Revija Tabor 2000/1

Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kaj? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo? Kdo?

8. januarGlas JeloviceTaborni{ki vestnik12/99 radinja@ siol.net

21. -23. januarSimpozij Evropske skavtske regijeZTS@ guest.arnes.si "Poslanstvo skavtstva" v Sloveniji

28. - 29. januarZOTTaborni{ki vestnik12/99

28. - 29. januarBela sledTaborni{ki vestnik12/99 fischo@ hotmail.com

21. - 27. februarZimovanja (Ljubljana in Maribor)

22. februarDan ustanovitelja - thinking daywww.scout.org

28. februar - 5. marecZimovanja (drugi kraji po Sloveniji)

Krvodajalske akcije Rde~ega kri`a Slovenije

Kdaj lahko pomagate njej, Kdaj lahko pomagate njej, Kdaj njemu, prijatelju, sosedu, njemu, prijatelju, sosedu, njemu, prijatelju, sosedu, njemu, prijatelju, sosedu, prijatelju, znancu, nekomu ... v znancu, nekomu ... v znancu, nekomu ... v znancu, nekomu ... v januarju 2000 januarju 2000 januarju 2000 januarju 2000 2000

Postojna5., 6., in 7. Vojnik6.

Kako je nov!

Ljubljana – Univerza11. Kranj12., 13. Roga{ka Slatina13. Ilirska Bistrica14. ^rnomelj18. Semi~19. Metlika20.

Roga{ka Slatina20. Vuzenica20. Ljubljana21. Kamnik25. Dom`ale26. Dobrna27. Jesenice27, 28.

UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK UVODNIK

Pred tabo je najnovej{i dose`ek uredni{kega odbora revije Tabor. Novi, {e zanimivej{i in predvsem "sekven~ni" Tabor. Tisto, kar je tako novo in truda vredno je razdelitev na posamezne sklope, ki bodo dolo~ene vsebine bolj poudarili. Tako bo{ vsaki~, ko bo{ odprl Tabor zagledal napovednik, ki te bo obve{~al o prihajajo~ih akcijah in tekmovanjih. O tekmovanjih in akcijah preteklega meseca bo tekla beseda v prvem sklopu "Aktualno". Informacije iz prve roke, mnenja, kritike in uradne razlage bodo na{le svoje mesto v sklopu "Iz prve roke", ki sledi aktualnim temam. Naslednji

sklop je tako dolgo pri~akovana strokovnost v Taboru. Sicer je v njej res nekaj starih rubrik, vendar ~udovito dopolnjujejo sklop z novima – @VN-jem in Orientacijo. Zadnje strani so namenjene la`jim vsebinam in so zato tudi "Razvedrilo". Vanj se je preselil stric Volk, kri`anka, pesmi, igre in {e kaj.

Vendar je to le za~etek. Tabor se bo z vsakim mesecem posku{al {e bolj pribli`ati okusu svojih bralcev.

Prijetno branje,

Matija

Tonejc

Napovednik2

Uvodnik2

Lu~ka miru4

ZNOT10

De`ela petra pana13

Zvezni dogodki14

Mladi in AIDS16

SzDzD18

Joti in Jota19

Mnenje20

Techuana28

Orientacija29

Glasila30

Astronomija32

@VN34

Taborova potuha35

Pravljice, 2. del36

Internet38

Narava39

Mednarodne strani40

Popotovanja42

Trenutki44

Pesmi45

Z znanjem46

Volk

Kri`anka47

Glavni urednik: Igor Bizjak

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozodvnik : Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

Lu~ miru iz Betlehema

... Lu~ miru iz Betelhema ni ~arobni znak, ki lahko pri~ara mir. Spominja nas na simbol in na na{o nalogo, zavzemati se za mir. Tako kot se Lu~ podaja iz roke v roko, moramo tudi mi skrbeti za rast miru med ljudmi. Tako kot skrbno {~itimo plamen~ek, moramo {~ititi tudi mir. Lu~ miru je simbol upanja: V nekaj letih se je raz{irila iz majhnega plamena, da s svojim sporo~ilom osvetljuje milijone ljudi…

Pot Lu~i miru

Vsako leto ÖRF izbere otroka, ki pri`ge Lu~ko miru na kraju Kristusovega rojstva v Betlehemu. Lu~ nato z letalom v posebej konstruirani posodi prepeljejo na Dunaj, kjer v cerkvi po~aka na dan, ko jo razdelijo posameznim organizacijam. Vsako leto to ~ast doleti drugo cerkev - lani je slovesna razdelitev potekala v pravoslavni, letos v evangeli~anski cerkvi.

Na slovesnosti slovenska delegacija prevzame plamen in ga prepelje najprej v Maribor, naslednji dan pa {e v Ljubljano. Od tu jo rodovi in stegi {irijo naprej po Sloveniji. Po nasvetih organizatorja naj bi se Lu~ med ljudi razirila {ele 24. decembra.

Podobno poteka dogajanje tudi drugod po Evropi, le da ponekod poleg skavtskih organiyacija sodelujejo {e druge, predvsem Rde~i kri` in `elezni{ka podjetja. Saj, kot pravijo organizatorji akcije, ni pomembno, kdo {iri Lu~ miru, pomembno je le, da se Lu~ miru {iri med ljudi!

Skavti iz Barcelone so se pripeljali z avtom. Potrebovali so dva dneva in pol v vsako smer. Tako se je tudi [panija pridru`ila akciji “Lu~ miru”.

Dekleta iz Ju`ne Tirolske so na Dunaj prispela `e v ~etrtek zjutraj, domov pa so se vrnile v nedeljo. Prilo`nost so izkoristile za dru`enje in za prednovoletne nakupe. Zakaj pa ne!?

Slovenska zastavono{a sta na prireditvi zavzela strate{ki polo`aj - postavila sta se povsem v ospredje.

@eliva vsem ljudem, da bi se imeli neskon~no radi, da bi bili venomer sre~ni in veseli in da bi vsa ta ~ustva delili tudi z drugimi. Najprej tolerantnost. Z njo pride mir. Mir v du{i in v srcu, da ti bo lepo na svetu.

Da bi vsi otroci imeli prilo`nost hoditi v {olo in da bi vsi imeli prilo`nost deliti nasmeh, ki bi se {iril kot Lu~ miru iz Betlehema. @elim, da bi ljudje enkrat kon~no dosegli tisto stopnjo ljubezni, kjer ni prostora za sovra{tvo. Lara Majcen, RSV

Bertl Grünwald - mo`, ki je “Lu~ miru” pribli`al tabornikom.

Lu~ miru iz Betlehema - posoda je narejena posebej zato, da zagotovi varen prevoz plamena z letalom (varen za potnike in plamen). Come on, baby, light my fire.

Nekaj `elja in misli, ki so jih obiskovalci pustili na na{i stojnici:

Kako je Lu~ miru za{la mad skavte

Bertl Grünwald, koordinator za skavte, sicer starej{i skavt z Dunaja, opisuje svoje prvo sre~anje z Lu~jo miru:

"Na bo`i~ni dan leta 1988 je na na{a vrata potrkala starej{a gospa, na{a zgornja soseda. Na{i osebni stiki so bili ve~inoma omejeni na pozdrave na hodniku in na ob~asne kratke pogovore. Zato je bil njen obisk toliko bolj presenetljiv: Vi ste vendar skavt in pravkar sem z `elezni{ke postaje prinesla 'Lu~ miru iz Betlehema'. Domnevam, da ima ta za vas skavte tudi svoj pomen. Bi jo `eleli imeti?

Presene~en sem bil nad pomenom, ki ga je ta lu~ morala imeti za na{o sosedo. Te`ko je hodila, pa ji ni bilo `al truda, priskrbeti to lu~ zase in za druge. Mimogrede nam je smeje povedala, kako si je na podzemni skoraj za`gala obleko na plamenu."

Leto kasneje, ko so na sre~anju skavtskih skupin tretjega dunajskega okro`ja razpravljali o programskih predlogih za bo`i~ni ~as, je Bertl predlagal razdeljevanje Lu~i miru. Predlog je bil sprejet. Podprla ga je tudi avstrijska nacionalna radio-televizija in ideja se je hitro raz{irila na obmo~je celotnega Dunaja in {e nekaterih drugih de`el. Spomnili so se tudi tujih skavstkih skupin, delujo~ih na Dunaju, in z njihovo pomo~jo raz{irili plamen na Poljsko, ^e{koslova{ko, Mad`arsko in Romunijo.

Al' bi, al' ne bi!?

Dosegli smo prvi cilj na{e odprave - Maribor.

Na cerkveni slovesnosti smo skladno z izro~ilom Lu~i miru sodelovali tudi taborniki.

Zgodovinski razvoj Lu~i miru

Avstrijska nacionalna radio-televizija (ÖRF) je sredi 80-ih pomagala zbirati denar pomo~i potrebnim. Organizirali so javne dra`be po televiziji in zbi-

rali donacije. Donatorjem in sodelujo~im so se zahvaljevali s simboli~nimi darili.

Od leta 1986 se ne zahvaljujejo le z simboli~nimi darili, temve~ s simbolom

- plamenom pri`ganim v Betlehemu. Rodila se je akcija Lu~ v temo (Licht ins Dunkel). Zamisel so kmalu prerasli in Lu~ iz Betlehema so za~eli raz{irjati s pomo~jo mre`e `elezni{kih postaj, gasilskih domov in Rde~ega kri`a.

Leta 1989 so se v akcijo prvi~ vklju~ili avstrijski skavti, ki so lu~ko raz{irili med pobratene organizacije v Vzhodni Evropi. [tevilo sodelujo~ih je skokovito nara{~alo. Letos v akciji sodeluje `e 22 evropskih dr`av.

Lu~ka miru in religija

Akcija na za~etku ni bila mednarodno zastavljena, ampak je bila namenjana izklju~no prebivalcem Avstrije. ^eprav sta avstrijska in slovenska kultura del kr{~anskega sveta, bo povpre~en avstrijski dr`avljan verjetneje zavil v cerkev in raje pozdravljal z "Grüß God".

Ske~ dneva je imel svoje sporo~ilo: "^e te fant vara, ti {e vedno preostane sve~a miru!"

Mno`ica pred magistratom je dokaz, da odmevnost akcije z vsakim letom raste.

^e je v Sloveniji normalno ne biti veren, je v Avstriji obi~ajno biti vsaj "pasivni" vernik. V avstrijski kulturi je verska komponenta bolj izra`ena in bolj obi~ajna.

Bo`i~ je v avstrijski kulturi splo{no sprejeti sinonim za mir. Tudi zato ga je Avstrijska nacionalna radio-televizija (ÖRF) izbrala za dan Lu~i miru. ^eprav je akcija izklju~no socialnega zna~aja, so organizatorji dognali, da je simbolika bo`i~nega miru tako globoko zasidrana med njihovim prebivalstvom, da bi bilo te`ko izbrati datum bolj primeren za izvajanje te akcije.

K izbiri datuma je dodatno pripomogel obi~aj, ki so ga z Lu~jo miru ponovno obudili. Po drugi svetovni vojni so v Avstriji na bo`i~ni ve~er pri`igali sve~e na oknih, kar je bil odziv ljudstva na medvojno zatemnitev - prepoved pri`iganja lu~i v no~nem ~asu kot obrambni ukrep pred bombnimi napadi. Ta obi~aj je zamrl v 60-ih letih.

Da akcija Lu~ miru ni religioznega zna~aja, se lahko dokon~no prepri~amo na spletnih straneh ÖRF. "Akcija Lu~ miru je namenjena vsem ljudem, neodvisno od njihove rase, religioznega ali politi~nega prepri~anja."

^eprav so na{i severni sosedje bolj verni, so hkrati zelo strpni in odprti do vseh religij in prepri~anj. Tako lahko tudi razumemo, zakaj so Avstrijci {e vedno navajeni oditi po Lu~ko na najbli`jo `elezni{ko postajo, ~eprav je plamen dostopen v ve~ini cerkva.

besedilo in fotografije ^rtomir

Letos so po lu~ko pri{li skavti iz 22 dr`av.

Tako kot se raz{irja lu~ od ~loveka do ~loveka, naj raste tudi mir med ljudmi.

"Prina{am ti majhno stvar, nekaj lepega v dar…"

Lu~ka miru je pri{la tudi do predsednika dr`ave Milana Ku~ana.

ZNOT 1999 trdo delo skupine »Cinikov« iz RSK Dom`ale

ZNOT ali Zimsko orientacijsko no~no tekmovanje je potekalo po dom`alskih gri~ih in dolinah. Lanskoletnega zadnjega orientacijskega tekmovanja se je udele`ilo 32 ekip, ki so nastopale v dveh kategorijah, GG in PP. Ekipe so bile tokrat, saj so predstavnice lep{ega, ni pa nujno tudi ne`nej{ega, spola prispevale dodatne to~ke.

Po za~etnem zboru, `rebanju {tartnih {tevilk in sestanku z vodji ekip se je za~elo zares. No, kolikor je bilo mo`no. ^lani ekip so se najprej spopadli s topo testom. Za mnoge med njimi je bil `e ta prvi preizkus pretrd oreh, a niso vrgli pu{ke v koruzo. Kaj je to energija karte, kaj je trigonometer, kje bo leto{nji MOOT so bila ena od najpogostej{ih vpra{anj. Sledil je preizkus s progo, ki je bila orientacijsko nezahtevna, le nekaj mo~nej{a megla je od ~asa do ~asa zahtevala nekaj ve~ znanja branja terena. GG-ji so imeli na progi postavljenih 6 kontrolnih to~k, njihovi starej{i vrstniki PP-ji pa {e dve ve~. Na sami progi so se ekipe spoprijele {e s prihodom na KT pod pravilnim kotom. Z malce iznajdljivosti jim je uspelo zadeti tar~o s pomo~jo fra~e in kamnov, opraviti "zelo zahteven" IQ test, najti in oskrbeti ranjenca, ki je vneto ropotal z ragljo (tisti

Koristni pripomo~ek za re{evanje topotestov, {e posebej ~e je temno

Najbolj{i trije v obeh kategorijah:

kategorija GGkategorija PP

1.Rod mlinskih kamnov1.Zmajev rod

2.Rod skalnih taborov2.Rod PG

3.Rod skalnih taborov3.Rod S kurirjev

ki so bili v ^ilu so imeli prednost). Popotniki pa so se preizkusili v risanju skice terena ter no~ni signalizaciji. Najve~ja te`ava tekmovalcev je bila edina mrtva kontrolna to~ka na progi, saj jo je uspelo najti le trem ekipam (!!!).

Po prihodu na cilj se tekmovanje ni kon~alo, saj je organizator pripravil {e ve~erni dogodek –tekmovanje v gledali{ki improvizaciji. Nekatere ekipe so pokazale neverjetno sponta-

Zmagovalna skica terena ekipe 212

Ekipa 213 iz RSK, s katero sem {el na progo

nost in improvizacijo, ter ostalo mno`ico s svojimi dejanji prijetno zabavale. Zmagovalec v improvizaciji je postala ekipa iz Meng{a. Kon~na razvrstitev pa je bila nekoliko druga~na.

