Revija Tabor 1998/12

^ILE: PRIHAJAMOOO!!! ^ILE: PRIHAJAMOOO!!! ^ILE: PRIHAJAMOOO!!! ^ILE: PRIHAJAMOOO!!! ^ILE: PRIHAJAMOOO!!!

PRIHAJAMOOO!!!

PRIHAJAMOOO!!!

PRIHAJAMOOO!!!

PRIHAJAMOOO!!!

PRIHAJAMOOO!!!

VE^ SVE@INE IN

ENERGIJE NA PODRO^JU MEDNARODNE DEJAVNOSTI

Gozdna {ola v Bohinju je sredi novembra gostila komisijo za mednarodno dejavnost ZTS. Na posvetu, ki se ga je udele`ilo 9 ~lanov, ve~inoma "glavnih igralcev", je bilo te`i{~e na analizi preteklega obdobja in prevetritvi komisije, ki je po mnenju vodje komisije Andreja Tav~arja potrebna novih in sve`ih mo~i. V preteklem obdobju smo se udele`ili pomembnih seminarjev in delavnic na evropski ravni, kar nekaj rodov pa je obiskalo ali gostilo skavte iz tujine. Seveda rodovi pozabljajo, da je te akcije treba prijaviti na ZTS, gre pa predvsem za evidentiranje in pomo~ ~lanov KMD. Vedno ve~ je tudi skavtskih skupin, ki si `elijo raziskovati Slovenijo po svoje, pri tem pa se ne obra~ajo na rodove, ki bi jim v ~asu obiska lahko zagotovili pogoje za legalno bivanje. Tako je v preteklosti `e pri{lo do primerov spora tujcev z lastniki ali posredovanja policije, slaba lu~ pa pade tudi na doma~o organizacijo. Trajna skrb ~lanov KMD bo tako seznanjanje tujcev s pogoji bivanja in veljavno zakonodajo na tem podro~ju. V prihodnosti je trenutno zelo aktualna udele`ba na jamboreeju v ^ilu, od nje pa si v komisiji obetajo nove navdu{ence, ki jim bo mednarodno skavtstvo zlezlo pod ko`o. Sicer pa so vidni tudi uspehi pri sodelovanju z drugimi skavtskimi organizacijami, saj se uveljavljamo tako na podro~ju vzgoje in izobra`evanja (sodelovanje v vodstvih mednarodnih te~ajev), kakor tudi pri prena{anju na{ih mednarodnih izku{enj drugim.

EVROKORAKI ´99

V prihajajo~em letu se bomo zopet pridru`ili paleti Evrokorakov po vsej Evropi. Slovenskemu smo na{li dom v bli`ini Bovca, na tabornem prostoru »Pri starem mlinu«, v ~asu od 17. julija do 17. avgusta 1999. Tokrat bo glavno podro~je solidarnost, pripravili pa bomo taborjenje za otroke, ki jih je prizadel potres, in pomagali pri odpravi posledic potresa. Projekt je bil `e predstavljen v Bovcu, Kobaridu in Tolminu, kjer so v ob~inah izrazili vso podporo in pomo~ pri pripravi projekta. Program za Evrokorak bomo podrobneje predstavili v eni od prihodnjih {tevilk revije Tabor.

ZTS SODELUJE V PRIPRAVAH

V Gozdni {oli v Bohinju se je 15. novembra 1998 sestal pripravljalni odbor mednarodnega tabora “Techuana 2001”, ki ga bodo v bli`njem Sv. Martinu pri Ba{kem jezeru skupaj organizirale skavtske organizacije {tirih sosednjih dr`av: Avstrije, Italije, Nem~ije in Slovenije. Gostitelji tabora so na sre~anju razdelili `e pripravljen promocijski material, oblikovane pa so bile tudi smernice nadaljnjega sodelovanja in priprave programa. Od predstavnikov ZTS so se sre~anja udele`ili Andrej Tav~ar, Emil Mumel, Tina Bogataj in Tadej Pugelj, naslednji sestanek, ki bo 18. aprila 1999 v Trstu, pa bo posve~en podrobni pripravi programskih aktivnosti.

