Revija Tabor 1999/2

G G G G G las Jelo las Jelo las Jelo las Jelo las Jelo vic vic vic vic vic e e e e e

JJ JJ J u`na obz u`na obz u`na obz u`na obz u`na obz orja orja orja orja orja

MZT v novih prostorih

Mestna zveza tabornikov se je ob koncu lanskega leta preselila v nove prostore na Letali{ki 33. Z novimi prostori so nadvse zadovoljni, vanj pa so prenesli tudi del~ek narave - Fikus, na katerega so vsi zelo ponosni. Taborniki, ki bodo `eleli obsikati sede` MZT, morda ne bodo preve~ veseli, saj traja vo`nja iz centra do Letali{ke z avtobusom dobrih {tirideset minut.

Tabor na letalu

V uredni{tvu Tabora smo se zelo potrudili, da so na{i 'zletniki' dobili Tabor `e na letalu s Frankfurta v Ljubljano. Presene~enje in navdu{enje je bilo nepopisno, saj so lahko prebrali {tiri strani posve~ene njihovemu bivanju v ^ilu.

V Gozdno {olo

na po~itnice

Vsi, ki {e ne veste, kam bi {li v zimskih po~itnicah - termini v Gozdni {oli v Bohinju so {e prosti. Lahko hodite na izlete v okolico, ali pa smu~ate na Voglu. Podrobne informacije dobite na ZTS.

Reporta`a meseca -

G G G G G las Jelo las Jelo las Jelo las Jelo las Jelo vic vic vic

vic vic e e e e e

Tako kot prej

V prvih mesecih novega leta naro~nikom revije Tabor po{ljemo na dom polo`nice za naro~nino. Vzorni taborniki naro~nino poravnajo do dolo~enega datuma, drugi, malo manj vestni, polo`nico morda zalo`ijo in naro~nino pla~ajo kasneje, tretji nikoli.

uvodnik 10

JJ JJ J ambor ambor ambor ambor ambor ee ee ee ee ee -

najpopolnej{i vodnik po dogodkih v Ju`ni Ameriki na 32 straneh obuja spomine za tiste, ki ste tam bili in vzbuja skomine tistim, ki ste si `eleli biti

13

46 Albatros ugotavlja, da v gor gor gor gor gor ah ah ah ah ah

(spet) ni snega

50 D D D D D osjeji RD osjeji RD osjeji RD osjeji RD osjeji RD: {e en uspe{no zaklju~en primer Skalijeve, Malderja in Laure

P P P P P rojekt P rojekt P rojekt P rojekt P rojekt Poso~je '99 oso~je '99 oso~je '99 oso~je '99 oso~je '99taborniki organizirajo tabore za otroke s prizadetih podro~ij

52

V naslednji {tevilki Test svetilk

Dve reporta`i:

Zimsko orientacijsko tekmovanje in Bela Sled

V zadnjih letih izhajanja revije Tabor so nepla~niki uspeli 'pridelati' izgubo, ki pri dana{njih cenah pomeni ve~ kot tiso~ letnih naro~nin oziroma malo ~ez deset tiso~ izvodov revije Tabor. ^e se ne bo kaj spremenilo, boste izgubili svojo svojo taborni{ko revijo, ki vam bo, res se bomo trudili za to, prikazala tisti pravi taborni{ki utrip po Sloveniji. ^e si reden bralec Tabora in ti ni vseeno za njegovo prihodnost, pozna{ pa koga, ki svoje naro~nine ni pla~al in se morda s tem hvali - povej mu, kako se bo{ po~util, ~e bo revija Tabor zares nehala izhajati. Morda bo spoznal-a, da je `e ~as, da poravna stare ra~une.

Naj bo dovolj pisanja o `alostnih stvareh. V naslednjem mesecu vas ~akajo kar tri poslastice. V Tabor se spet vra~ajo testi opreme - Medo se je za vas trudil s svetilkami in baterijskimi vlo`ki. Tudi dogodka meseca februarja ne bosta ostala neopa`ena. Poro~ali bomo z Zimskega orientacijskega tekmovanja v Mariboru, odpravili pa se bomo tudi na Belo sled v Ljubljano. ^e torej `elite biti v reviji Tabor, pozorno oprezajte za na{imi novinarji, ki bodo ve~ kot zadovoljni, ~e bodo sli{ali tvoje tvoje tvoje tvoje mnenje o tekmovanju.

In ko boste ob Albatrosovi recenziji le zavzdihnili, da bi prav radi imeli to knjigo - re{ite kri`anko. Ena izmed nagrad za pravilno re{itev je tudi knjiga Julijske Alpe - Severni pristopi. Trudili se bomo, da bo vsak mesec tako.

Beri Tabor, uporabljaj ga na vodovih sre~anjih, poka`i ga drugim in seveda - pla~uj naro~nino.

Matija Tonejc

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Namestnik odgovornega urednika: Miha

Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej PugeljPugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 061/300-08-20, fax 061/313-180, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3500 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

mnenje

Ena izmed najlep{ih vo{~ilnic

mnenje

V zadnjih dneh decembra ste nam poslali ogromno ~estitk. Ena izmed najlep{ih, ki jo je poslal Rod ^rnega mrava, predstavlja knjigo, ki jo je spisal Miroslav Zor leta 1931.

Del pisma tabornice Eve Lap (RSR) iz Hamburga:

Najprej se Vam zahvaljujem, ker Va{o revijo dobivam vsak mesec v Hamburg. Moram priznati, da mi polep{a dan, preberem jo od A do @, kar prej nisem nikoli po~ela (vedno sem jo le na hitro prelistala v rodovih prostorih). To je, poleg pisem, edina pisana slovenska beseda, ki jo dobim v roke.

Sre~anje

Lepoglava hrva{kih "izvid`a~ev" 1399-1999

Taborniki iz Lepoglave vabijo vse slovenske rodove na sre~anje hrva{kih tabornikov 30. maja letos, v po~astitev 600-letnice

Lepoglave in dneva dr`avnosti Republike Hrva{ke. Sre~anje bo trajalo od desete ure zjutraj do ~etrte ure popoldne, prve prijave pa do 30. februarja po{ljite na naslov: Odred izvida~a

Lepoglava, A.G. Mato{a 33, 42250 Lepoglava. Po prejeti prvi prijavi (enota, naslov, {tevilo sodelujo~ih) bo organizator poslal propozicije in obrazec za dokon~no prijavo.

Darovanje krvi

[e vedno lahko storite plemenito dejanje v novem letu - Rde~i kri` Slovenije vabi na krvodajalske akcije. Dodatne informacije dobite na telefonski {tevilki 061 1261 200.

Ajdov{~ina 10.2. Radlje ob Dravi11.2.

Novo mesto11.2.

Roga{ka Slatina - TEREN11.2.

Ljubljana12.2. [kofja Loka15. in 16.2.

Sveti Jurij17.2.

Gornji Grad18.2.

Slivnica 18.2.

Apa~e 18.2.

Brezno19.2.

Gornja Radgona 19.2.

Idrija22. in 23.2.

Ormo`24.2.

Gorica pri Slivnici 25.2.

Zgornja Velka25.2.

Zagorje 25. in 26.2.

Rogoza26.2.