Samo tekmovanje je potekalo brez ve~jih napak. Tudi proga je bila po besedah udele`encev dobro speljana, le malo preve~krat se je bilo potrebno vzpenjati in spu{~ati, telesno pa ni bila

Taborova redovalnica

Vi ocenjujete ...mi zaklju~imo

Splo{na ocena prav dobro

Vreme dobro

Organizacija prav dobro

Dru`enje odli~no

Te`avnost proge dobro

V Taborovo redovalnico so glasove prispevali

udele`enci ZNOT-a. TABOR si je pridr`al pravico, da povpre~je zaokro`i navzgor ali navzdol.

zahtevna. Kljub temu pa ne gre prezreti dejstva, da ve~ kot tri ~etrtine udele`encev na zboru ekip ni imelo okrog vratu ne zelenih in ne modrih rutk, kaj {ele oble~enih krojev. Tudi med samim tekmovanjem se stvar ni popravila in tako sem se ob mojem vra~anju domov spra{eval, ali sem sploh bil na taborni{kem tekmovanju. Prav tako ne gre prezreti neprimernih izpadov ene izmed ekip, ki pa je ne bom omenil. Upam samo, da se bodo sami prepoznali in mogo~e premislili, ali so bila njihova dejanja primerna taborni{ki akciji.

Hvala Mihu in ekipi 213 (RSK) za pomo~ pri nastajanju te reporta`e.

Ocenjeval, spra{eval, fotografiral in tekal po progi

Najbolj{i na ZNOT-u

Ljubljana – de`ela Petra Pana Vesela sre~anja M^-jev Mestne zveze tabornikov

V soboto, natan~neje 13. novembra, so bila na koledarju akcij MZT-ja ozna~ena vesela sre~anja za M^-je.

Vsa M^-jevska Ljubljana je hitela v [i{ko, ki je di{ala po pustolov{~inah Petra Pana in njegovih izgubljen~kov. "Pogruntali" smo, da so tematska sre~anja uspe{na, zato smo po lanskoletnih gozdnih prigodah Janka in Metke leto{njih 342 udele`encev popeljali v Petrovo de`elo Nikjerkoli. V 11 taborni{ko-panovskih delavnicah so lahko pomladki 16-ih ljubljanskih rodov do`iveli razburljivo sobotno dopoldne ob stri`enju kratkih Petrovih me~ev in plesanju Petrovega plesa. Vsi so se nau~ili, kako Peter Pan uporablja prvo pomo~ in spotoma povili svojega vodnika. Da ga ne bi zeblo, so mu v Zvon~inem modnem koti~ku naredili {e obleko iz cunj . Za izgubljen~ke smo zgradili posebno kartonasto hi{o. Na svojem avanturisti~nem popotovanju smo mimogrede re{ili Petra Pana iz objema mrtva{kih ~eri (u~ilnica prepredena z vrvjo) in lovili Kljuko v labirintu iz {otork. Najbolj{i ob~utek pa je bil, ko si je vsak mali Peter ali

Petra

Na koncu potepa pa kar naenkrat v prijazni {oli organizatorji zasli{imo gromozanski "buuuuuu!" Iz mno`ice malih glav. Prestra{eno smo vpra{ali najbli`jega M^-ka, kje smo ga polomili. Oddahnili smo si, ko nam je namr{~eni petroman povedal, da no~e domov in da je bil "buuuuuu" namenjen odhodu.

Ne`a, RDV foto: Ne`a

privo{~il pravi polet preko telovadnice, kot to po~ne pravlji~ni junak.

Zvezni dogodki

Za bolj{i program in ve~ odraslih virov

Na Slova{kem je od 11. do 14.11.99 v organizaciji Evropske skavtske regije potekalo sre~anje skavtov, ki se na nacionalni ravni aktivno ukvarjajo s programom za mlade in odraslimi viri. Predstavnikom s ^e{ke, Mad`arske, Romunije, Hrva{ke Slovenije in doma~inom s Slova{ke so organizatorji v okviru delavnic predstavili posamezne korake Novega pristopa k programu za mlade (RAP-a), hkrati pa nazorno predstavili posamezne elemente modela Odrasli v skavtstvu. Slednji naj bi zagotavljal odrasle vire, ki so za u~inkovito delo z mladimi in za mlade neobhodno potrebni. Namen sre~anja je bil tudi okrepiti povezave med sodelujo~imi organizacijami in s tem ustvariti pogoje za izmenjavo informacij in izku{enj, pomo~ ter izvajanje skupnih projektov.

Slovenska osem~lanska delegacija je z aktivnim sedelovanjem pokazala, da je na tem podro~ju korak pred ostalimi organizacijami in da vidi v tej skupini svojo vlogo kot pomo~ ostalim organizacijam, enakopravne sogovornike pa bo treba poiskati v srednji Evropi. Delegacija je oblikovala tudi dokument razvoja v prihodnjem obdobju; poudarek bo na razvoju programa za vejo GG in PP ter oblikovanje izjave o poslanstvu, kot pripomo~ku za anga`iranje ve~jega {tevila odraslih na podro~ju podpore.

Na sre~anju je delegacija v okviru predstavitvenega ve~era pripravila predstavitev literature, revije Tabor in prilog Medo in Gozdovnik ter drugih programskih pripomo~kov (na fotografiji).

foto: Pugy

Naslednji zlet popotnic in popotnikov bo v Tolminu

To je le eden izmed sklepov, ki so jih sprejeli ~lani na 4. seji stare{instva 4.12.99 v Ljube~ni pri Celju. Zlet bo dvanalsti po vrsti in bo namenjen srednje{olskemu ~lanstvu, saj ve~ina dela v organizaciji (vodniki) le`i ravno na njihovih ramenih. Rade Pribakovi~, stare{ina MZT je predlagal zni`anje starostne meje za udele`ence zleta, da bi s tem omogo~ili tudi udele`bo GG-jem. "Za gozdovnike in gozdovnice je nujno, da z udele`bo na dr`avni akciji dobijo ob~utek pripadnosti tej organizaciji." Stare{instvo je na koncu sprejelo prvotni predlog ciljev in usmeritev za organizacijo zleta 2002.

Stare{instvo je obravnavalo tudi vsebinsko poro~ilo o oblikovanju vzgojne izjave ZTS, ki naj bi epilog do`ivela na skup{~ini ZTS oktobra letos. Nekateri ~lani stare{instva so bili mnenja, da potrebujemo pred oblikovanjem vzgojne izjave {e izjavo o poslanstvu, ki naj bi bila osnova, ~e `elimo hi{o graditi od temeljev navzgor. Vendar je prevladalo stali{~e na~elnika ZTS, da gre pri obeh dokumentih za vzporeden proces opredelitve poslanstva in oblikovanja vrednot ter metod dela v organizaciji.

Z razpisom volitev se je za~el lov na kandidate za ~lane IO ZTS, nadzornega odbora in ~astnega razsodi{~a. Le-ta bi moral biti po mnenju stare{ine ZTS Petra Petrovi~a bolj predvolilni boj med ve~ kandidati za posamezno mesto, saj je taborni{tvo organizacija, ki mlade vzpodbuja k aktivnemu sodelovanju v procesu odlo~anja. Gozdna {ola bo okolju bolj prijazna, te~aji pa ne bodo ob~utno dra`ji, kar je dobra vest za vse, ki bodo letos poleti izobra`evali nove kadre. Na stare{instvu sta prvi~ kot ~lana sodelovala Gregor Vinder, novi na~elnik Mariborskega obmo~ja in stare{ina Obljubljanskega obmo~ja Luka Okorn.

Proslave ob okroglih obletnicah

Kar nekaj rodov je v zadnjih dneh preteklega leta praznovalo okrogle obletnice svojega delovanja. V Ljubljani je Rod Ro`nik praznoval 40 letnico, velenjski jezerski zmaji so praznovali okroglih 30 let, Rod rde~i Zalog pa je na svoji torti upihnil 20 sve~k (15 let delovanja so pred ~asom proslavili tudi ~lani Rodu dveh rek). Proslave so bile izvrstna prilo`nost za sre~anje z nekdanjimi ~lani, obujanje spominov in podo`ivljanje trenutkov iz mladosti, seveda pa ni manjkalo tudi

dogovorov o sodelovanju in pomo~i ter kovanju na~rtov za prihodnost. Obletnice so bile tudi medijsko zelo dobro pokrite, kar pri~a, da se taborniki zavedamo, kako pomembna je promocija taborni{ke dejavnosti.

In ne pozabite, leta 2001 praznuje Zveza tabornikov 50. obletnico delovanja, leta 2002 pa bo minilo 80 let od ustanovitve prve skavtske enote na na{ih tleh.

Skomarje 99

Vodni{ki te~aj Celjsko-zasavskega in Dolenjskega obmo~ja

Kot priti~e dolgoletni tradiciji, je bil tudi letos na Skomarju nad Zre~ami vodni{ki te~aj, ki smo ga `e tretje leto zapored pod budnim o~esom "{efa" Emila, pripravili v isti zasedbi.

Te~aj je namenjen tabornikom s Celjsko-zasavskega in Dolenjskega obmo~ja, a je z leti prerasel regionalne okvire, tako da se ga udele`ujejo tudi taborniki od drugod.

Taborniki iz 11 rodov smo se zbrali med 2. in 7. ter med 19. in 22. novembrom, gostje pa so bili tokrat taborniki iz RSK iz [kofje Loke. Vsega skupaj nas je bilo 42, od tega 36 te~ajnikov. V obeh smo izvedli vse predpisane prakti~ne in teoreti~ne vsebine ter se predvsem spoznavali, igrali, dru`ili in zbli`evali. Tako smo se vodstvo in te~ajniki med seboj lepo ujeli in dobro sodelovali.

Dobro vzdu{je nam je pokvarila le sne`na ujma nad vso Slovenijo, ki nas je v drugi izmeni prikraj{ala za 8 te~ajnikov z Dolenjskega obmo~ja. Ti bodo zamujeno nadoknadili na sre~anju te~ajnikov vodni{kih te~ajev iz preteklih let, ki bo spomladi.

Za konec bi povedal le {e to, da je vseh 28 v drugi izmeni prisotnih te~ajnikov te~aj uspe{no opravilo. Zahvala gre predvsem njim samim, vodnikom Barbari, Dejanu in Juretu, predavateljem, kuharicama in "{efu" Emilu. Borut Pelko, vodja te~aja

MORILEC na prostosti!!!

POZOR! Na prostosti je najbolj psihopatski in mno`i~ni morilec, kar jih je. Zdaj je tu, zdaj je tam, ne izbira, koga ubije, izmuzne se vsem poskusom, da bi ga ustavili. AIDS! Samo lani je zaradi te zlove{~e bolezni umrlo 2,5 milijona ljudi, skupaj pa `e 14 milijonov. Od tega kar 3 milijone – za eno Slovenijo in pol –otrok. [tevilke so grozne in zastra{ujo~e, pa kot ka`e, {e vedno ne dovolj, da bi ljudi pripravile do ve~je previdnosti. [e lani poleti je bilo na svetu 22 milijonov oku`enih s HIV, danes pa govorimo `e o 50 milijonih!

Predstavljajte si, kako je, ko ~lovek izve, da je oku`en z virusom HIV. Umrl bo. Zagotovo. Praznoval bo le {e enega, dva, morda pa celo deset ali ve~ rojstnih

Proti tej smrtni nevarnosti ne pomagajo ne vitamini in ne ~aj~ki.

dni, potem pa bo njegovo telo za~elo odpovedovati in pokosil ga bo navaden prehlad. Nekako tako mora biti, kot bi te nekdo privezal na `elezni{ke tra~nice, po katerih vlaki vozijo brez voznega reda. Prej ali slej pa zagotovo pribrzi velika, groze~a lokomotiva, sli{i{ njen `vi`g, obupano se posku{a{ re{iti, pa ne gre. Le`i{ na hladnem `elezju in ~aka{ gotovo smrt. In potem...

Je HIV in AIDS eno in isto?

Ne. HIV je zgolj virus, AIDS pa je bolezen, ki jo ta virus povzro~a. V sloven{-

~ino bi HIV lahko prevedli kot virus ~lovekove zmanj{ane odpornosti, AIDS pa kot sindrom ~lovekove imunske pomanjkljivosti. ^e vse zveni nerazumljivo, pomislite na mame, ki vam na veliko vsiljujejo vitaminske tablete in podobno, ~e{ da "vam je odpornost padla".

V~asih se res zdi, da nekam hitro zbolimo za anginami in prehladi. AIDS je, recimo temu, do konca zmanj{ana odpornost. To pa pomeni, da ~lovek lahko dejansko umre zaradi navadnega prehlada. Smrt je neizogibna za vsakega, ki zboli za AIDS-om, saj zdravniki in znanstveniki kljub neizmernemu trudu {e niso odkrili zdravila oziroma cepiva.

Kako se ubraniti AIDS-a?

Proti tej smrtni nevarnosti ne pomagajo ne vitamini in ne ~aj~ki. Ne pomaga niti, ~e si pokrivamo usta, ko ka{ljamo, ali ~e se izogibamo bolnikov, kot pri ostalih boleznih. Virus HIV zelo pogosto napade narkomane, ki za

vbrizgavanje drog uporabljajo `e uporabljene igle, zato zdravniki mo~no opozarjajo na nevarnost oku`enih igel. Ker je Tabor taborni{ka revija, taborniki pa imamo po~eti veliko bolj kul stvari, kot je drogiranje, je za nas najpomembneje, da vemo, kako se lahko bolezen prena{a med tistimi ljudmi, ki tega ne po~nejo.

Najve~ja neumnost, ki jo lahko naredite v dobi AIDSA in ki vas lahko stane `ivljenja, je, da se neza{~iteni spustite v spolne odnose. Virus HIV se prena{a s stikom telesnih teko~in in sluznice s krvjo druge osebe. Ranica je lahko mikroskopsko majhna, pa bo virus na{el pot. Zato je izjemno pomembno, da med spolnim odnosom uporablja{ kondom. Bolje je, da ti je v lekarni malo nerodno, ko prosi{ zanj, kot da ga ne uporabi{ in si s tem za desetletja skraj{a{ `ivljenje.

Lahko zbolim, ~e se rokujem z bolnikom?

NE! Z virusom HIV se ne more{ oku`iti z rokovanjem, objemanjem, bo`anjem in poljubljanjem, souporabo kopalnice, tu{a ali strani{~a, ~e nekdo vate kiha ali ka{lja, s souporabo perila, posteljnine ali brisa~, v plavalnih bazenih in pri {portu, s sedenjem ob nekom, ki je oku`en, ne s piki insektov ali z ugrizi drugih `ivali, kot tudi ne pri zdravniku, zobozdravniku, ginekologu ali v bolni{nici (vsa kri, ki se uporablja v medicinske namene, je testirana). Zakaj? Ker solze, znoj in slina niso teko~ine, s katerimi bi se HIV lahko prena{al in {iril.

Bolje je, da ti je v lekarni malo nerodno, ko prosi{ zanj, kot da ga ne uporabi{.