Fotografija je s podobnega sre~anja "mednarodnega tima" italijanske skavtske organizacije CNGEI, kjer so svoje izku{nje predstavili tudi ~lani ZTS

Str. 4, 5: Ko postane priprava ve~ernega ognja prava pustolov{~ina

Angle{ki skavti so pre`iveli {tiri dni taborjenja s taborniki RDR Medvode. Taborniki jim niso pustili po~ivati, vi{ek svojega taborjenja pa so do`iveli, ko so jim zaupali nalogo, da postavijo ve~erni ogenj. Celo popoldne so z navdu{enjem sekali, sekali, sekali, ... Kljub krvavim `uljem so se nasmejani slikali in sku{ali ovekove~iti vsak trenutek te, zanje nepozabne pustolov{~ine. Vsi so se spra{evali, od kod tak{no navdu{enje in kmalu izvedeli, da je pri njih sekanje prepovedano.

Str. 8, 9: 24-urni posvet na~elnikov, vodnikov in ostalih tabornikov

Posveti na~elnikov in vodnikov so dostikrat slabo obiskani, najve~krat pa na njih ne izvemo tistega, kar bi si resni~no `eleli. Na Internetu nam je na voljo servis, ki nam omogo~a posvet po na{ih merah in to kadarkoli imamo ~as. @e eno leto imamo taborniki svoji konferenci na Internetu (USENET - si.org.zveza.tabornikov in si.org.zveza.tabornikov.tabor), vendar sta do sedaj obe bolj ali manj samevali.

Str. 32, 32: Zahodne Karavanke s Stolom

Karavanke so podolgovata gorska veriga, ki le`i v smeri V - Z na dobr{nem delu na{e severne meje. Pri~nejo se na zahodu (`e izven Slovenije) s sedlom Vrata (dobrih 650 m nadmorske vi{ine), ki je hkrati pomemben cestno-`elezni{ki mejni prehod med Avstrijo in Italijo. Prvi pomembnej{i vrh skupine je Pe~ (1510 m). Tod se stikajo meje treh dr`av (Slovenija - Italija - Avstrija) in ravno zaradi tromeje je vrh postal znana izletni{ka to~ka. Zadnji pomembnej{i vrh Karavank je 2125 m visoka Peca s Korde`evo glavo.

Str. 38: Skavtski center Zellhof

Geografska sredina Evrope v zadnjem ~asu dobiva na veljavi tudi v skavtstvu. Izrek, da se tukaj vzhod sre~uje z zahodom, ni iz trte zvit, saj skavte razvitega zahoda zanima, kak{no je `ivljenje na vzhodu, po drugi strani pa zaradi finan~ne mo~i skavti vzhodnoevropskih dr`av ne morejo potovati dale~ proti zahodu. Na sredini je nastalo podro~je, ki je dosegljivo za oboje. Tam stoji tudi avstrijski skavtski center Zellhof.

Nova metla

S pojmom novih metel smo se v preteklih dneh velikokrat sre~evali, saj so bile v Sloveniji lokalne volitve. Neke vrste volitve pa so bile tudi v uredni{tvu Tabora, saj je izvr{ni odbor ZTS na podlagi dogovora z Matijo Tonejcem in kasnej{ega razpisa za novega odgovornega urednika Tabora, na katerega se je prijavil le Matija, izbral "novo metlo" v uredni{tvu taborni{ke revije.

Verjemite mi, da je kar te`ko pisati tak uvodnik. ^e ~lovek ve~ kot deset let dela pri Taboru in ga soustvarja, pusti to v njem dolo~ene korenine in spomine. Korenine bodo zdaj po~asi odmrle, spomini pa bodo ostali.

Ne{teto tabornikov se je v tem ~asu pojavilo na straneh Tabora, ogromno tem smo odprli, predstavljali smo na{e enote, bili prisotni na tekmovanjih, pisali smo reporta`e, oblikovali vpra{anja za intervjuje, si zmi{ljevali nove stvari, vabili nove sodelavce in stalno pomlajevali uredni{tvo. To je pa~ nujen proces, saj na mladih svet ostaja - in predvsem na takih, ki so {e vedno aktivni v taborni{ki organizaciji. Dober Taborov urednik je lahko le nekdo, ki je priklopljen na taborni{ko o`ilje, ki ~uti neposreden taborni{ki utrip, saj bi v nasprotnem primeru ta na{a revija postala preve~ akademska in tuja na{im tabornikom.

Ekipa, ki ostaja in se vidno krepi, bo zlahka krojila nadaljnjo Taborovo usodo, saj bodo zanj skrbele usposobljene in preizku{ene roke. Tisti, ki odhajamo v zaslu`eni "pokoj", pa bomo z veseljem spremljali njihov trud, saj vemo, koliko ga je treba vlo`iti v izdajo ene {tevilke Tabora.