Digitalizacija `anje uspehe

tudi na podro~ju astronomije

D D D D D igitalne igitalne igitalne igitalne igitalne

slike s pomo~jo tako imenovane CCD kamere so v uporabi prakti~no `e povsod po svetu. Skoraj vsak observatorij `e raje uporablja CCD kamero, kot pa obi~ajen film. CCD kamera prina{a ogromno prednosti: ve~ja ob~utjivost, obstojnost, digitalen prikaz - na primer na ra~unalniku, omogo~a sprotno spreminjanje osvetlitve in kontrasta itd. Edina slabost digitalne slike je lo~ljivost, ki je omejena na to~ke. Ve~ je to~k, bolj jasna je slika, ali z drugimi besedami: bolj kot je slika pove~ana, bolj nas mo-

Prvi komet leta 1999

tijo tisti kvadratki... Na observatoriju La Silla v ^ilu so v za~etku leta testirali najnovej{o razli~ico CCD kamere, ki jo sestavlja 8 CCD ~ipov. Taka slika, ki jo posname vsebuje kar 67 milijonov to~k. 2,2 meterski (premer objektiva) teleskop posname polje neba veliko ve~ kot pol stopinje, kar ustreza velikosti Lune. Tak na~in slikanja neba bo omogo~il astronomom raziskovanje novo odkritih objektov ali pa pojavov, ki se relativno hitro odvijajo, saj omogo~a kvalitetne posnetke relativno {irokega dela neba.

Prvi komet letos je odkril Avstralec Justin Tilbrook 12. januarja zve~er kot medlo zvezdico, svetlo 10,5 magnitude (take zvezde se vidijo v srednje velikih teleskopih). Naslednji dan je nastala tale slika. Komet pri nas prakti~no ni viden, saj se bo zadr`eval bolj na ju`nem nebu.

LUNINE MENE

Februar:

zadnji krajec 08.02.1999ob13:00

mlaj16.02.1999ob07:41

prvi krajec 23.02.1999ob03:45

SON^NI MRK

Son~ni mrk nastopi 16. februarja ob 07:35, vendar iz na{ih krajev ne bo viden.

Tako posname galaksijo najnovej{i CCD ~ip

Prvi leto{nji komet

Pluton bo spet najbolj oddaljen planet oson~ja

Pluton je, kot je znano, zadnji planet Oson~ja. Pa kljub temu zadnjih 10 let ni bilo tako. Od 21. januarja 1979 je bil bli`je Soncu, kot Neptun. To se je zgodilo zaradi njegove precej elipti~ne tirnice. No od 11. februarja letos bo spet lepo po starem. Pluton bo spet postal zadnji planet Oson~ja. Na sliki je planet Pluton s svojim naravnim satelitom Charonom.

Metulj~ek na nebu

Ta ~udovita skupina zvezd, ki spominja na metulja, je dejansko kopica zvezd, ki so kakih 2000 svetlobnih let dale~, nekje znotraj ozvezdja [korpijona. Astronomi so ji dali ime M6 ali pa NGC6405. [iroka je kar 20 svetlobnih let, navidezno pa je velika kot Luna. Predvsem jo sestavljajo mlade modre zvezde, stare okoli 100 milijonov let, najsvetlej{a zvezda pa je oran`na in je vidna `e v navadnih daljnogledih.

Katastrofa tudi druga~e

Znanstveniki so pri{li na dan s {e eno teorijo o mo`nem uni~enju Zemlje. Teorija predvideva, ~e se nek planet znajde med dvema ve~jima telesoma v vesolju ravno na pravem mestu, je mo`no da pride do se{tevanja magnetnega polja enega in drugega telesa na tistem mestu - neke vrste magnetne interference. ^e sta taka telesa Sonce in najve~ji planet Jupiter, potem se Zemlja med njima nahaja pribli`no enkrat na leto. Kak{na je verjetnost, da se znajde to~no na "kriti~nem" mestu je te`ko oceniti. Predvidevajo pa, da tak{na katastrofa doleti vsaj en planet v galaksiji v sto letih.

ZNANE IZJAVE

Zmeraj je dobro vedeti, da so ljudje ne`nej{i in ob~utljivej{i, kot izgledajo.

se v nebo

(Hoffer)

Pluton

Metulj oziroma NGC6405

Uni~enje

Kar gregrenoter,tudi ven

Zgodba Zgodba Zgodba Zgodba Zgodba

se je za~ela na Govejku. Dogajal se je posvet projektne skupine ... hja, imena {e nismo izbrali, saj se je te`ko odlo~iti med izganjalci nasilja, mirovniki in {e kak{nim. In kaj nas je pripeljalo na skupno pot? Na kratko: vpra{anja! Ali sem nasilen? Kaj me dela druga~nega? Kako dobro se poznam? Kdaj sem ti prijatelj? Se moramo za mir boriti?

S seminarji in delavnicami na temo nenasilja bomo v ZTS pristavili lon~ek "mirovni{kemu

Nekako smo se ob vseh teh vpra{anjih strinjali, da dana{njo dru`bo kljub vsemu obvladujejo najrazli~nej{e oblike nasilja. Od tistih popolnoma ~rnobelih vzorcev nasilja s televizije, do tistih subtilnih, ki se jih najve~krat sploh ne zavedamo. Od nasilnih trenutkov, ki se dogajajo le ljudem tam nekje dale~ pa do tistih, ki prizadevajo tudi nas same.

Dodatne informacije

dobite pri Barbari na telefonu 061 263 094 ali ~e pi{ete Ga{perju na epo{tni naslov: gcankar @ hotmail.com. Berite PoRod.

In odlo~itev je padla. S seminarji in delavnicami na temo nenasilja bomo v ZTS pristavili lon~ek "mirovni{kemu gibanju". Po poti od nasilja preko prijateljstva do miru ter nenasilja bomo potovali skupaj z vami. Na seminarju bomo tako spoznavali oblike nasilja, se spra{evali o pomembnosti nenasilnega ravnanja in pozitivnega pristopa k re{evanju konfliktov. Trudili se bomo, da bodo teme ~imbolj konkretne in uporabne pri delovanju v taborni{kem `ivljenju.

Pa {e podatek, ki utegne biti zanimiv za klube popotnikov in popotnic: ~e `elite, pridemo tudi na dom! ~e `elite, pridemo tudi na dom! ~e `elite, pridemo tudi na dom! ~e `elite, pridemo tudi na dom! tudi dom! Samo dogovorite se, kdaj bi radi delili ~as z nami, potem pa pokli~ite ali pi{ite. Z upanjem, da bodo stvari, ki "gredo noter" ~imbolj prijazne, vas lepo pozdravljamo.

Dve Barbari, Ga{per in Vladka

gibanju".

Otrok je sre~en

T T T T Tr rr r r enutki enutki enutki enutki enutki

. Vedno se vra~am k trenutkom. K tistim, ki sem jih iz`ivela do popolnosti, in k tistim, za katere mi bo morda neko~ `al, da so {li mimo mene nedotaknjeni.

Velikokrat si kli~em pred o~i trenutke. Nemalokrat se ~udim pogumu in energiji, ki ju zdru`ujem, da se potem lahko predajam sre~nim `arkom. Pa je tudi kar nekaj trenutkov, ko s strahom gledam v prihajajo~e o~i. Ko si ne dovolim, da bi stopila v vodo in preizkusila njeno globino. Takrat nekaj manjka. Takrat ~utim, da se nisem odlo~ila pravilno. Da je otrok v meni nepote{en. Da sem se prepustila vrve`u ljubljanskih ulic ter pozabila na skalne obrobe neba, ki mi pripovedujejo, da sem del velikega stvarstva...