Tako se ti ni treba bati, da se oku`i{ na kakem taborjenju, kjer je 'vse od vseh', tudi ~e je morda med udele`enci kdo, ki virus `e ima (dokler se bolezen ne razvije, ljudje ponavadi sploh ne vedo, da je kaj narobe z njimi!). Previden bodi le, ~e te kdo prosi za zobno {~etko (kar je `e samo po sebi neprijetno) ali brivski pribor in podobne ostre predmete. Takrat raje odkloni. In seveda – lepe zvezdnate no~i ob tabornem ognju, ko te pod`igajo pogledi in morda celo objemi naj pun~are ali fantina, naj se ne kon~ajo nespametno!

Boj(uj)mo se!

Prvega decembra je bil svetovni dan boja proti AIDS-u. Nekateri med vami ste si najbr` pripeli rde~o pentljo, ki je mednarodni simbol osve{~enosti glede AIDS-a. S tem, ko jo nosimo, simboli~no izrazimo podporo in razumevanje do vseh, ki so zaradi te bolezni kakorkoli prizadeti, in povemo, da se zavedamo nevarnosti.

Najbolj pomembno je, da je vsak sam pri sebi in sam zase dovolj pameten, da se ne pusti zavesti.

V rodu lahko izdelate pentlje (vse, kar potrebuje{, je rde~ trak in sponka!) in jih nosite vsaj na taborni{kih akcijah, ~e `e ne ves ~as. Najbolj pomembno je, da je vsak sam pri sebi in sam zase dovolj pameten, da se ne pusti zavesti niti v trenutkih, ko glava ne deluje najbolje. Takrat te lahko tudi rde~a pentljica spomni na previdnost!

Na varno spolnost vas je opozorila Newitza

Vodniki se lahko obrnete na SloMSIC, mlade in zagnane {tudente medicine, ki imajo bogate izku{nje s predavanji o AIDS-u in varni spolnosti po osnovnih {olah. Zagotovo se bodo radi odzvali vabilu za predavanje v va{em rodu.

Najdete jih v Mednarodni

pisarni [OU na Kersnikovi 4 v Ljubljani ali po telefonu: (061)

133 72 19.

foto: Bla` Kova~i~, RGT

Skupina za delo z "druga~nimi" v taborni{tvu se predstavlja ...

Skupina se najlep{e zahvaljuje Juretu Kocuvanu za narisan

znak, s katerim je simboliziral na{ moto. Jure, hvala!

Na{ moto: NI OVIR ZA AVANTURO

Ovire so predsodki in strahovi pred tem, kdo sploh smo ljudje. Ovira je tudi neznanje, kako nekomu se~i v roko ali mu pribli`ati taborni{tvo. Ovira je prijateljevanje z "druga~nimi", ovira je ...

Avantura nam predstavlja na~in `ivljenja, taborni{tva, je na{ izziv, da premagamo oviro. Avantura je lahko tudi pot do sebe in drugih (druga~nih?) SzDzD

JOTA JOTI

Kako deluje taborni{ko IRC omre`je

Tokrat sem vam pripravila nekaj informacij o tem, kako deluje svetovno skavtsko IRC (internet relay chat) omre`je.

Na ~elu vsega je SCOUTLINK (www.scoutlink.org) , ki zdru`uje kar nekaj administratorjev povsod po svetu. Le ti skrbijo za vzdr`evanje {tirinajstih stre`nikov, ki so locirani po celem svetu in jih dru`i moto: We connect scouts, through IRC! Ti stre`niki so med sabo povezani v enotno omre`je, ki omogo~a tabornikom, da se lahko sre~ujejo na dolo~enih kanalih (#scouting, #chinese,..), tam debatirajo in raziskujejo "cybersvet". Najve~je obremenitve in tudi najve~ji namen pa dose`ejo ti stre`niki v ~asu JOTI-ja (Jamboree on the Internet). Med JOTI-jem se preko teh stre`nikov na IRC pove`e tudi do deset tiso~ ljudi hkrati. SCOUTLINK organizacija skrbi tudi za obve{~anje skavtov tekom JOTI-ja, na njihovi spletni strani pa najdete veliko zanimivih stvari, med drugim tudi pravila obna{anja na IRC-u, kanale ki so vam na voljo, osnovne informacije, programsko opremo in fotografije z raznih akcij. Slovenski taborniki smo se `e poskusili vklju~iti v njihovo omre`je, a `al neuspe{no. Poizkusili bomo spet in mogo~e nam bo uspelo drugo leto. Cilj ekipe RUTKA NET-a je med drugim tudi postati del SCOUTLINK-ovega omre`ja.

Pa {e ena informacija za konec. Pogovori z multimedijskim centrom KIBLA so obrodili sadove, tako da se [tajercem v ~asu dneva tabornikov obeta {est ra~unalnikov, ki bodo cel dan na voljo za IRC, surfanje in druge virtualne aktivnosti..

Novice

Najprej opravi~ilo zaradi doma~e strani slovenske JOTA-e. Zaradi obilice dela, ki ga imamo trenutni ~lani RutkaNET-a, se je stvar malce zavlekla. Sama stran je sicer `e narejena, a so potrebni {e majhni popravki, tako da naj bi bila na voljo {ir{im o~em v naslednjem mesecu. Sicer pa bom v naslednjem tednu poslal kon~no poro~ilo o leto{nji akciji na sede` WOSM–a, kjer bodo potem vse skupaj objavili v letnem biltenu.

[e vedno vas vabim k sodelovanju za Dan tabornikov 2000, saj so nove ideje vedno dobrodo{le. Naj povem le to, da je pri{lo s strani MZT do male spremembe. Veliki Fe{tival bo `e 15. aprila in ne 22. kot je bilo predvideno. Priprava delavnic je v teku, tako da vam bom lahko {ele v naslednjih {tevilkah Tabora to~no povedal, kaj se bo v njih lahko po~elo. Vsekakor pa bomo del~ek JOTA–e in JOTI–ja posku{ali zdru`iti in vam ga kar najbolje predstaviti.

Lep pozdrav do prihodnji~, S 57 RUT PiBi

Mnenje

Opravi~ilo

Uredni{tvo revije Tabor se v imenu Lune in Lrge

opravi~uje vsem bralcem

za napa~no objavljeno

poslanico lu~ke miru na

37 strani 12. {tevilke Tabora.

Uradna poslanica je

slede~a:

Pri`gana sem bila v Betlehemu, na kraju, kjer se je rodil Za~etnik

`ivljenja. On me po{ilja k tebi ob zarji novega

tiso~letja, ko se polni

vznemirljivega pri~akovanja oziramo v prihodnost.

Rada bi razsvetljevala

tvoja jutra, da bi se prebujal z nasmehom, rada bi grela tvoje srce, da bi utripalo za druge, rada bi ti vlivala pogum in dajala mo~, da bi izpolnil

svoje poslanstvo, in kon~no bi se rada s teboj

zahvaljevala za ta ~udoviti dan, za to ~udovito `ivljenje.

Si {e vedno tabornik?

Na moj vedno pritrdilen odgovor pa v~asih vidim rahlo za~udenje, presene~enje (mogo~e se jim zdim prestar za tabornika), nato pa nekateri odvrnejo: "Tudi jaz sem bil bil bil bil bil tabornik." Ta preteklik me je za~el po~asi motiti. Kaj pomeni biti tabornik? Hoditi na vodova tedenska sre~anja, taborjenje, zimovanje, osvajanje ve{~in, znati postaviti {otor, zakuriti razli~ne ognje, obvladati spretnosti z vrvmi. Seveda vse te stvari veljajo za tabornike, ni pa nujno, da to znamo le taborniki, in prav tako ni to vse, kar tabornika odlikuje. Dokler ostajamo na tej ravni, gledamo na taborni{tvo kot kro`ek, ki zajema zgoraj na{tete dejavnosti in spretnosti. Taborni{tvo pa ni samo to. In kako sem lahko v to tako prepri~an?

S tistimi, ki so mi rekli, da so bili taborniki, sem nadaljeval pogovor o taborni{tvu in iz njega je bilo ~utiti nekaj, kar je taborni{kega v njih ostalo. Boste rekli, zakaj ne pove{, kaj to je. Te`ko je to opisati z besedami (ali pa imam s tem le jaz te`ave), lahko je to spomin na sre~ne, vesele dni polne izzivov, lah-

ko izku{nja. Razli~ne izku{nje nas nato preoblikujejo.

Moj odgovor na zgornje vpra{anje je bil takoj pritrdilen. Vpra{anje, ~e bi brez premisleka pritrdil tudi v primeru, ko ne bi opravljal dolo~ene funkcije. Danes `e, ker vem, da opravljanje funkcij ni pogoj za ostajanje v organizaciji. V~asih pa je neko tiho pravilo obstajalo. Kdor ni postal vodnik, je kon~al "hodit" k tabornikom. Mu pa~ vodstvo ni poiskalo primernih zadol`itev. Pravim, da

"Tako kot bo va{e ime vzel ve~ni ogenj, bo taborni{ki duh ostal vedno v vas."

je kon~al hodit k tabornikom. To pa zato, ker resno mislim, da ga je taborni{ka pot izoblikovala in enkrat se bo tega zavedal, ~e pa ne, vem, da nekje v njem le`i taborni{ki duh. Prav to pa mislim, da taborni{tvo lo~i od ostalih interesnih dejavnosti. Taborni{ko oblikovanje je na njega pozitivno vplivalo in ni

Ve~krat se mi je v zadnjem ~asu zgodilo, da mi je kak{en znanec, prijatelj postavil to vpra{anje.

izklju~eno, da se bo kot starej{i spet udele`eval akcij oziroma `ivel po taborni{ko vsaj del svojega `ivljenja (po~itnice z dru`ino v {otoru namesto v hotelu, ...).

Ni iz trte zvito reklo, ki ga pri nas ponovimo pri vsakem sprejemu novih ~lanov (pri dani prisegi), ko vr`emo poleno z njihovimi imeni v ve~ni ogenj: "Tako kot bo va{e ime vzel ve~ni ogenj, bo taborni{ki duh ostal vedno v vas."

Kot sem `e rekel, nekateri taborniki zapustijo organizacijo in najdejo drugo dejavnost. To samo po sebi ni ni~ slabega, saj si vsi mladi `elimo ~imve~ razli~nih aktivnosti. Pozor! Tudi pri tabornikih je na voljo cel kup razli~nih aktivnosti – tudi za srednje{olce. ^e {e nisi seznanjen z njimi, se pozanimaj pri svojem na~elniku ali pa kar na ZTS.

Andrej Rutar

Snowjam

Sode~ po elektronski po{ti, ki smo jo prejeli od udele`encev Snowjam-a, se imajo v Kanadi prav lepo.

Avtomobili so baje zelo veliki, za 260 tolarjev pa se pride v Torontu kamor ho~e{. No, za pozdrav pa le: "lep ciber pozdrav od dveh nworcu iz nworci d.b.o..

Pomo~ skavtu iz ZDA Pozdravljeni!

Sem vodnik M^ iz ZDA. Svojim tabornikov `elim pokazati, kaj delajo skavti njihove starosti po vsem svetu. ^e ima{ voljo, te prosim, da mi opi{e{ va{a vodova sre~anja, kako ste organizirani (starost, spol, ipd.), kak{ne igre se igrate in kak{ne kroje nosite (po mo`nosti fotografija).

@elim zbrati ve~ tak{nih prispevkov, ki jih bom organiziral v mese~ne prispevke za moja sre~anja in sre~anja ostalih vodov na mojem podro~ju.

Kakr{nakoli pomo~ bo zelo dobrodo{la,

skavtski pozdrav, Greg Mays Den Leader, Pack 115 Covington, Virginia, U.S.A. BeACubScout @ aol.com

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

POVABILO NA NOT 2000

Kot vsako leto, vas tudi letos taborniki Rodu Mo~virskih tulipanov vabimo na no~no orientacijsko tekmovanje, ki bo zadnji vikend v marcu, torej 25. in 26. 3. 2000, nekje v {ir{i okolici Ljubljane.

Vse ostale informacije boste lahko prebrali v februarski oziroma mar~evski {tevilki revije Tabor. RMT

Razpis za ZOT

Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT) bo 28. in 29. januarja 2000 v Kidri~evem (pri Ptuju, 25 km JV od Maribora). Zbor ekip bo v petek ob 18.00 na O[ Kidri~evo.

Zaklju~ek tekmovanja bo v soboto ob 16.00. Avtobus pelje iz MB (redna in pogosta povezava za razliko od lani) ali vlak iz Pragerskega (malo manj pogosta povezava).

Tekmuje se v petih kategorijah: gozdovnice in gozdovniki (rojene-i 1988-1985); popotnice in popotniki (rojene-i 1984-1988); gr~e (rojeni-e 1979 in prej).

Cena tekmovanja je 9000 SIT na ekipo. Cena vklju~uje obilne slastne sendvi~e, karte, lepe na{itke, najbolj{e kosilo na svetu, no~itev, lepe kontrolorke, prijazne organizatorje in stro{ke organizacije.

Prijave po{ljite na nas naslov: Rod XI. SNOUB, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje potrdilo o pla~ani {tartnini, koliko in v kateri kategoriji so ekipe ter naslove vodij ekip (da bomo vedeli, komu in kam poslati propozicije). Prijave po{ljite najkasneje do 21.1.2000. Denar naka`ite na na{ `iro ra~un: 51800-678-80784.

Tekmuje se v naslednjih panogah: orientacijski pohod (na progi: signalizacija, skica terena, opis KT, prihod pod kotom, hoja po vrisani poti in dolo~itev koordinate KT, ciljanje s kepo in test splo{ne razgledanosti), TOTI test (test s TO TO TO TO TOpografsko in T T T T TabornII II I{ko vsebino) in vrisovanje KT. V petek zve~er bo tudi rajanje.

S seboj prinesite copate (za v {oli, ~e ne boste bosi), armaflex, spalko, najljub{ega medvedka, risalni in pisalni pribor ter zimsko opremo (kape, {ali, rokavice, mufi, nau{niki, verige ali gojzarje z ve~ kot 4mm profila).

^e se ne boste lepo obna{ali, bomo jezni, mogo~e boste pa tudi diskvalificirani.

Info: pri Matja`u na telefon (062) 222 482 (med vikendi in {tudija prostimi dnevi) ali (061) 133 63 41 (med {tudijskimi dnevi) ali pa na e-po{to mvinder@hotmail.com. Informacije bodo tudi na Rutki, zaenkrat se {e plete. Lep pozdrav,

Matja`, XI. SNOUB

RAZPIS ZA ORGANIZATORJE DR@AVNIH TEKMOVANJ

V letu 2000 bo Zveza tabornikov Slovenije organizirala naslednja dr`avna tekmovanja:

Dr`avna mnogoboja za murne in M^ v terminu od 9. do 11.6.2000

Dr`avni mnogoboji za GG,PP in gr~e v terminu od 16. do 18.6.2000

Republi{ko orientacijsko tekmovanje (ROT) v terminu od 29.9. do 1.10.2000

Za navedene akcije i{~emo rodove ali obmo~ne organizacije ZTS, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji. Vse, ki nameravajo prihodnje leto sodelovati pri organizaciji katere od navedenih akcij, napro{amo, da v odgovoru na razpis navedejo:

podatke o organizatorju, vodstvo, predviden kraj in trajanje akcije, okvirni program in pregled predvidenih stro{kov ter predlog za pokritje stro{kov Vse prijave na ta razpis bodo obravnavale ustrezne programske komisije in IO ZTS. Prosimo rodove ali obmo~ja, da odgovorijo na razpis do 28. februarja 2000.