Drage bralke, spo{tovani bralci, Taborovke, Taborovci, iskrena hvala za vse va{e dobre `elje v vseh teh letih, in seveda, oprostite, ~e kaj ni bilo v redu.

Va{ vdani, zdaj `e nekdanji urednik Tabora

Igor Drakuli~

besedilZadnjirokzaoddajo

UTRINKI Z JAMBOREEJA

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik: Igor Drakuli~

Namestnik odgovornega urednika: Miha

Logar-Malus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e

Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor

Bizjak-Bizi, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej

Pugelj - Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza

tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata

Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/300-0820, fax 061/313-180, E-Mail: ZTS@Guest.arnes.si; Web: www2.arnes.si/ ~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana

Tisk: Tiskarna SKU[EK, Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Tine

Mnenje Mnenje

OBISK SKAVTOV IZ ST. IVESA

KO POSTANE PRIPRAVA VE^ERNEGA OGNJA

PRAVA PUSTOLOV[^INA

GG, PP Kolpa 98 je minila v znamenju skavtov iz St. Ivesa, ki so z nami pre`iveli {tiri dni leto{njega taborjenja.

Seveda jim nismo pustili po~ivati: streljali so z loki, vozili so se s kanuji, z nami so se odpravili na bivak (in bili blazno navdu{eni, ker smo zaradi de`ja no~ pre`iveli na seniku), ogledali so si dve jami v bli`ini tabora, ... Vi{ek svojega taborjenja pa so do`iveli, ko smo jim zaupali nalogo, da postavijo ve~erni ogenj. Celo popoldne so z navdu{enjem sekali, sekali, sekali, ... Kljub krvavim `uljem so se nasmejani slikali in sku{ali ovekove~iti vsak trenutek te, zanje nepozabne pustolov{~ine. Vsi smo se spra{evali, od kod tak{no navdu{enje in kmalu izvedeli, da je pri njih sekanje prepovedano (drva jim pripravijo gozdarji).

@IVALI V VRTU

Pripravili smo jim tudi orientacijsko tekmovanje, zabavno popoldne (h kateremu je sodilo tudi obvezno metanje v vodo; suh ni ostal nih~e).

Skupaj smo pre`iveli tudi dva prijetna ve~era ob tabornem ognju, spletla so se mnoga prijateljstva, ostali so lepi in nepozabni spomini.

... kak{ne vezi so se spletle med

V upanju, da bomo ohranili in navezali {e tesnej{e stike, bomo (najverjetneje) maja naslednje leto skavtom iz mesteca St. Ives vrnili obisk.

Katarina Gr~ar, RDR Medvode

nami, skavti, in vami, taborniki ...

Kmalu po taboru je na{ Miki prejel pismo zahvale:

... ^eprav je minilo `e kar nekaj ~asa, odkar smo od{li iz tabora, pi{em, da se vam vsem skupaj {e enkrat zahvalim, ker ste bili tako ~udoviti gostitelji. Kot skavt `ivim `e ve~ kot 40 let in va{ tabor me je spomnil na vse najlep{e, kar sem kot skavt do`ivel. Moj stari prijatelj, ki je poznal Lady Olave Baden-Powell (`ena lorda Baden-Powella), bi bil navdu{en, ~e bi lahko videl tak tabor. Nek drug prijatelj, ki me je najve~ nau~il, in je poznal lorda BadenPowella v letih 1920, bi bil prav tako presre~en in vesel tak{nega tabora.

Mojih prijateljev `e dolgo ni ve~, a duh skavtizma in taborni{tva je `iv in izredno mo~an v Sloveniji. Da sem pri{el k vam, je zagotovo vi{ek mojega skavtskega `ivljenja ...

... Skupino v St. Ivesu sem vodil ve~ kot 13 let, toda obisk pri vas je bil nekaj izrednega. Videti, kak{ne vezi so se spletle med nami, skavti, in vami, taborniki je zares nekaj posebnega. @e danes na~rtujemo, da se vrnemo prihodnje leto ...

... Vsi, ki so bili letos v Sloveniji, so prijateljem navdu{eno pripovedovali o taborjenju pri Slovencih in nekateri so `e prosili, ~e se nam prihodnji~ lahko pridru`ijo ...

