siol.net ali bojan.pristavec@lokomotiva.com

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil naziv skavtske akcije.

1. Kaj je poslanstvo skavtstva? B B B – nau~iti mlade orientacije in postavljanja {otorov, S S S – prispevati k vzgoji mladih, V V V – nau~iti mlade voja{kih ve{~in.

2. Etnostep Kozjansko 2000 je: V V V V V – mednarodni tabor skavtov v okviru programa Evrokoraki, O O O – zbor folklornih skupin Slovenije na Kozjanskem, C C C C C – promocijski tabor, ki ga pod okriljem Ministrstva za turizem organizira Turisti~na zveza Slovenije.

3. Kdo ima prednost pri udele`bi na jezikovnih te~ajih sveta Evrope? N N – tisti ~lani ZTS, ki aktivno govorijo angle{ko, ^ ^ ^ ^ ^ – tisti ~lani ZTS, ki so pripravljeni v celoti poravnati materialne stro{ke, E E E E E – visoko motivirani aktivni ~lani ZTS.

4. Mestna zveza tabornikov Ljubljana organizira Taborni{ki fe{tival: U U U U U – ob dnevu razmisleka, T T T T T – ob dnevu tabornikov, D D D D D – na pustno soboto.

5. Katera trditev je pravilna? T T T T T – na zemlji je pitne vode v izobilju, C C C C –zaradi nenehnega opozarjanja okoljevarstvenikov na nevarnost prekomernega onesna`evanja voda, `e vse tovarne o~istijo odpadne vode preden jih izpustijo v vodotoke. O O O O O – 70% sladke vode je v obliki ledu.

6. Koliko satelitov mora "videti" GPS sprejemnik, da lahko dolo~i pozicijo na Zemlji? E E E – vsaj enega, N N N – vsaj {tiri, M M M – vsaj deset.

7. Kak{ne so omejitve pri uporabi GPS sprejemnikov? L L L L L – ni omejitev, F F F F F – zaradi voja{kih skrivnosti zakon prepoveduje uporabo GPS sprejemnikov, II II I – v gozdu in ozkih dolinah je sprejem slab{i in dostikrat izgubimo signal.

8. "Most v prihodnost" je moto: D D D D D – mednarodnega tabora CAMPDOWNE 2000 v Angliji, H H H H H – poletnega tabora v Belgiji, R R R R – bavarskega dr`avnega tabora.

9. Mednarodna organizacija Greenpeace se bori predvsem: P P P – proti rasni diskriminaciji, A A A A A – za ohranitev narave in miru na svetu, G G G G – za demokracijo.

10. Naslov spletne strani Zveze tabornikov Slovenije je: R R R R –www.zts.org, [ [ [ [ [ – www.rutka.net, Z Z Z Z Z – www.mzt.org.

11. Simpozij o poslanstvu skavtstva je bil: @ @ @ – na Visokem, Z Z Z – v Gozd Martuljku, K K K K K – v Gozdni {oli v Bohinju.

12. 22. februar je dan razmisleka, ker: M M M – sta bila na ta dan rojena lord Baden Powell in njegova `ena, JJ JJ J – je bila na ta dan ustanovljena WAGGGS, S S S – je bila na ta dan ustanovljena prva skavtska enota.

13. Kaj je napisano v znaku skupine za delo z druga~nimi? II II I – SzDzS, L L L L L – Avantura? Ni ovir!, B B B B B – @elimo odprto taborni{tvo!.

14. Katere taborni{ke akcije se lahko udele`imo prvo soboto v aprilu?: K K K K K – Bra~i~evi dnevi, @ @ @ @ @ – NOT, A A A – in{truktorski te~aj.

Re{itve so:

Re{evalec:

Nagradna kri`anka

AVTOR: F. KALAN

GRAMOZ (POG.)

IZDELEK VELIKE VREDNOSTI

BUKOV @IR

IME NEKD. PEVKE PRODNIK

PODOLGOVAT KOS LESA, LETEV

KNJIGA ZEMLJEVIDOV

STAREJ[I IZRAZ ZA JADROVJE

LITIJ

JUNAK ENEIDE

GL. MESTO BANGLADE[A

KARTONSKA POSODA S POKROVOM

OLEG VIDOV

VLADAR, MONARH

ITAL. PISATELJ (UMBERTO) RAVINA

DEJANJE PRED POROKO

JUDOV SIN

IGRALEC DANSON

KRAJ PRI OPATIJI

TURIST. MESTO V ISTRI KME^KO NASELJE

INDUST. MESTO V OHIU

SPOZNANJE NASVET

ANGLE[KI NARAVOSLOVEC

DALM. @ENSKO IME NA[ DRAMATIK (SLAVKO)

IZDELOVALEC STEKLENIH IZDELKOV

EVROPSKI NERC

NASILNA VLADARKA

PIVSKI VZKLIK

PESNIK MENART

PRIPADNICA ARIJCEV

MAZAVA NETOPNA SNOV PLEME,ROD

POKLONZ GESTO IZRA@ENA @ELJA

UREJEVALEC IZLO@B

RISANI FILM MAKEDONSKO KOLO

VESLA^ TUL

SRH

Pravilno izpolnjen kupon {t. 1 je poslalo 44 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: ULAN BATOR, TRENERKA, LU^KA MIRU, REALISTKA in RANINA, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (pesmarico Vlada Kreslina) je prejela Petra [kofi~ [kofi~ Petra [kofi~ [kofi~ iz Ljub-

TITAN 25. IN 15. ^RKA ABECEDE

LILI NOVY GR[KA ^RKA

DR@AVA Z GL. MESTOM BAGDAD

VISOKA VZPETINA

ljane. Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobila Nina Vra- Nina Vra- Nina Vra- Nina VraVranjek-[alej njek-[alej njek-[alej njek-[alej iz Celja. DROGINI nagradi sta prejela Felicija Skubic Felicija Skubic Felicija Skubic Felicija Skubic Skubic iz Ljubljane in Andreja Osvald Andreja Osvald Andreja Osvald Andreja Osvald Andreja Osvald iz Ljubljane, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Martin Justin Martin Justin Martin Justin iz Ljubljane, nagrado

podjetja JAZON pa dobita Grega Kojc Grega Kojc iz Velenja in Anja Kristan Anja Kristan iz Se`ane. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 3 po{ljite najkasneje do 20. marca najkasneje do 20. najkasneje do 20. marca najkasneje do 20. najkasneje do 20. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. Obvezno na dopisnici. na