Rezultati ZNOT-a

GG-ji GG-ji mesto: mesto: mesto: ime ime ime ime rod rod rod rod skupaj skupaj

1.114Mr~esRMK295

2.102Fentil~kiRST278

3.113HolcarjiRST274

4.111Hitri pol`i 2RST - ZEL. TRATE250,5

5.104Panterjeva bandaRST - ZEL. TRATE179,5

6.116Podivjane vevericeR^M136

7.103Hude bejbeRST - TRZIN. SKERCE120,5

8.110BataljonRST - ZEL. TRATE85,5

9.108MafijaRST - ZEL. GOZDOVI82,5

10.117Luzer & co.RLA65,5

11.107Kronani osliRST - S. @OLNE49,5

12.115Kure d.o.o.RLA48,5

13.105Hitri pol`i 1RST - ZEL. TRATE-52

14.118Miklav`iRFL MIKLAV@16

15.106Koko{keRST - ZEL. GOZDOVI-14

16.112Raztura~iRST - ZEL. GOZDOVI-20,5

17.109UnisexRST - ZEL. GOZDOVI-40

18.101Ka~eRST-47

PP-ji PP-ji PP-ji mesto: mesto: mesto: mesto: ime ime Rod Rod Rod Rod Rod skupaj skupaj skupaj skupaj skupaj

1.212Slo`na bra~aZR714,5

2.209Ovip ok{alRPG558,5

3.213FliperwaldgespurtRSK530,5

4.210KandelabriRJZ528

5.214PrviRUP509

6.201Le{ni~kiRST462,5

7.208Dru{to upokojencevR^M451,5

8.204BackiRST434,5

RAZPIS VOLITEV ORGANOV ZTS

ZA MANDATNO OBDOBJE 20002003

Na 6. seji dne 4.12.1999 je Stare{instvo ZTS imenovalo

kandidacijsko komisijo ZTS, ki bo vodila postopek kandidiranja ter izpeljavo volitev in sprejelo razpis volitev organov ZTS, ki jih bomo volili na 21. skup{~ini ZTS dne 28.10.2000 za naslednje mandatno obdobje.

1. FUNKCIJE

Na skup{~ini bomo v skladu s Statutom ZTS volili tabornike na naslednje funkcije:

1.Stare{ina ZTS

2.Na~elnik ZTS

3.Izvr{ni odbor ZTS in sicer:

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK

3.1.Na~elnik za program ZTS

3.2.Na~elnik za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS

3.3.Na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS

3.4.Na~elnik za finan~no materialne zadeve ZTS

3.5.Na~elnik za odnose ZTS z javnostmi

In {e tri ~lane IO ZTS za

3.6. pravna vpra{anja in pomo~ rodovom na tem podro~ju

3.7. razvoj programa duhovnosti

3.8. posebne projekte, sodelovanje z drugimi organizacijami in mladinsko delo

4.Nadzorni odbor ZTS - trije ~lani

5.^astno razsodi{~e ZTS - pet ~lanov

2. POGOJI

Vsi kandidati za posamezne funkcije morajo biti ~lani dru{tev tabornikov - rodov, za katere stare{instvo ZTS v taborni{kem letu 1999-2000 ugotovi, da izpolnjujejo pogoje za ~lanstvo v ZTS.

Pri izbiri kandidatov naj rodovi upo{tevajo, da `elimo na najbolj odgovorne funkcije izvoliti izobra`ene, razgledane in izku{ene tabornike, ki ~im bolj ustrezajo liku, ki ga opredeljujejo taborni{ki zakoni.

Kandidati za stare{ino ZTS naj bodo taborniki z ugledom v dru`bi, z dolgoletnimi izku{njami in smislom za vodenje skupin ter sposobnostjo za strate{ko ocenjevanje politike organizacije, ki jo bo predstavljal. Za`eleno je znanje angle{~ine ali franco{~ine.

Kandidati za na~elnika ZTS naj bodo taborniki z opravljenim te~ajem za in{truktorja 2. stopnje. Znajo naj uspe{no koordinirati in usklajevati programsko, vzgojno in podporno funkcijo organizacije. Vodil bo skupino, v kateri bodo vodilni kadri taborni{ke organizacije in od katere bo odvisno konkretno izvajanje sprejete politike organizacije. Za`eleno je znanje angle{~ine ali franco{~ine.

Kandidati za na~elnika za program ZTS naj bodo ~lani taborni{ke organizacije z dolgoletnimi izku{njami pri izvajanju osnovnega programa za posamezne starostne skupine. Imeti morajo opravljen te~aj za in{truktorja 2. stopnje, znati morajo koordinirati delo v skupini (pomo~nikov na~elnika za program) in na osnovi izku{enj uvajati nove elemente programa. Za`eleno je znanje angle{~ine ali franco{~ine.

Kandidati za na~elnika za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS naj bodo taborniki z izku{njami na podro~ju vzgoje

odraslih vodij, imajo naj opravljen te~aj za in{truktorja 2. stopnje, potrebno je dobro poznavanje in uporaba didakti~-

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVII XLVII XLVII XLVII

TABORNI[K TABORNI[K

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVII XLVII

nih metod, imeti morajo organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja skupin. Za`eleno je znanje angle{~ine ali franco{~ine.

Kandidati za na~elnika za mednarodno dejavnost ZTS naj bodo taborniki s sposobnostjo teko~ega komuniciranja v angle{~ini ali franco{~ini in z vsaj pasivnim znanjem drugega od teh dveh jezikov. Dobro morajo poznati principe in metode delovanja taborni{ke organizacije, sestavo in delovanje svetovne skavtske organizacije, sposobni morajo biti voditi manj{e skupine. Kandidati morajo imeti opravljen te~aj za in{truktorja 1. stopnje ali biti v procesu izobra`evanja za ta naziv.

Kandidati za na~elnika za finan~no-materialne zadeve ZTS naj bodo taborniki, ki se spoznajo na financiranje, investicije ter materialno in finan~no poslovanje taborni{ke organizacije. Imeti morajo izku{nje pri pridobivanju sponzorjev, sposobnost koordiniranja na tem podro~ju in sposobnost vodenja manj{ih skupin.

Kandidati za na~elnika za odnose ZTS z javnostmi naj bodo taborniki z ve~letnimi izku{njami z mediji in sposobnostmi ter veseljem do dela na tem podro~ju. Sposobni naj bodo oblikovati primerne informacije za uporabo v medijih in organizirati propagandno-informativne funkcije v taborni{ki organizaciji. Kandidati morajo imeti opravljen te~aj za in{truktorja 1. stopnje ali biti v procesu izobra`evanja za ta naziv.

Kandidati za ~lana IO ZTS za pravna vpra{anja in pomo~ rodovom na tem podro~ju naj bodo pravno izobra`eni taborniki z ve~letnimi izku{njami in s sposobnostmi ter veseljem do dela na pravnem podro~ju. Sposobni naj bodo voditi delo v projektnih skupinah, znati oblikovati primerne informacije, potrebno bo znanje komuniciranja v okviru ZTS in izven.

Kandidati za ~lana IO ZTS za razvoj programa duhovnosti naj bodo taborniki z ve~letnimi izku{njami in s sposobnostmi ter veseljem do dela na programih s podro~ja duhovnosti. Voditi bo treba komisijo, ki bo oblikovala in vpeljala projekt duhovne vzgoje v taborni{ki organizaciji, ki `eli razvijati odprto skavtstvo.

Kandidati za ~lana IO ZTS za posebne projekte naj bodo taborniki z ve~letnimi izku{njami in s sposobnostmi ter veseljem do dela na podro~ju organiziranja ve~jih akcij, odprav in podobnih projektov. Sposobni naj bodo voditi delo v projektnih skupinah, znati oblikovati primerne informaci-

je, potrebno bo znanje komuniciranja v okviru ZTS in izven. Kandidati za ~lane nadzornega odbora in ~astnega razsodi{~a ZTS naj bodo dolgoletni taborniki, ki poznajo organizacijo in principe njenega dela, ki imajo izku{nje v zvezi s finan~no-materialnim poslovanjem, oziroma izku{nje pri razsojanju v sporih.

3. NA^IN PREDLAGANJA KANDIDATOV

Kandidate lahko predlagajo rodove uprave, vodstva obmo~nih zvez in drugi organi ZTS, ki naj predloge za posamezne funkcije po{ljejo na sede` ZTS najkasneje do 10. junija 2000. Predlogi morajo vsebovati:

• navedbo, za katero funkcijo je kandidat predlagan,

• obrazlo`itev predloga, iz katerega bo razvidno, kako je kandidat pokazal sposobnosti, ki jih zahteva opravljanje funkcije, za katero kandidira,

• kandidatov program, oziroma vizijo delovanja ZTS na podro~ju funkcije, za katero kandidira,

• izponjen eviden~ni karton kandidata ali prilo`eni obrazec,

• njegovo izjavo, da je pripravljen kandidirati za funkcijo, za katero je predlagan.

• podpis predlagatelja in `ig, ~e gre za pravno osebo. Predloge naj rodovi napi{ejo na obrazec, ki so ga prejeli po po{ti oziroma ga lahko dobijo na sede`u ZTS.

4. DELOVNE KOMISIJE

Izvr{ni odbor bo na novo imenoval delovne komisije:

• komisija za duhovnost

• komisija za delo z MM^

• komisija za delo GG

• komisija za delo PP

• komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih

• komisija za mednarodno dejavnost ZTS

• finan~no-materialna komisija

• komisija za odnose ZTS z javnostmi

• komisija za pravna vpra{anja in pomo~ rodovom na tem podro~ju

• komisija za posebne projekte

Rodove in obmo~ne organizacije ZTS prosimo, da pomagajo pri kadrovanju za ~lane teh komisij in po{ljejo predloge prav tako do 10. junija 2000. Za oblikovanje predlogov lahko uporabite isti obrazec.

Kandidacijska komisija: Ur{a Gliha, Iztok Ko{ir, Janko

Paliska

STARE[INSTVO JE IMENOVALO KANDIDACIJSKO KOMISIJO ZA IZVEDBO VOLITEV NA PRIHODNJI SKUP[^INI ZTS

Na 6. seji dne 4.12.1999 v Ljube~ni pri Celju je stare{instvo imenovalo Kandidacijsko komisijo, ki bo izvedla postopek kandidiranja in volitev na prihodnji seji skup{~ine ZTS, ki bo 28.10.2000. V komisiji so: Ur{a Gliha, RLA Grosuplje, 20 let, ~lanica od leta 1989, Iztok Ko{ir, RZR Zre~e, 29 let, ~lan od leta 1977, Janko Paliska, RJS Izola, 50 let, ~lan od leta 1966.

Te~aji, seminarji in delavnice, ki jih v letu 2000 organizira ZTS

10. - 11.3.2000Seminar za taborna vodstva in organizacijo {ole v naravi (G[ Bohinj)

31.3. - 2.4.2000Seminar za s odnike mnogobojev in drugih tekmovanj (Pekre)

23. - 28.4.2000Te~aj za organizatorje in izvajalce razli~nih oblik izobra`evanja (ALT)

12. - 14.5.2000 Kreativna delavnica KREART 2000 (Prem)

1. - 5.7. 2000Te~aj pionirstva in bivanja v naravi

24.6. - 4.7. 2000 Te~aj orientacije in topografije (G[ Bohinj)

24.6. - 4.7. 2000Uvodni vodni{ki te~aj (G[ Bohinj)

22.7. - 29.7.2000Te~aj pre`ivetja v naravi z rastlinami za prehrano in zdravje

5. - 12.8. 2000Lokostrelski te~aji (G[ Bohinj)

13. - 20.8. 2000In{truktorski te~aji I. {ola - temeljni in nadaljevalni (G[ Bohinj)

20. - 27.8. 2000In{truktorski te~aji II. {ola - temeljni in nadaljevalni (G[ Bohinj)

BELA SLED 2000

Pred vami so {e zadnje informacije, ki jih potrebujete za prijavo na najbolj{e tekmovanje (najbolj{a hrana in najbolj razumevajo~i organizatorji z najve~ tekmovalnimi izku{njami).

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK

Tekmovanje bo 28. in 29. januarja in 29. januarja 29. januarja. Zbor ekip bo ob 18.00 18.00 pred O[ Mi{ka Kranjca v Dravljah pred O[ Mi{ka Kranjca v Dravljah pred O[ Mi{ka Kranjca v Dravljah pred O[ Mi{ka Kranjca v Dravljah (predzadnja postaja mestnega avtobusa {t. 22). Zaklju~ek tekmovanja bo v soboto ob 17. uri.

[tartnina, v katero so zajeti stro{ki: preno~evanja, kart, na{itkov, zajtrka, obilnega kosila (letos novost: za kosilo bo pica; obvezno prinesite svoj jedilni pribor), ~aja in pokalov, zna{a 8.500 tolarjev na ekipo 8.500 na na ekipo. Ve~erje v petek ne bo. [tartnino naka`ite na @R DT Zmajev rod, Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana: 50101-678-48108. Rok za prijave ekip je Rok prijave ekip je je 21. januar januar 21. januar januar januar. Za zamudnike bo {tartnina zna{ala 10.000 tolarjev, na dan tekmovanja pa se ne bo mo`no prijaviti. [tevilo ekip na konkurenco je omejeno na 20 ekip! Pisne Pisne Pisne prijave s fotokopijo pla~ane polo`nice po{ljite na prijave fotokopijo pla~ane polo`nice po{ljite na prijave s fotokopijo pla~ane polo`nice po{ljite na prijave fotokopijo pla~ane polo`nice po{ljite na pla~ane naslov: Ale{ Fischinger, Poljanski nasip 30, 1000 naslov: Ale{ Poljanski nasip 30, 1000 naslov: Ale{ Fischinger, Poljanski nasip 30, 1000 naslov: Ale{ Poljanski nasip 30, 1000 30, Ljubljana.

Ob prijavi morajo tekmovalci predlo`iti osebni dokument s sliko (osebna ali dija{ka izkaznica) in taborni{ko izkaznico. Propozicije tekmovanja vam po `elji po{ljemo po po{ti.

PREJEMNIKI PRIZNANJ IN ODLIKOVANJ V LETU 1999

Spisek prejemnikov odlikovanj in priznanj, ki jih je stare{instvo Zveze tabornikov slovenije podelili v letu 1999 (na 4. seji stare{instva ZTS v Slovenski Bistrici, 5. seji stare{instva ZTS v Ajdov{~ini in na 6. seji stare{instva ZTS v Ljuben~ni pri Celju, )

POHV POHV POHV POHV POHVALA ZTS: ALA ZTS: ALA ZTS: (pogoji: za vztrajno in uspe{no delovanje ter vestno izpolnjevanje programa ZTS, za uspe{no opravljeno pomembnej{e delo ali organiziranje taborni{ke akcije, taborjenja, pohoda, tekmovanja ali drugih aktivnosti v rodu ali {ir{e, ter za dejanja, ki pomagajo k bolj{emu delovanju organizacije)

[T.IMEPRIIMEKROJ^L.ZTSROD

1.ANICAPERGAR19441995ROD VEDRIH PRLEKOV

2.MAJAPIKEC19801994ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

3.[PELAUHELJ19811994ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

4.BORUT@U@EK19821995ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

5.DARJA@U@EK19801995ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

6.^RTOMIRBOREC19771985ROD XI. SNOUB

7.POLONA^ELIGOJ19771980ROD SNE@NI[KIH RU[.