“Treba je tvegati. ^ude` `ivljenja lahko povsem dojamemo le tedaj, ko pustimo, da se dogodi to, ~esar ne pri~akujemo.

Sleherni dan nam Bog skupaj s soncem podari tudi trenutek, v katerem je mogo~e spremeniti vse tisto, kar nam krati sre~o. Sleherni dan se posku{amo pretvarjati, da nismo opazili tega trenutka, da ta trenutek ne obstaja, da je dana{nji dan enak v~eraj{njemu in bo enak jutri{njemu. Toda, kdor se posveti dnevu, ki ga `ivi, odkrije ~ude`ni trenutek. Lahko je skrit v ~as, ko zjutraj potisnemo klju~ v vrata, v trenutek ti{ine po kosilu, v tiso~ in eno stvar, ki se nam zdi enaka kot vselej. Ta trenutek obstaja, trenutek, v katerem prevzamemo vso mo~ zvezd in nam to dovoli delati ~ude`e.

V~asih je sre~a blagoslov, a najve~krat je osvojitev. ^arobni trenutek dneva nam pomaga, da se spremenimo, primora nas, da pri~nemo iskati svoje sanje. Trpeli bomo, pre`ivljali te`ke trenutke, se sre~evali z mnogimi razo~aranji. A vse je minljivo in ne pu{~a sledov. In v prihodnosti se bomo vsega spominjali polni vere in ponosa.

Gorje tistemu, ki si ni drznil tvegati. Morda nikdar ne bo razo~aran, nikdar prizadet, morda nikdar ne bo trpel, kot trpijo tisti, ki sanjajo in sledijo svojim sanjam. A ko se ozre na svoje `ivljenje, zakaj vedno se oziramo, bo zasli{al svoje srce, ki mu bo govorilo:

“Kaj si storil s ~ude`i, ki jih je Bog posejal po tvojih dnevih?

Kaj naredil s talenti, ki ti jih je zaupal tvoj U~itelj? Globoko v jamo si jih zakopal, kajti bal si se jih izgubiti. Glej, tukaj je tvoja zapu{~ina: prepri~anje, da si zapravil

Gorje tistemu, ki bo sli{al te besede. Zakaj takrat bo za~el verjeti v ~ude`e, a ~arobni trenutki njegovega `ivljenja bodo za vselej minili.”

(Iz knjige Paola Coelha Ob reki Piedri sem sedela in jokala) Lrga

trenutki trenutki

reporta`a

Glas Jelovice 1999

P P P P P rr rr r izna izna izna izna izna ti ti ti ti ti

vam moram, da sem `e od zgodnjega jutra robantil in zmajeval z glavo nad muhastim vremenom, kajti de`, ki je celo no~ mo~il progo, ni in ni hotel ponehati. Pa vendar je iz vse mokrote nastal prav lep dan, ko se je na progo zapodilo 28 ekip, kar prekipevajo~ih od energije in dobre volje.

Na progi so jih poleg mokrega listja, ostankov sne`ne odeje in velikih koli~in blata, ~akale naloge: test @VN-ja, test prve pomo~i in test za najbolj "kul" ekipo ter kratka, a zabavna hitrostna etapa. Mislim, da so se na ne prezahtevni progi prav vsi imeli fino, pa ~eprav je vreme botrovalo {tevilnim zdrsom in padcem, ki so se kon~ali z obilico umazanih oblek.

Na cilju so se udele`enci znebili blatnih obla~il in se okrep~ali s ~ajem ter pala~inkami. 1,2,3 in `e so bili tu re-

Tehni~ni podatki

Dol`ina posamezne proge in relativna vi{inska razlika

9052 m za popotnike z vi{insko razliko 460 m

8230 m za popotnice z vi{insko razliko 420 m

5680 m za gozdovnike in gozdovnice 320 m

zultati: svojo premo~ so pokazali Kranj~ani, ki so odnesli kar pet od skupno {estih pokalov. ^estitamo! Ostale pa pozivamo, da sprejmejo izziv in se vrnejo drugo leto ter jih u`enejo v kozji rog.

Namesto konca

Takoj po novem letu, v sredo 6. januarja, smo sedeli ~lani uredni{tva Tabora na ZTS ter modrovali. Na sestankih smo vsi mnenja, da bi bilo lepo, ~e bi bil Tabor ~im bolj aktualen in v~asih nam to tudi uspe. Ampak, da bi nam vedno uspelo ujeti vsaj ve~je taborni{ke dogodke v posameznem mesecu, bi bilo potrebno {e bolj napeti sile. Tako me je doletelo, da ponovno enkrat preidem od besed k dejanjem. Pokriti taborni{ke dogodke namre~ pomeni, da se mora nekdo iz ured-

ni{tva odpeljati na nek dogodek in tam ujeti utrip. Tako je dogodek viden v nekak{ni “PRESS” lu~i in prispevek v Taboru ni zgolj samohvala organizatorja. Rezultat mojega poizkusa je pred vami. Na podlagi fotografij, napisanega, izjav in ocene si lahko ustvarite svoje mnenje. Nekaj izjav sem posnel z diktafonom, ki pa je kasneje odpovedal poslu{nost. Na mojo sre~o se je na{la Maja Blejec, ki je nekaj izjav lastnoro~no zapisala. Za ta trud se ji na tem mestu zahvaljujem, zahvaljujem se Petri Kalan (nisva v sorodu) in Gregorju @nidar{i~u (oba RSK, [kofja Loka) za izjavi, ki sta “ostali” na neposnetem delu traku diktafonske kasete. Zahvaljujem se tudi ostalim sodelujo~im, katerih izjave sva z Majo poizku{ala ~im bolj verodostojno povzeti, ~e pa je kak{na napakica, se vsem lepo opravi~ujem `e vnaprej.....

Samo {e to vpra{anje re{im

Delo v {tabu

Rafael Kalan

Kontrola v polivinilu

TABOROVA REDOVALNICA

splo{na oc splo{na oc splo{na oc splo{na oc splo{na oc ena ena ena ena

Ocene od 1 do 5 je prispevalo 17 udele`encev, Tabor pa si je pridr`al pravico, da povpre~je zaokro`i navzdol ali navzgor.

"Ja, ne vem drga~, full je dobr pa to. Pa tekmovalci so tud mislm tud fajn, pa res vsi so tekmovalni, res prizadevajo si full fajn...Sam vreme bi lohk bil mal bol{. Ja, bomo pre`vel ne, sej smo tud `e kej huj{ga. Dobra vola..."

Se vidimo na prvem taborni{kem tekmovanju z letnico 00 !

vodja tekmovanja Tine Radinja

"Glede na to, da smo jih na{li samo pet, to dosti pove. Blatno je bilo fajn. Zanima me, ~e so kak{ne kontrole prej pobrali dol?! Ker smo bili tam, pa 500 m gor in dol. Pa ful poceni na{itki so, {e na [marni gori so bili bolj{i."

Timi in Voda, ZR, Ljubljana "Zakon...premajhni na{itki...strma, umazana proga, zelo te`ke kontrole, dobra hrana."