Va{ skavtski prijatelj

MINIJI MINEVAJO

Dodatno natisnjene in brezpla~ne MINI Tabore, ki so jih septembra po po{ti dobili slovenski rodovi, so mnogi z veseljem in koristno uporabili - za promocijo organizacije, za obdarovanje sponzorjev in prijateljev, za dobrodo{lico novim ~lanom, ...

No, ~e se vam kaj teh rumenih knji`ic {e valja po policah, jih razdelite zdaj ali nikoli. MINI Tabor je zastavljen tako, da je do neke mere aktualen in zanimiv vse do konca leta 1998, potem pa nekako ne ve~. Veliko je namre~ vsebin, ki so precej ~asovno vezane (ena takih je dopisnica - kar iztrgajte jo!).

Torej: res zadnji trenutek je, da kup~ek Minijev odnesete v knji`nice in na {ole, po{ljete podpornikom in lokalnim medijem (vsem ve~jim jih je poslala ZTS), podarite novemu `upanu, ...

Sve`enj Minijev za tovrstno potro{njo lahko {e vedno dobite tudi na Parmovi 33.

Martin

Sprejem v angle{ko organizacijo ob spremljavi tradicionalnih angle{kih pi{~ali in z besedami: "Welcome aboard!"

ZABAVNO POPOLDNE - suh ne sme ostati nih~e, tudi Martin ne

[E BOLJ ZANIMIVO IN UPORABNO

DRUGI SKLOP IZOBRA@EVANJA PROPAGANDISTOV

Po prvem sklopu pridobivanja znanj in spretnosti za opravljanje nalog rodovega propagandista, je bil sredi novembra na vrsti drugi. V Gozdni {oli v Bohinju je 12 udele`encev spoznavalo drugo pomembno podro~je, in sicer na~ine, oblike, pravila in pomen sporo~anja.

STILI NOVINARSKEGA IZRA@ANJA

"Pri sporo~anju je seveda najpomembneje da odgovorimo na pet vpra{anj: kje, kdaj, kaj, kdo in zakaj. To je osnova sporo~ila ne glede na zvrst," je v uvodu poudarila Nina, tabornica in {tudentka novinarstva. Kon~ne uporabnike lahko samo informiramo, jim posredujemo komentar, napi{emo reporta`o ali pa predstavimo pogovor z zanimivim gostom. Vsaka izmed zvrsti ima svoje zakonitosti, pod ko`o pa pridejo z veliko vaje in prakse. Naslov ima najve~jo mo~, zato naj bo velik in udaren, da pritegne bralca. Potem naj sledi uvod, ki pove bistvo, v nadaljevanju pa naj bosta razlaga in za konec nekaj informacij, ki niti niso tako pomembne. Veliko se lahko nau~imo tudi iz vsakodnevnega branja ~asopisov; tam je primerov res veliko.

KNJI@NI JEZIK V MEDIJIH IN NOVINARSKA

ETIKA

"Jezik, ki ga uporabljamo pri pisanju, naj bo prilagojen starosti in ciljni publiki," je Mateja na najbolj preprost na~in ponazorila splo{no pravilo rabe knji`nega jezika. Tako velja v takih primerih toleranca pri uporabi pravil (sleng mladih), seveda pa se je smiselno ~im bolj omejevati od nepravilnega pisanja besed (jest namesto jaz ali kva

namesto kaj ...). Po drugi strani so tudi rodova glasila kot mediji v rokah {ir{e ciljne publike pou~ni in si v tem primeru ne smemo dovoliti tega, da bi si bralci predstavljali kot pravilno vse, kar je zapisano. "Izogibajmo se tujkam, pravilno sklanjajmo tuja imena, upo{tevajmo slovni~na pravila pri deljenju besed, {e posebno pozornost pa namenimo vejici; ta nam {e vedno dela najve~ preglavic", je za konec dodala Nata{a, ki je Matejo dopolnjevala. Vsak, ki `eli pravilno pisati, pa naj si svojo knji`nico v prihodnosti dopolni s Slovenskim pravopisom, Slovarjem tujk in Slovarjem slovenskega knji`nega jezika.

O etiki pa le to, da je napisana na ko`o novinarjev (v njih so zapisane njihove pravice in dol`nosti). Kadar se nam zgodi krivica, jo velja preleteti, saj nam novinarji nikoli ne izdajo, kaj vse so dol`ni napraviti.