8.JURIJHABJANI^19791986ROD GORJ. TABORNIKOV

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR,

TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K TABORNI[K I I I I I VESTNIK VESTNIK

UREJA: UREJA: UREJA: UREJA: IVO IVO IVO IVO [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, [TAJDOHAR, LETO LETO LETO LETO XLVII XLVII

9.TINEKOLOINI19761983RA[I[KI ROD

10.MAJAKRAGELJ19731980ROD PUNTARJEV

11.DARKOJENKO19531971ROD SKALNIH TABOROV

12.MIHALOGAR19741981ROD STRA@NIH OGNJEV

13.RADOMALNAR19731990ROD DVEH REK

14.MILKOOKORN19431958ROD SVOB. KAMNITNIKA

15.BORUTPELKO19771984ROD GORJ. TABORNIKOV

16.POLONAPETERNELJ19801985KOKR[KI ROD

17.MIHAPIRHER19761990ROD VEDRIH PRLEKOV

18.TADEJPUGELJ19641974ROD BI^KOVE SKALE

19.TOMA@STRAJNAR19691977ROD STRA@NIH OGNJEV

20.ANDREJTE@AK19761982RA[I[KI ROD

21.JURETIHELJ19721979ROD MO^VIR.TULIPANOV

22.IZTOKUTENKAR19691978ROD ^RNEGA JEZERA

23.VOJKOVI^I^19701977ROD SO[KIH MEJA[EV

24.PETERVR^KOVNIK19731979ROD JEZERSKEGA ZMAJA

25.BOJANTER@AN19701991RDGO

26.MATEJKOBAV19741982RDR

27.GREGORKOVA^I^19721981RHV

28.JASNATRAPE^AR19751991RXISNOUB

29.PETRA[KOFI^19801994RTT

POHV POHV POHV POHV POHVALA ZTS za enote: ALA ZTS za enote: ALA ZTS za enote: ALA ZTS za enote: (pogoji: za uspe{no opravljeno pomembnej{e delo ali akcijo, dobro organizirano taborjenje, pohod, tekmovanje ali drugo aktivnost v dr`avnem merilu)

[T.IME ORGANIZACIJEKRAJPREDLAGATELJ

1.ROD MO^VIRSKIH TULIPANOVLJ.MZT LJUBLJANa

2.ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEVILIR. BIST.KOMISIJA ZA PROGRAM

3.ROD MLADI BORIAJDOV.Emil Mumel

4.ROD RJAVEGA MEDVEDAKO^EVJEEmil Mumel

5.ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEVILIR. BIST.Emil Mumel

6.ROD ZELENE SRE^E@eleznikiToma` Strajnar

POSEBNO PRIZNANJE (ZAHV POSEBNO PRIZNANJE (ZAHV (ZAHVALA) ZA ne~lane - ALA) ZA ne~lane ALA) ZA ne~lane - ALA) ZA ne~lane organizacije IN POSAMEZNIKE: organizacije IN POSAMEZNIKE: (pogoji: za dejanja, ki so pripomogla k bolj{emu delovanju organizacije oziroma Zveze tabornikov Slovenije)

[T.IME ORGANIZACIJEKRAJPREDLAGATELJ

1.ANDRA@ UHELJPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

2.BLA@ ZIDARI^, ZAVOD ZAKOBARIDROD KRA[KIH VIHARNIKOV

RIBI[TVO, RIBOGOJNICA

KOBARID

3.BO@A KRI@MAN,POSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

BISTRO BO@A

4.CUBUS-GRAFI^NI STUDIOPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

5.DU[AN GACINPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

6.FOTOKOP. LON^AR^EKPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

7.II. OBMO^NO POVELJSTVOPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

SLOVENSKE VOJSKE

8.MARTA GR@E, KEMI^NAPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

^ISTILNICA IN TRGOVINA

S TEKSTILOM

9.MESNICA DOLMESPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

10.MESNICA KALU@APETELINJEROD KRA[KIH VIHARNIKOV

11.MINISTRSTVO ZA OBRAMBO,POSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

IZPOSTAVA POSTOJNA

12.PAPIRNICA STILPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

13.RDE^I KRI@POSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

14.SIMONA HO^EVARPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

15.SREDNJA GOZDARSKAPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV IN LESARSKA [OLA

16.TRGOVINA PI[KURPOSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

17.VOPEX d.o.o.POSTOJNAROD KRA[KIH VIHARNIKOV

18.TURISTI^NOPREMKOMISIJA ZA PROGRAM ZTS DRU[TVO PREM

19.KRAJEVNAPREMKOMISIJA ZA PROGRAM ZTS SKUPNOST PREM

20.NEVENKA TOM[I^IL.BIST.KOMISIJA ZA PROGRAM ZTS - OB^INA IL.BIST.

21.KRAJEVNA SKUPNST DOBDOBROD SKALNIH TABOROV

22.OSNOVNA [OLA RODICADOM@ALEROD SKALNIH TABOROV

BRONASTI ZNAK ZTS: BRONASTI ZNAK ZTS: BRONASTI ZNAK ZTS: BRONASTI ZNAK ZTS: BRONASTI ZNAK ZTS:

(pogoji: lahko ga prejmejo popotniki ali starej{i ~lani, ki so z najmanj petletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji dosegli uspehe pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti ter izvajanju programa organizacije v okviru rodu ali {ir{e)

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSROD

1.IGORAJDI[EK19801988ROD GORJ. TABORNIKOV

2.JUREHABJANI^19791988ROD GORJ. TABORNIKOV

3.GA[PERJAKOPIN19791986ROD GORJ. TABORNIKOV

4.BLA@KOVA^I^19811988ROD GORJ. TABORNIKOV

5.ANDREJAMOHORI^19771985ROD GORJ. TABORNIKOV

6.BORUTPELKO19771985ROD GORJ. TABORNIKOV

7.MITJARUZZIER19761980ROD JADRAN. STRA@ARJEV

8.MIJABLAGAJNE19771988ZMAJEV ROD

9.VASJAKROTKO19791989ZMAJEV ROD

10.NINADERLINK19791994RS@-ml

11.JERNEJADOMANJKO19811992RVP

12.JANEZGORI^ANEC19761993RS@-ml

13.PRIMO@JARC19731973RST

14.KLEMENJENKO19711993RS@-ml

15.TOMA@MIKLAV^I^19761993RS@-ml

16.MARKOPAVLETI^19791993RS@-ml

17.ALENKAPETRINJAK19781994RS@-ml

18.ANJARAVNIKAR19801983RS@-ml

19.DA[ARAVNIKAR19801983RS@-ml

20.SIMONSLOKAN19801993RVP

21.ANDREJSTUDEN19761993RS@-ml

22.POLONASTUDEN19771993RS@-ml

23.MATEJATOPOLINJAK19821992RVP

24.ANDREJUDOV^19761993RS@-ml

SREBRNI ZNAK ZTS: SREBRNI ZNAK ZTS: SREBRNI ZNAK ZTS: SREBRNI ZNAK ZTS: SREBRNI

(pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 20 let, ki so z najmanj desetletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v rodu, obmo~ju ali v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu)

[T.IMEPRIIMEKROJ^L. ZTSROD

1.MAJABADOVINEC19511982ROD GORJ. TABORNIKOV

2.JANEZBADOVINEC19761984ROD GORJ. TABORNIKOV

3.PETERBAJEC19801986ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

4.TINEDOBOV[EK19691979ROD GORJ. TABORNIKOV

5.MARKOGO[NIK19691976ROD GORJ. TABORNIKOV

6.MITJAGROS19751983ROD GORJ. TABORNIKOV

7.JACQUESGROS19751983ROD GORJ. TABORNIKOV

8.GREGORMOHORI^19731984ROD GORJ. TABORNIKOV

9.RUDIOMAHEN19641971ROD GORJ. TABORNIKOV

10.GA[PERRUPNIK19761986ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

11.ALE[ STRASBERGER19691979ROD GORJ. TABORNIKOV

12.MILANTROHA19521989ROD POLDE EBERL JAMSKI

13.MIHAUHELJ19771987ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

14.KARMENKURENT19751985ZMAJEV ROD

15.ANDREJRUTAR19761984ROD MLADI BORI

16.MATJA@UDOV^19751985ZMAJEV ROD

17.IGORVRHOVEC19721982ZMAJEV ROD

18.EVAGREIN19761982RGT

ZLA ZLA ZLA ZLA ZLATI ZNAK ZTS: TI ZNAK ZTS: TI ZNAK ZTS: TI ZNAK ZTS:

(pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 25 let, ki so z najmanj petnajstletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu)

[T.IMEPRIIMEKROJ^L.ZTSROD

1.ERVINGRO[ELJ19671984ROD POLDE EBERL JAMSKI

2.ALE[ARKO19691976ROD RO@NIK

3.METKABEHEK19581978ROD VESELI VETER

4.VIDNOVAK19701977ROD PUSTEGA GRADU

5.HELENAURH19701977ROD PUSTEGA GRADU

TECHUANA 2001 `ivo sosedstvo

Poleti 1998 so nas avstrijski skavti povabili k sodelovanju pri organizaciji in udele`bi na mednarodnem taboru “Techuana 2001”.

Na akciji bodo sodelovale skavtske organizacije iz Slovenije, Italije, Bavarske in Avstrijske Koro{ke: Zveza tabornikov Slovenije, Corpo Nationale Giovani Esploratori et Esploratrici, Associazione Guide e Scouts Cattolici Italiani, Deutsche Pfadfinderschaft ST. Georg in Pfadfinder und Pfadfinderinen Österreischs - Landesferband Kärnten.

Mednarodni tabor bo organiziran na tabornem prostoru Techuana v bli`ini tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo med 3. in 12. avgustom 2001, na taborni prostor pa bo mogo~e priti `e dva dni prej in tam taboriti {e dva tedna po uradnem zaklju~ku tabora.

Udele`enci bodo taborniki - skavti iz Slovenije, Avstrije, Bavarske in Italije, ki bodo v ~asu tabora stari od 10 do 16 let (torej od 4. razreda O[ do vklju~no 1. letnika srednje {ole). Starej{i ~lani organizacij se lahko tabora udele`ijo kot vodniki ali ~lani mednarodnega osebja. Tabora naj bi se udele`ilo 2500 do 3000 tabore~ih. ^rtomir

Ohranjanje telesne temperature

Ena najpoglavitnej{ih nalog izletnika –pre`ivetnika je ohranjanje telesne temperature. Telo mora biti ob na{ih aktivnostih v naravi ustrezno za{~iteno. Pred odhodom v naravo se je dobro spomniti na ~ebulo. Pomisli kako je "oble~ena" in naj ti bo vodilo za tvoj na~in obla~enja. Torej ve~ tankih plasti po mo`nosti zra~nih, neoprijetih obla~il med svoje stene ujame ve~ zraka. S tem tvori debelej{i za{~itni sloj. Temu kratko pravimo izolacija. ^e vrhnji sloj obla~ila ne prepu{~a vetra in vode, si korak bli`e k zimskih u`itkom.

Ob hladnej{ih vetrovnih in vla`nih dneh poskrbi, da je zadnji, zgornji sloj obla~ila vodo odbojen in vetru neprepusten. Vendar pazite. Pregrevanje telesa je pri na{ih podvigih skoraj tako nevarno kot ohlajanje. Pregrevanje spro`i preveliko izgubo energije, ki je v kriti~nih trenutkih lahko usodna. Z ve~plastnim obla~enjem bo{ torej tudi veliko la`je na{el najustreznej{o kombinacijo obla~il ob razli~nih temperaturah in ob razli~ni stopnji aktivnosti.

Droben nasvet. ^e te ujame nevihta, sleci nekaj plasti tankih obla~il in jih obvaruj pred mokroto. Po nevihti ti bodo pri{la {e kako prav!

Razmi{ljaj, katere tkanine, zakaj in kdaj so najprimernej{e za potepe v naravo.

Zima. Letni ~as, ko se mnogi mogo~e malo te`je odpravite v naravo. Je temu vzrok mraz?

Glasila

Glasilo Mestne zveze tabornikov

Velik kup glasil se je `e nabral od zadnjega pregleda in skrajni ~as je, da pogledamo, kaj so rodovi propagandisti in njihovi pomo~niki ustvarili v tem ~asu.

@abica

Oktober 99, {t. 5

december 99, {t. 7

Najprej si oglejmo @abico. V tem ~asu sta iz{li kar dve {tevilki. @abica s svojo odli~no grafi~no podobo privabi k branju marsikaterega tabornika, tudi zato, ker jo preberemo v manj kot pol ure. Kar pa ne pomeni, da je vsebina slaba – ravno nasprotno. Na kratek in jedrnat na~in so opisani vsi pomembnej{i dogodki, ki so se zgodili od izdaje prej{nje {tevilke. S sedmo {tevilko je @abica dobila tudi pou~no vsebino, saj je na njenih straneh predstavljena "igr'ca" krava in kmet.

Strela

Glasilo Rodu gorjanskih tabornikov

april 1999, {t. 2, letnik 5

Strela je v bistvu bolj podobna biltenu kot glasilu. Skrbno izbrana vsebina, ki najprej predstavi polo`aj tabornikov v Novem mestu, kasneje pa predstavi {e kup akcij. Najpomembnej{a med njimi je prav gotovo svetovni zlet v ^ilu, ki je z

Matija

obilico fotografij prav prijetno branje. Oblikovanje Strele je ~udovito, vse fotografije so skrbno izbrane in so na strani postavljene z namenom. Tak{no glasilo lahko ~udovito uporabimo za pridobivanje sponzorjev za tekmovanja.

Prepih

maj 1999, {t. 1

Tema {tevilke je prvomajski izlet, ki je bil ena sama dolga pot od Maribora do Beltincev. Vsebina pa ni posve~ena samo reporta`am in pogovorom, ampak tudi obvestilom ~lanom. Vmes {e najdemo nekaj vpra{alnikov za M^-je in GG-je, na koncu pa nas {okira stran s tra~i.

Tabor~ek

Skavti~

oktober 1999, {t. 1, letnik IX

Skavti~ je s prvo {tevilko devetega letnika povsem prenovljen. Njegova vsebina se bohoti na mikavno oblikovanih 24. straneh. Osrednji del Skavti~a je namenjen 19. svetovnemu zletu v ^ilu, veliko pa se pi{e tudi o Viharju upanja. Vse pohvale ekipi, ki je uspela narediti res pestro in obse`no glasilo, ki pa ima samo eno slabo stran – ne izhaja ravno pogosto in zato nekateri ~lanki niso ve~ tako zanimivi, kot bi lahko bili.

september 1999, {t. 1, letnik 1999/2000

V taborno razpolo`enem Tabor~ku ima vsak vod svojo stran, na kateri predstavljajo svoje ~lane, ali pa govorijo o dogodiv{~inah na taborjenju. Tabor~ek ni ~isto tipi~no glasilo s taborjenja, saj v njem najdemo razmi{ljanja o @VN-ju in taborni{tvu. Slednjega, ki ga je napisal Andrej Rutar, lahko preberete v rubriki mnenje na 20. strani. Poleg strani za razvedrilo bralcu kraj{ata ~as dve kri`anki – ena za M^-je in ena za GG-je.