Sa{a [tucin in @iva Cankar, RSK, [kofja Loka

Sa{o Jenko, RST, Dom`ale

RAZPIS ZA NOT ´99

Leto{nje no~no orientacijsko tekmovanje bo potekalo v no~i s 27. na 28. marec, natan~no kje, vam bomo povedali v mar~evski {tevilki Tabora, namignemo vam samo toliko, da bo hitrostna etapa verjetno potekala ~ez Brni{ko pristajalno stezo. Zbor ekip bo v soboto, 27. 3. 1999 ob 17 Zbor bo soboto, 3. 1999 17 soboto, 17h h h , zato ekipe prosimo, da se na kraju dogajanja prijavijo do ekipe prosimo, se na dogajanja prijavijo ekipe na dogajanja 16 16 16 16 1630 30 30 30. Vsi, ki se ne bodo prijavili pravo~asno, bodo {tartali kot zadnji v svoji kategoriji.

Kot `e vsa prej{nja leta, boste pred {tartom re{evali topo teste in vrisovali KT na karto, na progi pa se boste preizkusili v signalizaciji, se spopadli z minskim poljem, re{evali test iz prve pomo~i, ~aka pa vas {e - `e omenjena - hitrostna etapa.

Tekmovanje bo kot lansko leto potekalo v petih kategorijah:

• popotnice od 15 do 18 let (let. roj. 81 – 84)

• popotniki od 15 do 20 let (let. roj. 79 – 84)

• gr~ice nad 18 let (let. roj. 80 in starej{e)

• gr~e nad 20 let (let. roj. 78 in starej{i)

• korenine nad 30 let (let. roj. 68 in starej{i), ekipe so lahko me{ane

Na tekmovanje ste vabljene tudi ekipe Zdru`enja katoli{kih skavtov in skavtinj!

rod Mo~virski tulipani

TVIL 1999 - TABORNIK V

IMPRO LIGI

V Ra{i{kem rodu smo se odlo~ili, da lanska zabava v okviru taborni{ke impro lige ne sme biti edina in zato jo bomo letos ponovili. Ker je v tem letu veliko tabornikov odkrilo ~are improviziranja, bo leto{nje tekmovanje kar dvodnevno in sicer 6. in 7. marca 6. in marca 6. in 7. marca 6. in marca 6. in 7. marca, prostor pa si bomo izborili v KS Tacen. Tekmuje se v eni in edini kategoriji, ekipe pa naj bodo sestavljene iz 4 - 7 ~lanov (~e bo kdo ve~, zanj ne jam~imo nagrade). [tartnina za ekipo je simboli~nih 300 sit [tartnina ekipo je simboli~nih 300 sit sit in jo pla~ate kar na licu mesta.

Katere discipline smo izbrali letos in kak{na so njihova pravila? Odgovor bi moral `e priti na rodov naslov (skupaj s prijavnico), lahko pa mi {e zate`ite po telefonu (061)14208-43 (Andrej Te`ak), ~e bi `eleli svoj izvod.

Prijave po{ljite do petka, 19. marca 1999

Prijave po{ljite petka, 19. marca

Prijave po{ljite do petka, 19. marca 1999 Prijave po{ljite petka, 19. marca Prijave 19. na naslov: Helena Fakin, Ro`na dolina c.III/8, 1000 Ljubljana.

Na e-mail: mfakin@ibm.net ali tel.: 061/123-53-08 lahko dobite tudi vse dodatne informacije in propozicije tekmovanja, ~e jih `elite.

Vse vabimo na ogled spletne strani na{ega rodu, http:// members.xoom.com/rodmt, kjer je objavljen razpis, rezultati preteklih NOT-ov in splo{ne informacije o na{em tekmovanju.

Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. [tartnina zna{a 8.000 SIT na ekipo [tartnina zna{a 8.000 SIT na [tartnina zna{a 8.000 SIT na ekipo [tartnina zna{a 8.000 SIT na [tartnina zna{a 8.000 SIT na ekipo. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, Ljubljana. [tevilka `iro ra~una: 50101-678-52373 (do 19.3.). Po tem datumu zna{a {tartnina 10.000, ~e bodo v kategorijah {e prosta mesta. Na samem {tartu {tartnine ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno {tevilo ekip, ki lahko {tartajo v posamezni kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami.

Ker pa impro tekme brez gledalcev ni, so ti {e bolj lepo vabljeni, najbolj{e navija~e pa bomo tudi nagradili. najbolj{e navija~e bomo tudi najbolj{e navija~e pa bomo tudi nagradili. najbolj{e navija~e bomo tudi tudi Novost: pri~akujete lahko tudi profesionalne povezovalce!

RAZPIS ZA VODNISKI TE^AJ

ZA GORENJSKO OBMO^JE

OO ZTS gorenjskega obmo~ja razpisuje te~aj za vodnike M^. Te~aj bo potekal v dveh delih in sicer prvi del od 23. 4. do del 23. do prvi del od 23. 4. do del 23. do prvi del od 23. 4. do 28. 4. 1999

1999

1999

1999

4. 1999, drugi del pa bo vikend te~aj (datum bomo dolo~ili na 1. delu te~aja). Predvidoma bo 1. del te~aja potekal v O[ Lipnica v Kropi.

Cena celotnega te~aja bo 10.000 SIT Cena celotnega te~aja bo 10.000 SIT SIT. Rok prijave je 18. Rok prijave je Rok je 3. 1999 3. 1999 3. 1999 3. 1999 na naslov: Ana Loboda, Gorenja vas Rete~e 64, 4220

[kofja Loka, e-mail: ana.loboda @kss-loka.si

Pogoji za pristop na te~aj: Pogoji za pristop na te~aj: Pogoji na kon~ana osnovna {ola, znanje 2. lista.

Prijava naj vsebuje: Prijava naj vsebuje: Prijava naj vsebuje: Prijava naj vsebuje: ime in priimek kandidata, naslov telefon, rojstni datum, ime rodu.

Kandidati bodo osebno prijavnico in vse ostale podatke o te~aju dobili po po{ti na doma~i naslov.

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

'99 '99 '99 '99

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

FEB

'99 '99 '99 '99

RAZPIS TERMINOV ZA

TABORNI PROSTOR V BOHINJU

Zveza ob~ine Maribor razpisuje proste termine za taborni prostor v Bohinju. Prostora je za 60 tabore~ih, opremo lahko priskrbimo mi, ali pa jo pripeljete sami.

Informacije na telefon 062 104 819, [auperl Janez

PROSTI TERMINI ZA

OBMORSKI TABOR V MESTU PAGU

Rod Bratov [arh razpisuje proste termine za obmorski tabor v mestu Pagu, kjer je na razpolago 60 do 80 le`i{~ v {otorih ali v skupni spalnici za najmlaj{e (po dogovoru). Pag je poznan po izredni klimi in odli~nem kopali{~u zaplavalce in neplavalce.

Informacije na telefon 062 104 819, [auperl Janez

RAZPIS ZA SODELOVANJE NA JEZIKOVNIH TE^AJIH CoE V LETU 1999

SIMO Zavod za razvoj mobilnosti mladih v sodelovanju z Mladinskim direktoratom Sveta Evrope razpisuje mo`nost udele`be na jezikovnih te~ajih Mladinskega direktorata Sveta Evrope.

Namen jezikovnih te~ajev Mladinskega Direktorata Sveta Evrope

Jezikovni te~aji Mladinskega direktorata Sveta Evrope so namenjeni tistim, ki so aktivni v mladinskih organizacijah oziroma organizacijah za mlade ter pri svojem delu v organizaciji potrebujejo izpopolnitev jezikovnega znanja za namen razvijanja in krepitve mednarodnega sodelovanja na podro~ju mladine.