TABORNI[TVO V MEDIJIH

Posladek je sledil na koncu. Kako bomo taborni{tvo predstavili javnosti? Kot briljantno ~etico urejenih po{tir-

kancev ali hordo neustra{nih avanturistov? Verjetno je prava slika nekje vmes, in kot take nas javnost tudi sprejema, je bilo mnenje Andreja Tav~arja. Sicer pa moramo za zunanjo podobo najve~ napraviti sami. Mediji ali novinarji, ki nas obi{~ejo, bodo vedno napravili samo posnetek dejanskega stanja. Pa vendar se lahko pripravimo `e prej. Lahko pripravimo kratko izjavo o organizaciji ali rodu, sodelujemo pri nudenju pomo~i v naravnih nesre~ah, obve{~amo medije o akcijah, ki smo jih dobro izpeljali. Pripravimo si lahko kratek izvle~ek iz zgodovine taborni{tva, si raz~istimo pojme skavt in svetovna skavtska organizacija ter relacije med taborniki in katoli{kimi skavti (te teme so na spisku najpogosteje zastavljenih vpra{anj novinarjev). Ob upo{tevanju dejstva, da posamezni mediji z verodostojnostjo in objektivnostjo oblikujejo javno mnenje in da skavtstvo v tujini u`iva velik ugled dru`be, bomo morali v tem pogledu {e veliko narediti.

r

r

epor ta`a: ta`a: ta`a: ta`a: DOGODEK MESEC DOGODEK MESEC DOGODEK MESEC DOGODEK MESEC DOGODEK MESEC A A A A A

OPIS DEL IN NALOG RODOVEGA PROPAGANDISTA

Rodov propagandist predstavlja v rodu pomemben komunikacijski ~len med izvorom informacij (rodova uprava, vodniki) in kon~nimi uporabniki (~lani, star{i, javnost, …) - bodisi v rodu ali navzven. Je zelo pomemben ~lan rodove uprave, saj kon~nim uporabnikom korektno in pravo~asno posreduje resni~ne informacije. Zaradi tega ga moramo postaviti v sredi{~e pretoka rodovih informacij. Rodov propagandist se mora stalno zavedati svoje vloge in odgovornosti, ostali ~lani rodove uprave pa mu morajo pri tem pomagati.

OSNOVNI OPIS DELA

Rodov propagandist v funkciji ~lana rodove uprave:

• zagotavlja kakovostno obve{~enost ~lanov v rodu

• sodeluje v taborni{ki sferi na podro~ju propagande

• skrbi za promocijo in zunanjo podobo taborni{ke organizacije v dru`bi - lokalni skupnosti

IDEALEN PROFIL

OSEBNE LASTNOSTI (POTREBNE ZA

DELO NA TEM PODRO^JU)

• ustvarjalnost

• komunikativnost

• ~ut za delo z ljudmi

• smisel za humor in estetiko

• urejenost - lik zglednega tabornika

SKAVTSKO IN DRUGO FUNKCIONALNO ZNANJE

• razumevanje in sposobnost podajanja namena, na~el, metode in dejavnosti ZTS

• sposobnost dela na ra~unalniku

• sposobnost pravilnega slovni~nega izra`anja in oblikovanja besedil

• poznavanje kanalov za posredovanje informacij

• komunikologija in sociologija mno`ic

ODGOVORNOST

Rodov propagandist je za svoje delo odgovoren rodovi upravi in stare{ini rodu.

V primeru, da na~elnik rodu opravlja delo stare{ine, odgovarja na~elniku rodu.

KOMUNIKACIJE NOTRANJE

Rodov propagandist:

• sodeluje s ~lani rodu (mu dajejo povratne informacije)

• z lokalnimi strukturami (ob~ina, krajevna skupnost, ...)

• z lokalnimi mediji (tiskani mediji, radio in TV)

• z lokalno dru`bo (druge mladinske organizacije, klubi mladih, CZ, ...)

• s sponzorji in donatorji (pomo~ stare{ini rodu)

KONKRETNE ZADOL@ITVE

• skrbi za obve{~enost ~lanov rodu s pomo~jo razli~nih orodij (glasilo, plakat, vabilo, razstava fotografij, ...)

• skrbi za pripravo, oblikovanje in izdajanje rodovega glasila (kot na~in informiranja v rodu)

• skrbi za a`urno urejanje rodove kronike (zbiranje poro~il, fotografij)

• vzdr`uje stike z lokalnimi strukturami, mediji in drugimi dru{tvi ter ustanovami in jih informira o dejavnosti rodu

• sodeluje z vodniki (gradi pristne stike in zaupanje)

• sodeluje s ~lani rodove uprave, na~elniki dru`in (preko njih motivira vodnike)

• sodeluje s propagandisti v drugih rodovih, obmo~nimi na~elnikipomo~niki za podro~je propagande

• sodeluje s ~lani komisije za odnose ZTS z javnostjo.