Glasilo Rodu mladih borov Ajdov{~ina

Glasilo Rodu sivega volka, Ljubljana

Glasilo skavtov in skavtinj ZSKSS

Astronomija

Zvezde in njihove barve

Prvo razvrstitev zvezd po barvi njihovih spektrov dolgujemo patru Angelu Secchiju (1818 - 1878), direktorju observatorija rimskega kolegija, ki si je s svojimi raziskavami na podro~ju astrofizike in geofizike priboril svetovno slavo. Za opazovanje zvezd je Secchi uporabljal star skoraj neraben daljnogled s prizmo pred objektivom. Z njim je razdelil zvezdne spektre po barvi v {tiri vrste: bele, rumene, oran`ne in rde~e.

ZNANE IZJAVE:

Ko sem jokal, so govorili "no, no,….". Smejo~emu so mi dejali "buci buc".

Pravi ~ude`, da sem se nau~il govoriti …

LUNINE MENE:

Tudi ~e sami pogledamo v no~no nebo malce bolj natan~no, bomo opazili, da so si zvezde po barvi razli~ne. Na primer na{e Sonce, ki je samo ena izmed mnogih zvezd, sveti rumeno. Barve zvezd nam najve~ povejo o temperaturi zvezd na njihovem povr{ju. Sami vemo, da jeklo, ki ga segrejemo sveti rde~e. ^e ga {e bolj ogrevamo bo svetilo oran`no, ko pa se tali je `e skoraj rumeno. Iz mavri~nih spektrov pa se da sklepati celo o sestavi zvezde. V mavrici izsevane svetlobe, ki jo dobimo s pomo~jo prizme, lahko na posameznih mestih opazimo vi{ek ali pa primanjkljaj dela spektra, ki jih imenujemo absorpcijske ali emisijske ~rte, ki so zna~ilne za posamezne kemi~ne elemente. Povezava absorpcijskih in emisijskih ~rt s kemijskimi elementi izhaja iz kvantne teorije, ki pravi da posamezen atom elementa absorbira oziroma emitira to~no dolo~eno koli~ino energije (kvant), ki je zelo povezan z izsevano va-

lovno dol`ino svetlobe. Na ta na~in nastanejo zelo ostre ~rte v mavri~nem spektru izsevane svetlobe neke zvezde. Po teh ~rtah pa lahko sklepamo o kemi~nih elementih, ki sestavljajo zvezdo. Spekter belih zvezd je prakti~no zvezan in vsebuje samo nekaj absorpcijskih vodikovih ~rt. V to skupino spadata najbolj svetli zvezdi na{ega neba Sirij in Vega. Drugo vrsto tvorijo rumene zvezde. Vanjo sodijo Sonce, Arktur in druge. V spektru rumenih zvezd prevla-

dujejo absorpcijske ~rte raznih kovin, na primer ~rte kalcija in `eleza, ~rte vodika pa so mnogo {ibkej{e, kot pri belih zvezdah. Oran`ne zvezde na primer Betelgueze v Orionu spadajo v tretji razred. V spektrih zvezd te vrste so vodikove absorpcijske ~rte {e {ibkej{e. V njih opazimo {iroke trakove, zna~ilne za absorpcijo svetlobe na molekulah. V ~etrti skupini so rde~e zvezde. Najbolj znan predstavnik te skupine je Antares v [korpijonu. Secchijeve vrste obsegajo okrog 90 % vseh zvezd, drugih 10 % pa pripada kasneje osvojenim vrstam. Danes namesto Secchijeve klasifikacije uporabljamo podrobnej{o Draperjevo, ki je bil ameri{ki astronom, ali harvardsko klasifikacijo, po kateri so zvezde oziroma njihovi spektri razvr{~eni v trinajst vrst.

Popolni lunin mrk

Tudi Zemlja kot vsa telesa, ki so osvetljena, pu{~a v vesolje svojo senco. Le-ta ima obliko sto`ca, saj je Sonce, ki je v tem primeru svetilo, mnogo ve~je od nje. Ta sto`ec sega dovolj dale~ v vesolje, da od ~asa do ~asa vanj zaide tudi Luna. Takrat imamo ob~utek, da je sicer polna Luna potemnela. Popolni lunin mrk bo nastopil 21. januarja ob 5:47 zjutraj. Delni mrk nastopi `e prej in sicer ob 4:06, zadnji `arek pa bo na Luni ugasnil ob 5:08. Prvi `arek po kon~anem mrku bo posvetil ob 6:25. Ob 7:28 pa bo Luna `e spet svetila kot "Polna luna". Luna bo za{la ob 7:44, osem minut prej pa bo vz{lo `e tudi Sonce.

Meteorski roj Kvadrantidov

Meteorski roj Kvadrantidov je eden najlep{ih rojev v letu. Traja nekako od Novega leta do 8. januarja, vendar pa je dale~ najbolj zanimiva no~ iz 3. na 4. januar, ko {tevilo utrinkov na uro izredno hitro naraste na najmanj 200. Prav tako intenzivnost roja `e po 12-ih urah tudi zelo hitro pade.

ZAHODI SONCA:

Vzhod07:4407:4107:2507:06

Zahod16:2616:4217:0617:27

Mavri~ni Orion

Izdelava DTK 25 je kon~ana, prihaja DTK 50 Orientacija

18. novembra 1999 je bila v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani uradna predstavitev zaklju~ka izdelave nove Dr`avne topografske karte v merilu 1 : 25 000 (DTK 25). To pomeni, da je izdelanih in tudi natisnjenih vseh 198 listov karte najve~jega merila, ki enakomerno pokriva celotno ozemlje Republike Slovenije. DTK 25 je najprimernej{a karta za orientacijo na terenu in jo taborniki na tekmovanjih, izletih in taborjenjih najpogosteje uporabljamo. Ve~ o karti lahko preberete v Taboru 3/98, str. 46-48 in v novi izdaji taborni{kega priro~nika Orientacija in topografija. Ponovno opozarjam le na dejstvo, da je vsebina omejeno dopolnjena. Liste je mogo~e kupiti v Geodetskem dokumentacijskem centru Geodetske uprave Republike Slovenije na Zemljemerski 12 v Ljubljani (pod gradom), vsak dan med 9. in 12. uro. Prodajna cena posameznega lista je 785 SIT. Morda lahko zanje povpra{ate tudi v kak{ni ve~ji knjigarni ali trgovini s kartami in zemljevidi. [e vedno pa je na sede`u Zveze tabornikov Slovenije precej{ne {tevilo listov izdaje iz let 1985/86, ki jih lahko dobite brezpla~no in vanje sami vri{ete popravke in dopolnitve.

Kaj pa naprej? Izdelava DTK 25 je trajala skoraj 6 let in toliko so tudi `e stari listi, ki so bili izdelani kot prvi. Nova obnova je sicer predvidena, vendar se `al zaenkrat {e ne bo pri~ela. Prednost bo imela Dr`avna topografska karta v merilu 1:50.000, kjer bo Slovenija prikazana na 58 listih. Videz in oblika listov se bosta precej razlikovala od topografskih kart, ki jih v Sloveniji uporabljamo sedaj. Prvih osem listov bo izdelanih v letu 2000, vsi pa predvidoma do leta 2005. ^eprav je merilo za orientacijo na terenu `e nekoliko premajhno pa bo glavna prednost DTK 50 a`urnost vsebine. DTK 50 bo prikazovala zemlji{~e precej bolj podrobno kot karte enakega merila v Atlasu Slovenije. Izdelana bo z najsodobnej{o ra~unalni{ko kartografsko tehnologijo in bo razen tiskanih listov dostopna tudi v razli~nih digitalnih oblikah. O izidu posameznih listov boste bralci Tabora sproti obve{~eni.

Du{an Petrovi~ - Pepl

Taborova potuha

Pri vodni{kih sre~anjih smo zelo odvisni od vremena. Pa ne zato, ker v u~ilnici ne bi imeli kaj po~eti, ampak ker je zunaj mnogo lep{e kot v {olskih klopeh, v katerih mladi taborniki vsak dan `e komaj ~akajo, da se zapodijo v naravo. In glede na to, kako se zima obna{a letos, bomo verjetno `e prav kmalu imeli lepo vreme. Kot nala{~ za ~udovita sre~anja v naravi.

Mlaj{i M^-ji

Na sprehodu, ~e je pokrajina seveda pokrita s snegom, se lahko igramo igro hoje po sledeh. Vodnik ali kdo od M^-kov napravi sled, po kateri morajo vsi hoditi. Opazujemo v katero smer so obrnjene stopinje in tako ugotovimo, kam je oseba, ki je sledi naredila, {la.

Kaj pomeni za `ivali, ki menjajo ko`uh, pomanjkanje snega. Kako se skrivajo v tak{ni pokrajini. Ali to vpliva na `ivali, ki prezimijo.

Starej{i M^-ji

Pripravimo kviz, v katerega vklju~imo taborni{ka znanja. Vod lahko razdelimo na dve skupini ali ve~, ki potem tekmujejo med sabo. Kviz lahko naredimo tudi kraj{i in ga ve~krat ponovimo.

Ko snega ni v dolini blizu na{ega doma, se odpravimo smu~at na smu~i{~a. Pogovarjamo se, kdo je `e smu~al in kje. Omenimo pravila lepega vedenja na smu~i{~u. Kak{ne vrste smu~anja poznamo (alpsko, akrobatsko, tek na smu~eh, skoki). Kako so opremljeni smu~arji za posamezne vrste smu~anja.

Starej{i GG

Nevarnost plazov. Kako se lahko spro`ijo, na katerih obmo~jih se ni varno gibati. Kaj storiti v trenutku, ko se plaz spro`i in kako pomagati tistim, ki jih je zasulo.

To temo lahko nave`emo na pogovor o prvi pomo~i. Kaj se zgodi pri podhladitvi, kako moramo oskrbeti tak{nega po{kodovanca (ve~ o tem lahko preberete v strokovnem ~lanku o ohranjanju telesne temperature na prej{nji strani).

^e smo {li na zimovanje lahko vsak napi{e svoje vtise in tako sestavimo vodovo glasilo, iz katerega lahko nekaj prispevkov prispevamo tudi za rodovo glasilo.

Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Ale{a Ferenca: Vodnik vodi vod

Pravljice 2.del

Mlaj{i GG

Sledi `ivali lahko najdemo tudi v mehki podlagi in ne samo v snegu. Iz sledi posku{amo razbrati, ali se je `ival premikala hitro ali po~asi. Razmi{ljamo, kako naj se gibamo, ne da bi pu{~ali sledi.

Nadaljujemo z u~enjem branja s topografskih kart. Razlo`imo pomen koordinatnega sistema na karti (kilometrska mre`a) in razlo`imo, kako vri{emo to~ko na dolo~eno mesto na karti.

Kako oskrbimo osnovno rano – obli`, gaza. S katerimi razku`ili (alkohol, peroksid, ...) moramo razku`iti razli~ne rane.

^e pripoveduje{ vedno iste zgodbe na enak na~in, ni gotovo, da bo{ dosegal vedno bolj{e odzive oziroma postal popoln. S~asoma bo{ enostavno stagniral tako v stilu kot tudi kreativnem pristopu k zgodbi... Tvoje ob~instvo pa bo to `e od dale~ opazilo! In odklopilo!

Tvoje pripovedovanje naj bo sladko kot med

Obstajajo poti in na~ini za izbolj{anje pripovedovanja, pa tudi razne tehnike, ki jih lahko uporabi{...

Imej bistvo svoje pripovedi...

Uporabljaj predmete za spodbujanje svoje pripovedi...

Ko postavlja{ predmete znotraj kroga svojih poslu{alcev, jih le-ti morajo pogledati. ^e tvoja pripoved temelji na teh predmetih, ali pa ~e vsaj enega izmed teh predmetov dokaj pogosto omenja{, bo tvoje ob~instvo potovalo s teboj po pravljici, ki jo pripoveduje{.

Zvo~ni efekti so lahko plus ...

Zvo~ni efekti se lahko kupijo v vseh bolj{ih glasbenih trgovinah. ^e `eli{ uporabiti vnaprej posnet material, raje ne uporabljaj kaset. Lahko se namre~ zgodi, da jih bo{ moral divje prevrtavati, ker ne bo{ vedel, kje je del, ki ga `eli{ predvajati.

Doma narejeni zvo~ni efekti - npr. da vodnik vr`e pladenj na tla, da bi posnemal zvok strele, to~enje vode v plo~evinko, da bi posnemal {umenje de`javse to prebudi pri~akovanje poslu{alcev ... Le kak{en zvok bo sledil? Pridobil si si vso njihovo pozornost!

Skupinski zvo~ni efekti so {e bolj zabavni, prav tako morajo v vsaki dobri zgodbi poslu{alci sodelovati - lahko zgolj s tem, da sledijo zgodbi, lahko pa tudi tako, da del zgodbe tudi sami povedo. To lahko dose`emo na ne{teto na~inov... Poslu{alce se lahko razdeli v manj{e skupine. Vsako skupino se nato zadol`i, naj naredi pripomo~ke, s katerimi se ustvarja zvok, ki je za zgodbo zelo pomemben. Mogo~e celo med pripovedovanjem od ~asa do ~asa naredi{ premor in zaprosi{ posamezno skupino, da izvede zvo~ni efekt?

U~inki atmosfere

Z izbiro temperature prostora, ki je primerna za pripovedovanje tvoje zgod-

be, omogo~i{ novo razse`nost dojemanja poslu{alcev... Z drugimi besedami, ~e pripoveduje{ o [tefanu, ki je od{el na Antarktiko, potem na ste`aj odpri vsa vrata in okna. Vsi se bodo morali toplo oble~i in za~utili, kako se je po~util [tefan.

^e pripoveduje{ o d`ungli, potem do kraja odpri vse radiatorje ter postavi na plano razpr{ilko za ro`e. Tako bo{ ne`no pripravil poslu{alce, da se bodo pri~eli “potiti”.

^e je pripoved bolj zlove{~e ali stra{ljive narave, bodo pomembna stikala, ki spreminjajo mo~ lu~i v prostoru. Tako se bomo ob pojemanju svetlobe zares po~utili, kakor da stopamo globlje in globlje v votlino. Z obratom stikala lahko celo ustvari{ son~ni vzhod ali zahod. Zapomni si, poslu{alce ho~emo pripraviti do tega, da bodo sledili junakom zgodbe, skoraj kakor da bi sami hodili po njihovi poti... ^e se na{emu junaku kaj zgodi, npr. da mu zdrsne na robu prepada ali pa tam zgubi svoje obuvalo, ho~emo od ob~instva dose~i, da bo globoko zajelo sapo, da bo posko~ilo, ko bodo pustolovci za{li v pajkovo mre`o.

Osvetljava lahko pripomore k tvoji zgodbi tudi takrat, ko se odlo~i{ za izbor raznih predmetov, ki jih bo{ uporabil pri pripovedovanju. Ugasni lu~i, zagrni zavese in razpostavi po prostoru razne predmete... Ko v zgodbi omeni{ posamezne predmete, jih posveti s svetilkosi lahko predstavlja{ bolj{i na~in, da postavi{ predmet v sredi{~e pozornosti?