Te~aji v letu 1999

• Te~aj angle{kega jezika za mladinske voditelje, Thames Valley University, London, 20.06. – 16.07.1999 20.06. – 20.06. – 16.07.1999 20.06. –

• Te~aj {panskega jezika za mladinske voditelje, CEULAJ, Centro Eurolatinoamericano de Juventud, Molina

(Malaga), [panija, 04.07. – 31.07.1999 – 31.07.1999 04.07. – 31.07.1999 – 31.07.1999

• Te~aj angle{kega jezika za mlade delavce, St. Kieran's College, Kilkenny City, Irska,

• Te~aj nem{kega jezika za mladinske voditelje, Europa Kolleg, Kassel, Nem~ija,

•

• Te~aj italijanskega jezika za mladinske voditelje, Torino, Italija,

– 02.10.1999

OSNOVNI POGOJI

Za sodelovanje na jezikovnih te~ajih se lahko prijavi vsaka oseba, ki je

• Je stara med 18. in do vklju~no 30. leta;

• Je aktivna vklju~ena v mladinsko organizacijo ali skupino, po mo`nosti na podro~ju mednarodnega sodelovanja;

• Je dobra seznanjena s cilji lastne organizacije ali skupine ter je pripravljena delo organizacije predstaviti drugim udele`encem in udele`enkam;

• Je visoko motivirana izkoristiti jezikovni te~aj s sodelovanjem v vseh aktivnostih med celotnim trajanjem te~aja ter prispevanjem razvoju programa in `ivljenja celotne skupine udele`encev in udele`enk;

• Je pripravljena delati v skupini, sposobna samoiniciativnosti, delitve odgovornosti z drugimi ter razvijanja mednarodnih projektov.

JEZIKOVNO PREDZNANJE

Za`eljeno je, da imajo kandidati in kandidatke osnovno znanje jezika, za katerega te~aj se prijavljajo. V izjemnem primeru je mo`no sodelovanje popolnega za~etnika ali za~etnica pod pogojem, da bo ustrezela vsem razpisnim kriterijem, izkazano visoko motivacijo s konkretnimi idejami in predlogi za mednarodno sodelovanje na podro~ju mladine ter odli~nim priporo~ilom po{iljajo~e organizacije.

PRIJAVA

Za sodelovanje na enem izmed jezikovnih te~ajev se prijavite s prijavnico, ki jo je potrebno izpolniti v angle{kem ali francoskem jeziku. Prijavnica je dostopna na naslovu: SIMO Zavod za razvoj mobilnosti mladih, Gregor~i~eva 3, 1000 Ljubljana; tel: (061) 12 65 268, fax: (061) 12 65 273, e mail: simo@simo.si

Prijavnico in druge zahtevane dokumente posredujte na naslov Zavoda SIMO s priporo~eno po{to do vklju~no 15. februarja 1999.

izletizlet

Lani

Za vsakogar nekaj

ob tem ~asu sem zapisal:”...Za marsikoga leto{nja zima ni prava zima in kdor je ves ~as v dolini morda res nima pravega ob~utka. Toda v gorah vlada pravo zimsko razpolo`enje ob sicer nekoliko tanj{i sne`ni odeji, a vendar...(Tabor 2/98)”. Letos so razmere {e slab{e. V ni`inah sneg le`i `e vso zimo, v vi{jih legah, na okoli 1500 metrih, pa je temperatura `e v prvem tednu januarja presegla 10 stopinj Celzija in celo na Kredarici dosegla 5 stopinj.

Lani januarja ob tem ~asu, sem v svoji “zimski bilanci” lahko na{tel `e nekaj turnih smukov in {e nekaj drugih (lepih in sne`enih) obiskov gora. Medtem, ko sem letos (13. januarja) lahko zelo vesel deset centimetrske plasti “umetnega” snega na Krvavcu ter nekaj dri~anja po pravem snegu na progi “baby-lifta” na Lisci. In ko smo `e pri Lisci - namig za organizatorje zimovanj tipa “v zadnjem trenutku”.

LISCA (947 m)

Omenil sem jo `e natanko pred letom dni (Tabor 2/98) a glede na to, da so pred nami po~itnice in zimovanja, morda ne bo odve~ {e enkrat. V ~asu prednovoletnih po~itnic smo taborniki Zmajevega rodu ravno tu organizirali prijetno zimovanje. Telefonski {tevilki za informacije sta: 0608/82-959 za Jurkovo ko~o in 0608/81-171 za

Ton~-

kov dom. Na Lisci sta dve smu~arski vle~nici, a `al je ob zadnjem obisku obratovala le manj{a. Za ve~jo ni~ ne ka`e, da bi se utegnila prebuditi. Razposajeni taborni{ki otro~adi sicer povsem zado{~a `e manj{a, zagrete`i pa naj se spustijo po progi strmej{e in se nato vrnejo pe{. Kraj{i izlet lahko izvedemo z obiskom sosednjega Je{ovca (934 m). Organizatorjem zimovanj olaj{a delo asfaltna in redno vzdr`evana cesta.

BO^ (980 m)

Na [tajerskem, JV od Polj~an se dviga 980 metrov visoki Bo~, ki je eden izmed skrajno vzhodno segajo~ih podalj{kov Karavank. Vzhodno od njega le`i Dona~ka gora. Na vrhu gozdnatega kopastega hriba se nahaja 20 m visok razgledni stolp, s katerega je lep razgled, na vzhodu segajo~ celo do mad`arskega Blatnega jezera. Zaradi svoje lege na meji med ilirsko-mediteransko floro je na Bo~u vegetacija pestra in zanimiva. Na svoj ra~un bodo ob obisku pri{li tudi ljubitelji votlin in jam, poleg Doma na Bo~u (659 m, PD Polj~ane) pa se nahaja cerkvica sv. Miklav`a iz 14.-15. stoletja. Dom je vedno odprt in ima 12 postelj ter 20 skupnih le`i{~. Najkraj{i dostop vodi iz Polj~an ~ez razgledno skalo “Babo”. Popotnikom se ob po~itku `e tu ponuja bogat razgled. Dodatne

Bo~

Izhodi{~e: Polj~ane, dostopne z avtobusom ali z vlakom;

^asovnica: 2.30 h - 3.00 h iz Polj~an na vrh Bo~a; Te`avnost: lahek izlet po ozna~enih poteh;

Zaveti{~e: Dom na Bo~u

(659 m);

Primernost: primerno za vse starostne skupine, se pravi `e za M^-ke in navzgor;

Vodni{ka literatura: tudi za

Bo~ velja, da zado{~ajo `e same markacije, prav gotovo pa se najde tudi

kak{na karta, kraj{i opisi dana{njih izletkov so tudi v vodniku Slovenska

planinska pot;

informacije lahko dobite na telefonski {tevilki 062/824-617.

^e zapade dovolj snega

...s poudarkom na dovolj, pa je mesec februar seveda skrajni ~as, da se vsaj tisti bolj zagreti spravite na naravni sneg, na prava, naravna, divja, neurejena ali kakr{nakoli `e `elite, smu~i{~askratka, prava svoboda je v neobremenjevanju s sede`nicami, vle~nicami, itd,...

Sicer tako presmu~a{ malo manj kilometrov a so le-ti ve~ vredni.