ZUNANJE

V odnosu izven taborni{kih okvirov rodov propagandist sodeluje:

• s star{i (pri vzpostavitvi neposrednega stika)

• s {olami (vrtci) in drugimi vzgojno-izobra`evalnimi organizacijami (lokalno)

• izmenjuje informacije s propagandisti v drugih rodovih in o dejavnosti obve{~a ~lane Komisije za odnose ZTS z javnostjo

• o dejavnosti informira uredni{tvo taborni{ke revije Tabor

• skrbi za promocijo in zunanjo podobo taborni{tva v dru`bi

IZOBRA@EVANJE

Seminar za propagandiste ZTS

PR seminarji in delavnice, ki jih organizirajo druge organizacije

POJASNILO

Dela in naloge rde~e barve predstavljajo `elje in priporo~ila, za uspe{no delo rodovega propagandista pa niso nujno potrebna.

24-URNI POSVET NA^ELNIKOV, VODNIKOV IN OSTALIH TABORNIKOV

Posveti na~elnikov in vodnikov naj bi bile poleg te~ajev (vodni{ki, in{truktorski) aktivnosti, na katerih bi si vodniki in na~elniki lahko izmenjevali izku{nje, napotke, konkretne ideje za delo, skupaj premlevali najrazli~nej{a vpra{anja, ipd. Na `alost so podobni posveti dostikrat slabo obiskani (zadnji, jesenski posvet na~elnikov rodov je bil sploh odpovedan), najve~krat pa na njih ne izvemo tistega, kar bi si resni~no `eleli. Na Internetu nam je na voljo servis, ki nam omogo~a posvet po na{ih merah in to kadarkoli imamo ~as.

@e precej dolgo (eno leto) imamo taborniki svoji konferenci na Internetu (USENET), vendar sta do sedaj obe bolj ali manj samevali. Zato je ta ~lanek predvsem pro{nja, namenjena vsem na~elnikom, vodnikom in ostalim, da se pridru`ite pe{~ici, ki vztraja na konferencah si.org.zveza.tabornikov si.org.zveza.tabornikov (namenjeni splo{nim taborni{kim temam) in si.org.zveza.tabornikov.tabor si.org.zveza.tabornikov.tabor (namenjeni reviji Tabor).

Delovanje povpre~nega uporabnika na Internetu je praviloma omejeno na delo z elektronsko po{to in surfanje po WWW, zato slabemu sodelovanju najbr` botruje tudi neznanje. Sledi torej nekaj napotkov …

USENET je ogromen skupek oglasnih desk na Internetu, na katerih si razli~ni uporabniki lahko pu{~amo sporo~ila. Oglasne deske so razdeljene na razli~na tematska podro~ja, svoj ko{~ek pa smo si, kot re~eno, poiskali tudi taborniki.

Kaj potrebujemo?

1.Dostop do Interneta (Arnes, SiOL, Kiss, itd.)

INTERNET

2.Program za brskanje po konferencah (Netscape, FreeAgent, …)

Za brskanje in pisanje po konferencah potrebujete zelo malo napotkov. Vedeti morate samo, kateri stre`nik (ra~unalnik na Internetu) prena{a taborni{ke konference ( news.kiss.uni-lj.si, news.kiss.uni-lj.si, news.siol.net news.siol.net news.siol.net news.siol.net in news.arnes.si news.arnes.si news.arnes.si) in svoj e-mail (priporo~ljivo). Pri stre`nikih morate biti {e posebej pazljivi, ker so nekateri manj prijazni od drugih. Arnesov stre`nik denimo ne pusti spremljati konferenc tistim, ki ne dostopajo prek Arnesovih vstopnih to~k. SiOL-ov stre`nik je prijaznej{i in dovoli pregledova-

nje vsebine konferenc vsakomur, ne dopu{~a pa pisanja v konference (dopu{~a ga samo uporabnikom SiOL-a). Po mojih izku{njah je {e najprijaznej{i KISSov stre`nik, ki dovoli branje in pisanje vsakomur (tudi tistim, ki imate dostop do Interneta urejen prek manj{ih ponudnikov, ki na svojih stre`nikih ne ponujajo USENET-a).