Oporne to~ke

Lahko ima{ na kosu papirja ali na ve~ karton~kih zapisana imena junakov in nekaj opornih to~k pripovedi.

Lahko si celo pogumen in spodbudi{ poslu{alce, da izvle~ejo karton~ke s

{tevilnimi razli~nimi situacijami, razli~nimi junaki in prostori, ti pa bo{ na podlagi izbranih ustvaril pripoved.

Vpletenost

Odli~no dopolnilo za tvoje poslu{alce bo, ~e bo{ poimenoval junake zgodbe po njih. Tako dobijo prilo`nost, da se v`ivijo v domi{ljijsko vlogo, saj pripoveduje{ zgodbo, v kateri oni nastopajo. Vendar bodi previden, da ne bo{ mu~il svojih poslu{alcev s tem, da bi jih opisoval kot neodlo~ne, {ibke ali slaboumne - s tem bi namre~ dosegel ravno nasprotno, lahko bi jih prizadel. Tega si nikakor ne `elimo. ^e se odlo~i{ uporabiti ta model, potem naj bodo junaki pozitivni, vsak izmed junakov naj ima kak{no izredno lastnost, ki jo imajo le oni in nikakor jih ne ubij. To ni prijazno!

Bodi na teko~em

Imej majhno bele`ko z ogrodjem pripovedi, kamor lahko pokuka{ vsakokrat, ko i{~e{ oporno to~ko, idejo ali navdih. Ni nujno, da so zapiski zelo gostobesedni, naj bodo kar se da nazorni. Malo se razglej okoli sebe, opazuj `ivljenje in situacije, ter si zapisuj duhovite domislice, ki se ti porajajo. Postopoma se bo repertoar tvojega pripovedovanja pove~al, prav tako pa tudi izbolj{al.

Poslednje navodilo so tele klju~ne

to~ke...

Imej dober za~etek.

Imej dober zaplet.

Imej dober konec. Izkoristi domi{ljijo poslu{alcev. U`ivaj. Pugy

2. del Obve{~evalne liste

O obve{~evalnih (mailing) listah smo nekaj

osnov izvedeli `e v lanskem Taboru 5-6, tokrat pa si bomo ogledali nov sistem, ki smo ga za potrebe Zveze tabornikov Slovenije pripravili pri RutkaNET-u.

spec-zvn spec-zvn spec-zvn spec-zvn @ rutka.net rutka.net

Prek Interneta bodo lahko delovali tudi specialisti, vendar je tako pri specialisti~nih, kakor tudi pri in{truktorskih in vodni{kih listah potrebno va{e aktivno sodelovanje...

bubi @ rutka.net

Izpi{e elektronske naslove vseh prijavljenih na dolo~eno listo (zaradi varnosti je to dovoljeno le uporabnikom) subscribe subscribe [ ime-liste ime-liste ime-liste ime-liste ]

Prijava na listo (pri nekaterih listah mora prijavo potrditi lastnik liste) unsubscribe unsubscribe [ ime-liste ime-liste ime-liste ime-liste ]

Odjava z liste

Novosti na RutkaNET: Glas Jelovice 2000 (akcije.rutka.net/glasjelovice)

Doslej so na{e liste domovale pri komercialnem ponudniku, z RutkaNET-om pa se nam je odprla mo`nost za la`je vzdr`evanje in ve~jo zanesljivost. Sklenili smo, da naredimo naslednje obve{~evalne liste: obvestila obvestila obvestila obvestila @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net

Slu`i predvsem najnujnej{im obvestilom iz pisarne in na{ega stre`nika, poleg tega pa se preko te liste po{ilja tudi RutkaNET informator, ki izhaja na pribli`no 14 dni.

klepet klepet klepet klepet klepet@ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net

Ker so e-po{tni naslovi velikokrat preobremenjeni s po{to, smo za tiste, ki pa si kljub vsemu `elijo pogovora o dolo~enih temah naredili posebno listo. instruktorji instruktorji instruktorji @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net

vodniki vodniki vodniki vodniki vodniki@ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net

Vodniki in in{truktorji imajo svoji obve{~evalni listi.

spec-topo spec-topo spec-topo spec-topo @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net spec-lok spec-lok spec-lok spec-lok @ rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net

Na liste se prijavite na strani www.rutka.net/info/liste.html www.rutka.net/info/liste.html www.rutka.net/info/liste.html www.rutka.net/info/liste.html www.rutka.net/info/liste.html.

Ve~ informacij o listah pa lahko dobite tudi prek MAJORDOMO MAJORDOMO MAJORDOMO MAJORDOMO MAJORDOMO e-po{tnega vmesnika, ki je dosegljiv na elektronskem naslovu majordomo majordomo majordomo majordomo majordomo @ rutka.net. rutka.net. Na ta naslov po{ljete sporo~ilo brez izpolnjenega polja "Subject" oziroma "Zadeva", vsebuje pa naj enega ali ve~ naslednjih ukazov: lists lists lists lists Izpi{e seznam vseh mo`nih list na stre`niku info info [ ime-liste ime-liste ]

Izpi{e informacije o dolo~eni listi who who [ ime-liste ime-liste ime-liste ime-liste ]

Arhiv glasovanj (www.rutka.net/poll)

Vabilo na sre~anje SzDzD (www.rutka.net/szdzd)

Arhiv mailing liste obvestila (www.rutka.net/cgi-bin/majordomo/ obvestila.pl)

Lu~ miru (luc-miru.rutka.net)

Gorenjska obmo~na organizacija tabornikov (goot.rutka.net)

Obnovljene so bile strani: MOOT – Poti sonca 2 (moot.rutka.net)

Taborni{ki vestnik – december (www.rutka.net/vestnik) Akcije (akcije.rutka.net)

Narava

Pugy Aragonitni je`ki

Verjetno si pod tem imenom predstavljate vrsto je`kov, ki brezskrbno tekajo po gozdu, pa ni tako. Aragonitni je`ki so krhki kristali, ki poleg kapnikov in drugih izredno zanimivih pojavov krasijo notranjost Ravenske jame. Nastanek je`kov je povezan s kemi~no sestavo vode, ki kaplja skozi jamski strop. Le- ta mora vsebovati vsaj trikrat ve~ raztopljenega magnezija kot kalcija. "Hrana" je`ka ne te~e po povr{ini iglic, ampak v notranjosti iglice po tanki cev~ici, ki je s prostim o~esom ni mo~ opaziti. Tako nastanejo tudi do 10 in ve~ centimetrov dolge iglice, razpr{ene v vse smeri. Poleg Ravenske jame najdemo manj{e aragonitne je`ke tudi v Kri`ni in Kamni{ki jami.

Iz Cerknega sledimo ka`ipotom za Ravne, ponekod pa obstajajo tudi ka`ipoti za jamo. Na prvem kri`i{~u v vasi Ravne je na levi strani doma~ija, ki skriva vhod v jamo. Tam se lahko obrnete na prijazno jamsko vodi~ko Klavdijo (za informacije jo lahko pokli~ete na 065/ 79 709).

ROD ARAGONITNIH JE@KOV

Kraj: Cerkno

Leto ustanovitve: 1998

[tevilo ~lanov: 115

Struktura rodu: dru`ina M^ (Mavrice) - 4 vodi, dru`ina GG (Viharniki) - 6 vodov, klub PP (Iglice)

Najbolj zagrizen ~lan rodu: Klemen Kenda, Glavni trg 5, 5282 CERKNO (bubi @ rutka.net)

Doma~a stran: raj.rutka.net

Simbolika Aragonitnega je`ka Njihova raz{irjenost po celem svetu simbolizira raz{irjenost skavtske misli, njihova krhkost je hkrati krhkost narave, naravnega ravnovesja, ki ga `e najmanj{a sila podre in zdrobi. Redkost in skritost pred pohlepnimi o~mi ka`eta na `lahtnost taborni{kega duha, na njegovo redko, a vse bolj cenjeno lepoto. Stekanje `arkov v istem sredi{~u simbolizira povezanost skavtov, hkrati pa je vsak del, vsak `arek, vsak tabornik nepogre{ljiv pri oblikovanju celote. @arki sami ponazarjajo toploto, doma~nost, ki jo vsakomur nudi taborni{ka organizacija.

Mednarodne strani

Dogodki

Programska komisija ZTS v okviru projektov, ki jih bo izvajala v letu 2000, razpisuje mo`nost za udele`bo na evropskih seminarjih in delavnicah, ki jih v letu 2000 organizira Evropska skavtska regija in sicer:

• delavnica na temo "Izzivi programa za popotnike" (20.-26. maj 2000,Tur~ija)

• 6. evropski seminar pomorskih skavtov (8.-12. junij 2000, Poljska)

• delavnica na temo "Kako mladim zagotoviti vpliv na oblikovanje mladinske politike" (julij 2000, Francija)

• delavnica na temo "Gradimo trden mir na Mediteranu" (september 2000, nekje v Mediteranu)

Od kandidatov se pri~akuje aktivno delo v komisiji za program, podrobne informacije o na~inu sodelovanja in obrazce za prijavo pa lahko dobite v pisarni ZTS.

Ob koncu leta je bila Svetovna skavtska organizacija {e posebej aktivna in tudi dosledna glede izpolnjevanja pogojev za ~lanstvo v WOSM-u pri ~lanicah. Kot je bilo sprejeto `e na konferenci v Durbanu, je zaradi nespo{tovanja statuta svetovne organizacije iz ~lanstva izklju~ila skavtske organizacije iz Centralnoafri{ke republike, Iraka in Sirije. S tem se je {tevilo ~lanic zmanj{alo na 149 ~lanic. Poleg tega je delno omejila pravice, ki izvirajo iz ~lanstva v organizaciji v Beninu, Botsvani, Burkini Faso, ^adu, ^ilu, Kormonom, Dominiki, Gabonu, Gambiji, Koreji, Madagaskarju, Maleziji, Mavretaniji, Nigeriji, Pakistanu, Panami, Paragvaju, Sieri Leone, Togu, Trinidadu, Jemnu in Zambiji.

Iz{li sta tudi dve novi publikaciji s podro~ja podpore razvoju programa za mlade; splo{ni vzgojni cilji in vzgojni cilji za posamezne starostne veje, ki bosta pripomogli pri iskanju vzgojnih ciljev in izvajanju korakov Novega pristopa k programu (RAP).

V letu 2000 se bodo tretji~ sestali tudi ~lani Svetovnega skavtskega parlamentarnega zdru`enja (WSPU). Sre~anje bo potekalo konec avgusta na Poljskem (pretekli sre~anji sta bili v ^ilu leta 1994 in na Filipinih leta 1997).

Evropski skavtski biro je v okviru programskega orodja "Evropa zate" za vejo popotnic in popotnikov (16-22 let) za leto 2000 pripravil obse`en program ponudbe skavtskih centrov, aktivnosti povezanih s Potnim listom za Evropo in Evrokoraki ter program prostovoljnega osebja v skavtskih centrih. Slednji predstavlja najve~ji izziv za mlade v starosti od 18-30 let, razvija znanja in spretnosti za vodenje in omogo~a medkulturno u~enje, in kar je najpomembnej{e, zagotavlja mo`nost sodelovanja tudi tistim s "plitvim `epom".

Predstavitev mednarodnih

organizacij

WAGGGS

Svetovna skavtska organizacija izvidnic in deklet

Znak ponazarja

Kompasova igla - pot organizacije

Zvezdici - prisega in zakoni

Plamen - ljubezen in humanost

Triperesna deteljica - tripomenska

skavtska prisega

Krog - mednarodna dimenzija

Kot celota na modri podlagi - sonce, ki sije na vse otroke sveta

Poslanstvo

Poslanstvo organizacije je mladim dekletom in `enam zagotoviti njihov polni razvoj potencialov za odgovorne dr`avljanke sveta.

Vzgibi za to izhajajo predvsem iz sveta, kjer ni mo`no zagotoviti vzgoje za enakopravno partnerstvo. Fant in dekle morata imeti mo`nost, da spoznata razlike in podobnosti med spoloma in da spo{tujeta drug drugega kot posameznika, kultura naroda pa na nek na~in dolo~a, ali bodo dekleta in fantje na tej poti delovali skupaj (koedukacija) ali pa lo~eno.

Korenine

Na za~etku je bilo skavtstvo samo za de~ke. Zato so dekleta pod vodstvom se-

stre BiPi-ja Agnes Baden Powell leta 1910 za~ele z organiziranim delovanjem. Kasneje je vlogo voditeljice prevzela `ena Olave Baden Powell in let 1918 postala vodja dekli{ke organizacije v Angliji. Svetovna organizacija WAGGGS je bila ustanovljena 1928, danes pa {teje okoli 10 milijonov ~lanic in ~lanov v 140 dr`avah sveta.

Mednarodni projekti

cijami, preko katerega sodelujo~i zagotavljajo preventivno delo in podporo osve{~anju mladih, predvsem neorganizirane mladine.

Zdravstvena pomo~ mladoletnim Zdravstvena pomo~ mladoletnim Zdravstvena pomo~ mladoletnim Zdravstvena pomo~ mladoletnim Zdravstvena beguncem (Health of Adolescent beguncem (Health of Adolescent beguncem (Health of Adolescent beguncem (Health of Adolescent of Refugees Project) Refugees Project) Refugees Project) Refugees Project) Refugees Project)

Gradimo odgovorne dr`avljane

Gradimo odgovorne dr`avljane

Gradimo odgovorne dr`avljane

Gradimo odgovorne dr`avljane odgovorne sveta (building world citizenship) sveta (building world citizenship) sveta (building world citizenship) sveta (building world citizenship)

V vsakodnevnem `ivljenju jemljemo svetovne dobrine - naravne vire, prijateljstvo, kulturo in obi~aje, duhovno razse`nost sveta. Kot odgovorni dr`avljani sveta moramo poskrbeti, da nekaj tudi damo svetu.

Vloga WAGGGS-a je na podro~jih, kjer se pojavlja ve~je {tevilo beguncev, s {olanimi prostovoljkami zagotoviti spo{tovanje osebne integritete `enske, njenih potreb in posebne nege. Trenutno je glavni poudarek na podro~jih Afrike. Prostovoljna skupina za pomo~ Prostovoljna skupina za pomo~ Prostovoljna skupina za pomo~ Prostovoljna skupina za pomo~ (Youth service team) (Youth service (Youth service team) (Youth service (Youth service team)

Kampanija proti {irjenju oku`be z

Kampanija proti {irjenju oku`be z

Kampanija proti {irjenju oku`be z

Kampanija proti {irjenju oku`be z

Kampanija proti

AIDS-om (UNAIDS) AIDS-om (UNAIDS) AIDS-om (UNAIDS) AIDS-om (UNAIDS) AIDS-om (UNAIDS)

Namen skupine, ki je sestavljena iz prostovoljcev iz vsega sveta, s prostovoljnim delom skozi izobra`evanje in pomo~ spreminjati podobo lokalnih skupnosti. Podro~ja dela so predvsem pomo~ ostarelim, delo z marginalnimi skupinami, dru`inami zapornikov in delo z begunci.