Lisca

Izhodi{~e: Breg (nekaj km

dalje od Zidanega mosta),

dostopen z vlakom;

^asovnica: 2.00 h za vzpon

iz Brega do vrha Lisce;

Te`avnost: lahek izlet po

ozna~enih poteh;

Zaveti{~e: Ton~kov dom na

Lisci, Jurkova ko~a;

Primernost: primerno tudi

za M^-ke;

Vodni{ka literatura: niti ni potrebna, markacije nas vodijo `e iz same vasi Breg, druga~e pa poizkusite s kak{nim vodnikom po Posavsko-zasavskem hribovju;

izlet

Zimska dolina sedmerih Triglavskih jezer

ALBATROS

Z Lisce gremo lahko na kraj{i izlet na Je{ovec (Je{ovec, 934 m, v ozadju)

Julijske Alpe - Severni pristopi

Ob koncu

lanskega leta je pri zalo`bi Sidarta iz{el nov vodnik, nadaljujo~ zalo`bino izvrstno serijo tovrstne literature. Sidarta je marsikomu poznana kot zalo`ba, kjer izhajajo najrazli~nej{e knji`ice, predvsem pa vodniki namenjeni obiskovalcem narave s poudarkom na gorskem svetu.

Pred pri~etkom izhajanja Sidartinih vodnikov je v Sloveniji na tem podro~ju vladala precej{nja praznina, marsikdaj pa tudi `e izdana dela niso bila ravno na zavidljivi kakovostni ravni. Sidarta je na{la prazen prostor in bralstvo hlepe~e po tovrstni literaturi, hkrati pa `e na samem za~etku izdajala ¸zelo kakovostna dela, tako glede vsebine kot tudi glede oblikovanja in kakovosti.

Vodnik Julijske Alpe - Severni pristopi obravnava 40 tur z ozemlja Julijskih Alp, ki se pri~enjajo na severni, ali kot pravi avtor, sen~ni strani Alp. Ture po te`avnosti segajo od lahkih, kratkih in nezahtevnih sprehodov do zelo zahtevnih, kjer je potrebno dobro obvladovanje gorskega brezpotnega sveta.

Avtor besedila je Tine Miheli~, ki je napisal `e vrsto planinskih in alpinisti~nih vodnikov. Kot {e vedno aktivni dolgoletni alpinist je prav gotovo eden najve~jih poznavalcev slovenskih gora.

Njegova dela so res koristen in nadvse uporaben, v~asih pa tudi edini pripomo~ek. Vsa besedila so osnovana na enak na~in kot v drugih Sidartinih vodnikih. Za~enjajo se z navajanjem bistvenih nadmorskih vi{in, sledijo kraj{i uvod ter opis izhodi{~a, ture in sestopa, na koncu pa so navedeni najprimernej{i (letni) ~as, te`avnost ter razdelana ~asovnica.

Besedilom so, kot je pri Sidarti `e v navadi, dodane risbe, ki prikazujejo panoramski pogled na dolo~eno gorsko skupino z vrisanim potekom ture. Avtor risb je Danilo Cedilnik - Den, ki je seveda tudi odli~en poznavalec sveta, ki ga v risbah upodablja. Dopolnilo besedil so poleg risb {e ~udovite fotografije razli~nih avtorjev, ki le {e pove~ujejo uporabno in estetsko vrednost vodnika.

Knji`ica je oblikovana v zdaj `e klasi~nem Sidartinem `epnem formatu, tako da jo lahko idealno prena{amo v manj{em gornjem ali stranskem `epu na{ega nahrbtnika. Nekoliko tr{e dvojne platnice, znotraj katerih se nahaja {e pregleden zemljevid “razmetanosti” tur po obravnavanem obmo~ju, nam poleg kvalitetnega papirja, na katerem je vodnik odtisnjen, dajejo vero v dolgo `ivljenjsko dobo vodnika.

Izdelek je lahko koristen pripomo~ek tudi tabornikom pri na~rtovanju obiskovanja narave. Nekaj najla`jih opisanih tur oziroma nekaj lepih in lahko dostopnih predelov, ki so opisani in predstavljeni v knji`ici, je primernih celo za izlete z M^-ki.

ALBATROS

knjige knjige

stare, lepe, taborni{ke...

Zdravo!

Z Z Z Z Z adnji~ adnji~ adnji~ adnji~ adnji~

me je malo zgrabila nostalgija. Ob brskanju po pesmaricah sem naletel na pesem, ki se je pela leta nazaj. Spomnila me je na ~as, ko je na{ rod {e taboril ob Bohinjskem jezeru. Leta, ko {e ni bilo poplave turistov, ko je le nekaj ^ehov in Nizozemcev za{lo tja, cela bohinjska dolina pa je bila na{a. Lahko smo kurili ognje, lahko smo bivakirali, kjer smo hoteli, v jezero smo hodili po pitno vodo…

No, da ne boste mislili, da sem kaka 50-letna gr~a, vse to se je dogajalo kakih 15 let nazaj. V mojih M^-jevskih ~asih. In pesmica? Z melodijo je bilo kar nekaj te`av. Pozabili smo jo `e. No, malo brskanja po spominu in… Takole gre:

Bohinjska

G D

^eprav Bohinj je luknja taka, G

da vanjo pride{ le po cest, G7 C

jo vzljubi tovar{ija vsaka, G D G ~eprav prihaja z velemest.

Refren: G

Da b'vedno blo tako, D

`elimo si sr~no,

zato si vsak zapoj naglas, G

da vedno sre~a bo pri nas. C G

Zato Bohinj vsi ljubimo sr~no, C G potem bo v luknji tej D G

vsem zares lepo.

G D

Lepo v Bohinju je `iveti, G

kjer ni ne vojne ne gorja, G7 C

v svobodi mora vsak zapeti

G D G

iz vsega srca, kar se da.

G D

Vse stare {ege in navade G

prav dobro Bohinj na{ pozdrav', G7 C

dekleta imajo fante rade

G D G

iz vsega srca kar se da.

Moderna tehnologija

Zdaj se pa iz nostalgi~ne zamaknjenosti preselimo v koti~ek za moderno tehnologijo. Prva novost: note odpadejo. Govori se, da jih precej ljudi ne zna brati, pa tudi, da jih jaz menda ne znam pisati. Druga novost: melodijo novih pesmic, ki jih ne poznate, boste lahko dobili na internetu. ^isto pravi taborni{ki pevski trio jih bo ob spremljavi kitare posnel in poslal na spletno stran ZTS.

Ker bodo ti glasbeni izvle~ki namenjeni u~enju melodije, kak{ne vrhunske kakovosti ne bo ({e vedno bo bolje, kot ~e bi vam prijatelj pel pesmico po telefonu). Pesmice se bodo tudi prek telefona prena{ale sorazmerno kratek ~as, saj bodo na poseben na~in stisnjene.

Kaj potrebujete za poslu{anje?

Ra~unalnik (vsaj 486) opremljen z zvo~no kartico in program za predvajanje MP3 glasbe (prilo`en je na vsaki zgo{~enki PC-medijev, dosegljiv pa bo tudi preko interneta). To je vse.

Primo`

Zahvaljujem se Andreju in Petri, ki sta besedilo opremila z akordi in ga bosta tudi zapela.

TOREJ VIDIMO SE POZNEJE. ^E BOSTA [E KAJ ODKRILA, PA LE BR@ SPORO^ITA.

dosjeji rd: Da ne bo sramote!