Pa si kar konkretno poglejmo, kako si uredite dostop do taborni{kih konferenc v Netscape Communicatorju 4.0 (dobite ga zastonj na: http:// http:// www.netscape.com www.netscape.com www.netscape.com)

1.Po`enete Netscape Navigator

2.V menujih izberete Edit -> Preferences

3.Tam kliknete na kvadratek »Mail & Newsgroups« in nato nastavite: »Identity« :Your name: Janez Novak

E-mail address: janez.novak @ nekje.si

»Newsgroup servers«: -kliknite gumb »Add«

-vpi{ite svoj server (npr. news.kiss.uni-lj.si news.kiss.uni-lj.si news.kiss.uni-lj.si news.kiss.uni-lj.si news.kiss.uni-lj.si) in kliknite »OK«

1.V Netscape Navigatorju sedaj v menujih izberite Communicator -> Newsgroups in odprlo se vam bo novo okno (Netscape Collabra) – program za delo na konferencah.

2.V levem okvirju kliknite desni gumb mi{ke na imenu serverja (npr. news.kiss.uni-lj.si news.kiss.uni-lj.si news.kiss.uni-lj.si) in nato v pop-up menuju izberite “Subscribe to Newsgroups”. Odprlo se vam bo novo okno, kjer se vam bodo po nekajminutnem ~akanju izpisale vse konference.

3.Izberite konferenco si.org.zvesi.org.zvesi.org.zvesi.org.zvesi.org.zveza.tabornikov za.tabornikov za.tabornikov za.tabornikov za.tabornikov in kliknite na gumb “Subscribe”. Isto storite {e za si.org.zvesi.org.zveza.tabornikov.tabor za.tabornikov.tabor za.tabornikov.tabor za.tabornikov.tabor za.tabornikov.tabor.

Postopek je s tem kon~an. Ko kliknete na naslov konference se vam bo odprlo novo okno z vsemi ~lanki v konferenci.

Veliko sre~e pri branju konferenc! Vsa vpra{anja lahko naslovite na moj e-mail naslov: klemen.kenda klemen.kenda klemen.kenda klemen.kenda @ guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si guest.arnes.si.

In {e enkrat: med taborniki vas je skoraj

750 (morda celo ve~) takih, ki imate dostop do Interneta! Izkoristite to prilo`nost.

ISTO VELJA TUDI ZA VODSTVO ZTS, KI

ISTO TUDI ZA VODSTVO KI

GA NA KONFERENCAH [E NI [E

GA NA KONFERENCAH SPLOH [E NI GA NA KONFERENCAH [E NI GA NA KONFERENCAH SPLOH [E NI

BILO OPAZITI!!! OPAZITI!!! BILO OPAZITI!!! OPAZITI!!!

Klemen, RAJ Cerkno

DOSJEJI RD: D DOSJEJI RD: D RD: DA NE BO SRAMOTE! A NE BO SRAMOTE! A NE BO SRAMOTE! A NE BO SRAMOTE! A NE SRAMOTE! pi{e: Malus, ri{e: [eki

PISARNA, 18.8.2014. 11:30

OH, VI STE, NOVAK!

^E SVA ZAPOSLENA?

JA ... MALDER ZELO ... NI PROBLEMA!

HEJ STARI!!! DELO NAJU ^AKA!

KJE? KAJ?

IN KAM SVA NAMENJENA?

NOVAK JE KLICAL, NAJ TAKOJ PRIDEVA.

SAMO [E ZA SSZ DELAVA. KO BI SE VSAJ KAJ POZNALO NA @IROJU!

V BOHINJ. ZA SKAVTE GRE!

PRVI^ SEM TU, ODKAR NI JEZERA!

KAJ PA MU^I NOVAKA, JE KAJ POVEDAL?

DVANAJST O@IGOSANIH

NE! TODA NA KRI@U SEM ZASLEDILA, DA IMAJO V BOHINJU SVETOVNI JAMBOREE. SAJ VE[, VSI SKAVTI ...

KAJ PA JE ZDAJ TO? [E PO 20 LETIH POBIRAJO PARKIRNINO?!

PROMOCIJSKA AKCIJA. ZA VSAKO URO PARKIRANJA OB JEZERU VAM PLA^AMO 1500! IZVOLITE PREDUJEM!

MARSIKAJ SE JE SPREMENILO V BOHINJU ...

TISTA POLOVICA, KI JE ZDAJ BREZ VODE, JE POLNA [OTOROV!