Projekt, ki poteka v sodelovanju z OZN in drugimi nevladnimi organiza-

Ameri{ki kosmatinci in {e kaj narodni parki,

V mojih predstavah je bila Amerika de`ela pustih, dolgo~asnih mest natrpanih s sivimi, hladnimi neboti~niki, pode`elje pa naj bi bilo ena sama prerija posejana s velikimi ~redami goveda.

Seveda sem nekaj sli{ala tudi o narodnih parkih, ki so tam dale~ na zahodu, vendar v moji predstavi Amerike za gore in hribe enostavno ni bilo prostora. Kako sem se u{tela! @e po dobrih dveh tednih sva se v Severni Karolini dobesedno zaletela v Apala~e, ki se na vzhodu ZDA raztezajo od Velikih jezer pa vse do Alabame. Do najvi{jega vrha 2025 m visokega Clingmans Doma, ki le`i v Great Smokey Mountains National Parku, se da priti tudi z avtom, midva pa sva se ga odlo~ila osvojiti pe{, z nahrbtnikom in {otorom v njem.

Priskrbela sva si obvezno dovolilnico za preno~evanje v parku (le ta je zastonj, vendar ~e je nima{, pla~a{ kar visoko kazen) in se pozno popoldan napotila proti najinemu prvemu taboru. Pot ni ozna~ena z markacijami, temve~ je na vsakem razpotju lesen ali plo~evinast ka`ipot. Na njem je poleg smeri {e razdalja v miljah, kar te {e posebej v hribih lahko precej zavede, saj ne pozna{ zahtevnosti terena in tako za eno miljo lahko porabi{ 20 minut ali skoraj uro. Hodila sva po gostem gozdu, kjer so

skupaj rasli iglavci in rododendronovi grmi, podrast pa je bila tako bujna, da je marsikdaj popolnoma prekrila stezo. ^e bi po isti poti {la mesec kasneje, bi u`ivala ob obilici malin in robid.

Med podrastjo so se skrivale za dlan velike rumene lisi~ke, ki se jim enostavno nisva mogla upreti. V taboru sva bila zato dele`na nezaupljivih in za~udenih pogledov. Redki so, ki v Ameriki poznajo gobe. Niti skavti se o gobah in ostalih gozdnih sade`ih ne u~ijo kaj dosti. Nama pa so kljub temu teknile, le s pripravo sva imela nekoliko te`av. @e ves teden je de`evalo in vse je bilo razmo~eno, tako da nama je boren ogenj~ek uspelo zakuriti {ele v tretje.

Dobrih 50 metrov od {otorov je bil visok kovinski drog s kavlji na vrhu. Niti sanjalo se nama ni, zakaj je tam. Proti ve~eru pa nama je dru`inica, ki je kampirala poleg naju, svetovala, naj svoje nahrbtnike, od katerih se druga~e na poti skoraj nikdar ne lo~iva, raje obesiva na kavlje. Zaradi medvedov!!! Ti so namre~ precej po`re{ni in ~e zavohajo hrano ali toaletne potreb{~ine, bodo pri{li ponje – tudi v {otor, ~e je potrebno.

Postavljanje {otora v najinem prvem taboru

Ka`ipoti in "medvedje opozorilo"

Pred medvedi je hrano treba skriti na visoke drogove

Spogledala sva se in s te`avo pogoltnila velik cmok, ki se nama je v trenutku nabral v grlu. Tisto no~ sva bolj prebedela kot prespala, naslednji dan pa sva ob poti od ~asa do ~asa zagledala obvestilo o pove~ani aktivnosti medvedov. Taka opozorila rangerji postavijo povsod, kjer so v zadnjem ~asu videli kosmatince. V Apala~ih so to ~rni medvedi in kljub njihovem velikem {tevilu so nesre~e razmeroma redke. Ve~krat pa pride do bolj ali manj bli`njih sre~anj, ki so tema ve~ernih pogovorov ob tabornem ognju pred zaveti{~em.

Razen v bli`nji okolici uprave narodnega parka, kjer so obi~ajno majhni hoteli, apartmaji, sobe in urejeni kampi, v ZDA o preno~i{~ih podobnih na{im gorskim ko~am ni mogo~e govoriti. Zaradi tega je potrebno spalne vre~e in vso hrano vedno nositi s seboj. Ameri~ani pa imajo v obveznem hribovskem priboru {e najrazli~nej{e vodne filtre, skozi katere precejajo bistro studen~nico in najrazli~nej{e vitaminske tablete ter preparate za mo~.

V gorah je mogo~e preno~iti le v improviziranih kampih ali v zaveti{~ih, ki

Popotni{ka Sekcija

KDPM vsak drugi ~etrtek

v mesecu v Dvoranici KS

Vi`marje-Brod prireja

Potopisni ve~er.

13. januar 2000 - David Senica, Izrael

spominjajo na na{e bivake, le da imajo nekateri namesto ene stene kar debele kovinske re{etke. In ko potem sredi no~i s pograda zavit v spalno vre~o pogleda{ na z mese~ino obsijan gozd, se ti zaspanemu za trenutek zazdi, kot da si v zaporu, naslednji trenutek pa si prav hvale`en re{etki, da je tam in opravlja svoje delo, saj se spomni{ ve~ernih zgodb o medvedih, ki so pono~i pri{li do tega istega zaveti{~a, za~eli plezati po re{etki in razbijati po vratih.

Spomine s popotovanja deli z vami Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Zaveti{~e, ki spominja na zapor

Bujna podrast Apala~ev

Pisane drevesne gobe

Smrekov gozd, ki so ga"pojedli" lubadarji

Trenutki

Komna

Prelepo jutro, ki ga v svojem ~aru do`ivi{ samo v planinah, je preko belih vr{acev `e zdavnaj od{lo in dan se {opiri s svojo mogo~nostjo.

Son~ni `arki oblizujejo belo obleko narave in to tako mo~no, da sneg joka, ker izginja, njegove solze pa se spreminjajo v igrive spomladanske poto~ke, pa ~eprav je do pomladi {e nekaj zimske muhavosti.

Sence, ki nastajajo zaradi zgubanega pogleda starke zemlje, se kot v val~ku poigravajo in dajejo videz zadovoljstva, da je sonce lahko njihov dirigent.

V daljavi kot packa mleka le`i jezero, ki kot mrtvo ukle{~eno v ledeno obleko ~aka na novo kri, ki bo spomladi stekla po njegovih `ilah.

Obla~ki, ki so se zjutraj glasno prepirali, so od{li in samo modro nebo zvi{ka strmi na nas in ~aka, da se mu uklonimo zaradi njegove vsemogo~nosti.

Prelepo jutro je spo~elo vse te vtise in morda bodo tudi ti vtisi porodili lep ve~er. Kdo bi to zagotovo vedel?

Pesmi

^E BI TE IMEL (Vlado Kreslin/ Miro Tomassini)

@ivo rde~e ro`e vabljivo dehte med trnjem, ki prebada slavcu srce.

[e Muro bi preplaval, zatajil bi ime, zaril bi se kot klop, v tvoje srce.

Ref.

Priskrbel bi ti lep{i dan, dneve in jutra bi ti pre{tel, de`ne kaplje ti shranil v dlan, ~e bi te imel, ~e bi te imel.

Zame{al bi sledi, prebarval si lase, zagnal bi se kot pes med tvoje noge.

Ref.

Nekaj pasmaric je Vlado podaril tudi za pridne re{evalce kri`anke revije Tabor.

To in {e 46 drugih pesmi je Vlado Kreslin zbral v prijazni pesmarici, ki je konec preteklega leta iz{la v zalo`bi Kreslin d.o.o. Li~no oblikovana in kakovostno natisnjena pesmarica formata A4 poleg notnega zapisa, akordov za kitaro in fotografij iz glasbene zgodovine avtorja ponuja tudi mini pesmarico (za `ep vsakega tabornika). Pesmarico je mogo~e dobiti v nekaterih knigarnah, {e bolj pristno pa bo, ~e se z elektronsko po{to obrnete kar na avtorja samega: vlado.kreslin@guest.arnes.si.

Z znanjem do odgovora

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil geslo, ki je povezano z ve{~inami.

1. Eno leto ima: H H H H H – 365 dni, T T T T T – 365.25 dni, U U U – 365.24219 dni.

2. Katera trditev je napa~na? P P P P P – vsako leto, ki je deljivo s {tiri, je prestopno, G G G G G – {tetje se pri Rimljanih za~ne z 1 in ne z 0, [ [ [ – v vesolju ni fiksne to~ke, na podlagi katere bi lahko ra~unali absolutni polo`aj Zemlje.

3. Katerega tekmovanja se ekipe ne morejo udele`iti 28. in 29. januarja? II II I – Bela sled 2000, S S S – ZOT 2000, O O O – Glas Jelovice.

4. ^emu vse je pred vojno slu`il skavtski klobuk? R R R R R – kot za{~ita proti de`ju, soncu, za prena{anje vode, F F F – samo za pozdrav zastavi, U U U U –skavti niso imeli klobukov, temve~ baretke.

5. Kateri bog se je zaljubil v brhko deklico Evropo? K K K K K - Kronos, A A A AZeus, ^ ^ ^ ^ ^ - Amor.

6. ^e sotabornik dobi epilepti~ni napad, moramo najprej: L L L L L – poklicati star{e, B B B B B – poskrbeti, da se ne more udariti in po potrebi sprostiti dihalne poti, C C C C C – s plesom in pesmijo izgnati zle duhove iz prijateljevega telesa.

Ob za~etku novega leta sem pokukal tudi v arhive naro~nikov revije Tabor. Zgro`en nad obsegom arhiva sem razvil dve teoriji.

Prva teorija: "Naro~nina je previsoka!"

Druga teorija: "Saj bodo pre`iveli tudi brez mene popotnika, gr~e, in{truktorja ali prijatelja taborni{tva (in seveda vseh oblik ne`nej{ega spola). Tabor je pa~ samo {e ena izmed revij, ki se poleg drugih v poplavi reklam znajde v nabiralniku."

Potem sem razmi{ljal: Ali ni vsem v interesu, da imamo taborni{ko revijo, in vsaj s tem, da smo naro~niki (in pla~niki) to tudi izkazujemo. Poleg tega, da je v Taboru kopica informacij in koristnih nasvetov za vas, aktivne ~lane, so o na{i dejavnosti obve{~eni tudi na{i prijatelji, star{i, {ole, potencialni sponzorji in druga javnost (rodovih glasil, ki bi v lokalni skupnosti opravljala to vlogo pa je tako ali tako vse manj).

Letna naro~nina je morda za nekoga, ki `ivi na robu eksistence, res prevelik stro{ek. Ampak pomembno je, da tudi ta podpira idejo, da je Tabor koristna in predvsem NA[A revija. Zakaj torej valimo krivdo za to, da nismo naro~niki, samo na visoko naro~nino?

Ali smo res samo {e "potro{ni{ka dru`ba", kjer je vrednost samo {e "koliko stane"?

^as je, da se vpra{amo, v kak{ni meri na na{i taborni{ki poti razvijamo prave vrednote in kako prepri~ani smo, da je to kar po~nemo res vrednost (vrednota)? V~asih se zdi, da ne opazimo na{ega ustanovitelja Bi-Pija in sporo~ila, ki nam ga je zapustil. Saj smo skavti, mar ne?

Va{ stric Volk

7. Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske opisuje smu~arje, ki so bili doma: B B B – na Pohorju, O O O – na Gorjancih, N N N N N – na Blokah.

8. Najbogatej{i zemljan-ka je: JJ JJ J – Bill Clinton, D D D D D – angle{ka kraljica, II I – Bill Gates.

9. Na katerem hribu se v Sloveniji zbirajo ~arovnice: E E E E – na Nanosu, K K K K K – na Slivnici, P P P P P – na Slavniku.

10. Rod Sivega volka je dobil ime po legendi predvojnih skavtov. To je bil: ^ ^ ^ – Pavel Kunaver, R R R R R – Fran Mil~inski, M M M M M – Rudi Wölle.

11. Katera trditev je pravilna? N N N N N – za dostop do Interneta potrebujemo samo ra~unalnik in modem, A A A A A- najbolj raz{irjen operacijski sistem je trenutno DOS, L L L L L – preko Interneta lahko kupujemo knjige, igra~e, igramo igre na sre~o, pla~ujemo s pla~ilnimi karticami.

Branka

RE[ITEV IZ [TEVILKE 12/99:

POMAGAJMO OHRANITI SVET.

Re{itve so:

Nagradna kri`anka

AVTOR: F.KALAN

VELIK STRUPEN PAJEK

GLAVNO MESTO MONGOLIJE TEKO^A VODA

JILIJ NARDIN

PODOBA GOLEGA TELESA

MERA ZA ^ISTINO ZLATA

NASELJE, KJER JE TURJA[KI GRAD

PEVKA PINTERI^

VODNA @IVAL S KLE[^AMI POKR. V VIETNAMU (IZ ^RK NAMA)

NATA[A BOKAL

ZVER IZ RODU PSOV SESTAV V BENCINU

SILA [PORTNA VADITELJICA

ZAKON^EVA MATI GR[KA ^RKA STRELNO ORO@JE S PU[^ICO

TROPSKA PAPIGA

NOGOMETNI KLUB PRIJETEN VONJ 60 MINUT UPORABA

PISAN SOBNI PTI^ PESNICA ^ERNEJ

PREKLA MANJ KOT DVE IGRALEC DELON

ZGODNJE, MLADO VINO

IGRALEC BALDWIN (IZ ^RK CELA)

GLASB. PRIREDITEV, KJER IMITIRAJO PEVCE

FIGURA

LIT. JUNAKINJA KARENINA

BELGIJA, NIZOZEMSKA IN LUKSEMBURG

ODISEJEVA DOMOVINA

NA[ PESNIK (LOJZE)

VZDR@EN ^LOVEK (IZ ^RK SEKTA)

OBRE@JE

MAMA (LJUBK.) LENKA (DOMA^E)

PRIPADNICA REALIZMA GLAVNO MESTO GANE

VINORODNA RASTLINA ETBIN KRISTAN

Pravilno izpolnjen kupon {t. 11 je poslalo 20 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: KOMFORT, JOTI, ADAPTER, ROT in JOTA, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado je prejela Katarina Drenik Katarina Drenik Katarina Drenik Katarina Drenik iz Ljubljane. Baseball ~epici (podarja Flo&Boy, d.o.o.) sta dobila Helena Murgelj Helena Murgelj Helena Murgelj Helena Murgelj Murgelj iz Oto~ca in Uro{ Von~ina Uro{ Uro{ Von~ina Uro{ iz Kranja. DROGINI nagradi sta prejela Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ Ale{ Simon~i~ iz Ljubljane in Borut Borut Borut Borut @u`elj iz Pivke, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Dej~i Saje Dej~i Dej~i Saje Dej~i iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Edvard Vranjek Edvard Vranjek Edvard iz Celja. ^estitamo!

ALBERTO TOMBA

Nagradne kupone {t. 1 po{ljite najkasneje do 20. januarja najkasneje do 20. januarja najkasneje do 20. januarja najkasneje do 20. januarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopi- Obvezno na dopi- Obvezno na dopi- Obvezno na dopidopisnici. snici. snici. snici.