TOREJ, POSLU[AJ SKALI. VEM, DA TE@KO VERJAME[, A GRE ZA PARANORMALNO DELOVANJE…

PHA! SE MI JE KAR ZDELO!

ZA IZGINOTJE SO NAMRE^ KRIVI VESOLJCI… MALDER, KDO BO TEMU VERJEL?

POSLU[AJ ME VENDAR DO KONCA!

LE-TI SO NAMRE^ S POSEBNIM MAGNETOM ODVLEKLI OBA TABORA, TODA KER SO PODCENILI NJUNO TE@O, JE PRI[LO DO MANJ[EGA ZDRSA. OD TOD SLEDI [OTOROV NA OBALI.

HA! IN KAJ POTEM POMENIJO TE OGROMNE SLEDI?

TE SLEDI SO NAJVERJETNEJE NAREDILI DOMA^INI, DA BI POTRDILI LEGENDO O IVI!

POGLEJVA [E PROSTOR, KJER STA TABORA STALA!

VERJETNO SO VESOLJCI PUSTILI [E KAK[NO SLED.

IN ^E JE NISO? ALI TVOJA TEORIJA [E DR@I?

MALDER, JAZ NI^ESAR NE VIDIM!

PORKADU[! PRISEGEL BI, DA JE BILO TULE POLNO KORUZE. TODA KAR IZGINITI PA TUDI NI MOGLA.

HM…RES JE

UF, SKALI, DAJ POGLEJ, ^E SE KAJ SKRIVA V KORUZNEM POLJU. TO JE ZADNJA MO@NOST.

PUSTIVA ZDAJ TO. MISLIM, DA BO TVOJA TEORIJA KAR DR@ALA. GREVA ZADEVO POJASNIT NOVAKU.

HEJ! O KAK[NEM KORUZNEM POLJU GOVORI[? TU NI NITI KORUZE, KAJ [ELE VESOLJCEV.

MALCE POZNEJE

…IN TAKO SO S SEBOJ ODVLEKLI OBA TABORA. TODA BREZ PANIKE.

PO MOJIH IZKU[NJAH

VESOLJCI NIKOLI NE

PRIDEJO DVAKRAT NA

ISTO MESTO. PA TUDI

UGRABLJENE SKAVTE

BODO VERJETNO VRNILI, SAJ NJIHOVE RAZISKAVE

TRAJAJO NAJVE^ 12 UR.

JAMBOREE SE LAHKO

MIRNO NADALJUJE.

HVALA VAMA [E ENKRAT. PRIDITA, GREMO NA BLEJSKI OTOK NEKAJ HLADNEGA SPIT.

KONEC EPIZODE

P P P P P oso~je '99 oso~je '99 oso~je '99 oso~je '99 oso~je '99

je prispevek tabornikov ob odpravljanju posledic potresa.

Star{i s Poso~ja so {e zelo zaposleni s popotresno obnovo, njihovi otroci pa so v marsi~em prikraj{ani. Tako veliko otrok iz tega obmo~ja letos poleti ne bo do`ivelo oddiha na morju, po~itnic s star{i,…

Taborniki smo se odlo~ili, da orgaorgaorgaorganiziramo tabore niziramo tabore niziramo tabore niziramo tabore niziramo za otroke s prizadetega obmo~ja (ob~ine Tolmin, Bovec in Kobarid).

Zamisel se je porodila med ~lani komisije za program PP konec junija '98. Od takrat pa do danes smo imeli `e vrsto sestankov, medsebojnih dogovarjanj, na~rtovanje programa tabora,… tako da danes lahko o tem obvestimo obvestimo obvestimo obvestimo obvestimo {ir{o taborni{ko in ostalo javnost o {ir{o taborni{ko in javnost o {ir{o taborni{ko in ostalo javnost o {ir{o taborni{ko in javnost o {ir{o taborni{ko in ostalo javnost o tem projektu tem projektu tem projektu tem projektu projektu. Hkrati te vabimo, da se vabimo, se vabimo, da se vabimo, se vabimo, se nam pridru`i{ nam pridru`i{ nam pridru`i{ nam pridru`i{ in s tem pripomore{ k uspehu projekta Poso~je '99. Pote{il-a bo{ svoje `elje po medsebojnem dru`enju, solidarnosti do drugih, zabavi, spodbudil pa bo{ tudi svoj ~ut za prostovoljno delo.

Namen projekta

• Omogo~iti otrokom in mladim iz Poso~ja, da aktivno pre`ivijo po~itnice in se sre~ajo z mladimi iz Slovenije in Evrope.

• Spodbujati prostovoljno delo med na{imi PP-ji.

• Mednarodni projekt Evropa zate {e bolj pribli`ati PP-jem in jih aktivno vklju~iti v ta projekt.

Izvedba projekta

Projekt Poso~je 99 bo izveden v obliki {tirih taborov. Taborni prostor "Pri mlinu" je sicer last rodu Puntarjev iz Tolmina, vendar so nam ga za termin od 17.7. do 17.8. odstopili. Prostor je od Bovca oddaljen pribli`no 5 km.

Financiranje projekta

Taborjenje za otroke in mladino iz Poso~ja bo brezpla~no, bo brezpla~no, zato `e t e~ejo dogovori z Rde~im kri`em, Civilno za{~ito, M[[, MDDSZ, mladinskimi organizacijami iz Poso~ja, ob~inami Tolmin, Kobarid in Bovec, ter drugimi organizacijami, ki so pripravljene finan~no podpreti projekt.

Popotniki, ki se bodo udele`ili tabora pa bodo prispevali po 5000,00 SIT za teden dni, v kar je v{teta: prehrana, majica in rutka in vsaj ena aktivnost na vodi (rafting, kanjoning, hydrospeed).

Simboli~na cena 5000,00 SIT je namenjena zagotovitvi resnosti prijavljenih PP-jev.

^e bo kaj denarja ostalo, ga bomo namenili za obnovo Poso~ja (obnova vrtca ali {ole,…)

phare

Vabimo te Ali smo te navdu{ili s projektom `e v prvi predstavitvi? Bi tudi ti rad izkazal-a solidarnost in prispeval svoj dele` pri obnovi Poso~ja?

Tabor je namenjen otrokom in mladim iz Poso~ja, ki jih je leni prizadel potres; ob~ine: Bovec, Kobarid in Tolmin . Tabor bo potekal v {tirih izmenah po {est dni od torka do nedelje. V prvih treh izmenah bodo taborili otroci iz prej omenjenih ob~in. V vsaki izmeni bo lahko taborilo do 50 otrok . ^etrta izmena pa je nekak{na nagrada vsem prostovoljcem , ki bodo sodelovali v eni izmed prvih treh izmen. ^etrta izmena bo namenjena tudi osvajanju Potnega lista za Evropo in Evrokorakov, hkrati pa bo ~udovita prilo`nost, da si ogleda{ lepote Poso~ja.

Pridru`i se nam. Za izvedbo projekta potrebujemo pribli`no 100 PP-jev in gr~, razporejenih v ve~ terminih. Lahko se nam pridru`i{ kot kanar~ek, ve~erni animator, vodnik, vodja posamezne delavnice,…

Informacije

Ker uradno {e nismo za~eli zbirati prijav, lahko svoj naslov odda{ v pisarni ZTS ali ga pove{ komu iz komisije za program.

Kasneje te bomo o vsem tem podrobneje obvestili. Hkrati pa bi bili prav veseli kakega tvojega predloga.

^e {e okleva{, beri naslednjo {tevilko Tabora.

@iva pu{~ava Narava {e ni rekla zadnje besede

narava

Pu{~ava za nas ni prav obi~ajen pojav, saj se nam najbli`ja za~enja {ele ju`no od Mediteranskega morja v Tunisu in Al`iriji. Sahara je tudi sicer najve~ja pu{~ava na svetu, podobna podro~ja pa najdemo {e v centralni Aziji, Arabskem polotoku, precej{njemu delu Avstralije, Dolini smrti na zahodu ZDA in v Ju`ni Ameriki. Na severu ^ila in v Boliviji je pu{~ava {e bolj `iva, saj je dogajanje v notranjosti zemlje v tem delu sveta je {e vedno dokaj `ivahno. Vulkanske erupcije so sicer redke, vendar dim iz kraterjev, gejziri pare in `vepla ter tresenje tal opozarjajo, da narava tukaj {e ni rekla zadnje besede.

Usodo `ivljenja v pu{~avi dolo~a voda. [tevilne rastline se ~ez dan zaprejo, kaktusi so prilagojeni na tak{ne razmere. Ve~ina `ivali omejuje dejavnost na no~, zgodnje jutro ali pozno popoldne. Temperaturne razlike med dnevom in no~jo so velike, saj pesek ni dober akumulator toplote. No~na rosa prinese vlago. Zato veliko rastlin cveti pono~i. Tedaj je pu{~ava vsa `iva od `u`elk, no~nih ptic, plazilcev in malih sesalcev.

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom pi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je povezano z mediji za sporo~anje informacij.

1. Kaj je bilo zna~ilno za Ivkov memorial? A A A - izredno nizko {tevilo ekip, O O O O O - rekordno {tevilo ekip, JJ JJ J - neverjetno {tevilo `ab, ki so pre~kale ceste.

2. Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana se imenuje? D D D DMo~virje, G G G - @abica, N N N N N - Ljubljanski zmaj.

3. Sne`na jama je znamenitost vredna ogleda na : L L L L L - Raduhi, K K K K K - Ol{evi, V V V V - Peci.

4. Kje pri`gemo lu~ miru? R R R - na Dunaju, E E E - v Atenah, A A - v Betlehemu.

5. Kako `eli ZTS, da ji posredujemo nove ~lane rodu? M M M M - v datoteki na disketi, G G G - seznam na papirju, S S S - preko interneta direktno v centralno bazo.

6. Zemlji najbli`ja zvezda je : N N N N N - Sonce, Q Q Q Q Q - Luna, U U U U - Severnica.

7. Sirena re{ilca ima vi{ji ton, ko se nam re{ilec pribli`uje, ko pa se oddaljuje, se ton zni`a zaradi: F F F - onesna`enosti zraka, D DDopplerjevega efekta, L L L L L - posebne izdelave sirene, ki vi{a in ni`a ton, da jo lahko sli{ijo tudi tisti, ki zaradi okvare sluha nekaterih frekvenc ne sli{ijo.

8. Kdo je odgovorni urednik Tabora? O O O O O - Mateja [u{ter{i~ - Dimic, E E E E E - Matija Tonejc, H H H H H - Igor Drakuli~.

9. Tema islandskega dr`avnega jamboreeja bo: P P - varstvo narave, T T T - mir v svetu, K K K - glasba.

10 V Poto~ki zijalki so na{li: [ [ [ - stopinje dinozavra, R R R R R - napredno kulturo mlaj{ega paleolitika, ^ ^ ^ ^ ^ - mno`i~no grobi{~e iz ~asa po drugi svetovni vojni.

11. NOT je kratica za: II II I - Novi Odred Tabornikov, C C C C - Nikoli ne Organiziraj Tekmovanja (ker potem vsi pljuvajo po tebi), V V - No~no Orientacijsko Tekmovanje.

12. Zakaj je slovenska odprava na 19. jamboree v ^ile vzela kompletno opremo smu~arskega skakalca? S S - Slovenci smo narod smu~arjev in skakalcev, zato so udele`enci odprave vneto skakali na bli`nji skakalnici, II II I - oprema je bila razstavljena v predstavitvenem {otoru Slovenije, B B B B B - na jamboreejih udele`enci menjajo vse mogo~e. Slovenci smo smu~arsko opremo zamenjali za {vicarski alpski rog.

re{itev iz {tevilke 1/99: GOZDOVNIK - TABOR ZA NAJSTNIKE

[e zadnji najve~ji dogodek v tem tiso~letju je za nami, udele`encem je zapustil spomin na mnoge sre~ne dni, ostalim, ki se ga nismo udele`ili pa presene~enje imanovano manjana.

razvedrilo z znanjem do pravega odgovora

Vsekakor ~udovit in hvale vreden na~in opravljanja dol`nosti se je v ^ilu, kjer si lahko na skrbi, ki te ~akajo v 12700 kilometrov oddaljeni Sloveniji, popolnoma pozabil in se prepustil u`iva{kemu ^ilskemu "sej bo".

Tukaj se ni medtem ni~ spremenilo. [e vedno smo obsedeni s to~nim ~asom, roki za naloge in sistema "zdaj", ali pa vsaj "~im prej". Preprostost dogovarjanja z zletniki se ja najprej zdela spro{~ujo~a, morda celo zabavna, a se je kasneje, ko nas je ~as `e mo~no priganjal, izkazala za zelo neprimerno.

Mo`nosti raz{iritve epidemije manjane so velike. Najbolj{i na~in za za{~ito je redno opravljanje nalog, pripravljenost narediti nekaj takoj in tiste ~arobne besede, ki smo jih dobili zapisane na darilu, ki smo ga dobili, ko smo se vpisali v {olsko hranilnico - ne prelagaj na jutri, kar lahko stori{ {e danes.

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 2

Re{itve so:

Re{evalec:

Va{ stric Volk

nagradnakri`anka

nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 2

Pravilno izpolnjen kupon {t. 12 je poslalo 24 bralcev TABORA, pravilne re{itve so ANAKONDA, NOVOLETNA ^AJANKA, NEKTARIJ in LU^, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado zalo`be Egmont je prejel Primo` Kmet Kmet Primo` Kmet Kmet Kmet iz [kofje Loke. Baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.) so dobili @iga Emer{i~ @iga Emer{i~ @iga Emer{i~ @iga Emer{i~ @iga iz Ljubljane, Edvard Vra- Edvard Vra- Edvard Vra- Edvard VraVranjek njek njek njek iz Celja in Uro{ Von~ina Uro{ Von~ina Uro{ Von~ina Uro{ Von~ina iz Kranja. Tri DROGINE nagrade so prejeli Breda Petan Breda Petan Breda Petan Breda Petan Breda Petan iz Maribora, Gregor Galjot Gregor Galjot Gregor Galjot Gregor Galjot iz @eleznikov in TaTaTaTaTadej Beo~anin dej Beo~anin dej Beo~anin dej Beo~anin iz Ajdov{~ine. Podjetje JAZON, d.o.o. je obdarilo Nata{o Nata{o Nata{o Nata{o Nata{o

Stopar Stopar iz Stra`e, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bosta {la

Meta in Jure Dolenc Meta in Jure Meta in Jure Dolenc Meta in Jure in [kofje Loke.

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado zalo`be Egmont, tri baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.), tri nagrade DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d.o.o. in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. marca najkasneje do 15. marca najkasneje do 15. marca najkasneje do 15. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.