O, HVALA BOGU IN SVETEMU DUHU, DA STA TU, MOJA DRAGA AGENTA!

^E V TREH URAH NE RE[ITA NA[E TE@AVE, BO GROZA! SSZ BO POPOLNOMA OSRAMO^ENA ... NE MOREMO SI TEGA PRIVO[^ITI PRED 20.000 SKAVTI, KI TABORIJO NA POSESTVU "GOZDNA [OLA"!

IZGINJAJO NAM UDELE@ENCI JAMBOREEJA - PONO^I STA PONIKNILA DVA PODTABORA!

NI^ NE BI BILA PRESENE^ENA! NADALJEVANJE PRIHODNJI^

by Rade

Malus

VSE STAROSTI

KROG ZAUPANJA (Simona - Tabor 5/1989)

Okrog osem ali devet igralcev stoji v tesnem krogu, z obrazom so obrnjeni navznoter. Dotikajo naj se z rameni. En igralec stoji v sredini, o~i ima zaprte, roke ob bokih in pete skupaj. Ne da bi premaknil noge, mora igralec pasti naprej, tako da ga ostali ujamejo in ga prenesejo po krogu. Igra zahteva veliko zaupanja vase in ostale ~lane voda.

M^, GG

MULTIKULTURNI FESTIVAL (Junior Girl Scout Handbook, New York 1986)

Mnogokulturni festival je ~udovit na~in, kako spoznati razli~ne kulture. To je lahko majhen, preprost dogodek, posve~en le eni ali dvema dr`avama, ali pa velika prireditev, ki zahteva ve~mese~no na~rtovanje (za~nimo zdaj, ~e jo mislimo pripraviti za 22. februar, dan ustanovitelja). Priredimo jo lahko kot zabavo z igrami in dejavnostmi, ki izvirajo iz tujih dr`av. Prav tako je mogo~e s festivalom v na{e vrste privabiti nove ~lane.

Na~rtovanje in odlo~anje je klju~ni element do uspe{nega festivala. Izkoristiti je treba nadarjenost vsakogar izmed nas. Verjetno bomo potrebovali glasbenike, plesalce, pesnike, dekoraterje, umetnike li~enja, pisce, re`iserje, igralce, rokodelce, kuharje, raziskovalce, ...

Sodelujo~e lahko razdelimo v skupine po dva ali ve~, da skupaj pripravljajo prispevke iz posameznih dr`av. Taborniki s specifi~no nadarjenostjo, na primer glasbeniki in pisci, pomagajo ve~ skupinam. Za podatke o dr`avah uporabimo knji`nico (ter multimedijske enciklopedije in internet). Vsako dr`avo moramo spoznati ~im bolje, vklju~no z jedmi, obrtmi, posebnimi tradicijami in na~ini obla~enja.

Pri na~rtovanju festivala se moramo dogovoriti:

- Kako dolgo bo trajal festival in kako bomo porabili ta

MI IZBIRAMO - VI UPORABITE

vi izbirate - mi uporabimo

~as. Ure festivala lahko namenimo za skupinske plese, parade, modne prireditve, igre, pripovedovanje.

- Koga povabiti. Privabimo lahko prijatelje iz {ole, krajane, sorodnike, druge tabornike in katoli{ke skavte.

- Kam postaviti dogajanje. Potrebovati bi znali mize za jedi, stojnice za obrtnike, prostore za zabavo in ples, za igre in za predstavitve, prostor na zidovih (za okra{evanje), ...

Razmisliti velja tudi o odboru za stike z javnostmi. ^lani odbora bi poskrbeli za to, da bi vsi ostali izvedeli za na{ dogodek. Najave, plakati, bilteni in osebna pisma - vse to in {e ve~ pride v po{tev.

Nekaj idej za festival:

- JAPONSKA: Postrezimo ~aj na japonski na~in, napi{imo haiku (to je kratka, trivrsti~na pesem, ki se ne rima, vsebuje 17 zlogov, navadno pa opisuje ob~utek, nekaj iz narave ali letni ~as).

- NIGERIJA: Pobarvajmo si majico. Barvanje s povezovanjem (tie-dyeing) je stara umetnost, ki so jo prvi izpopolnili Nigerijci (uporabljali so naravne barve iz korenin in rastlin). Z elastikami zve`emo dele majice, da ustvarimo konice, ki jih barva ne bo dosegla. Pomo~imo blago v barvo - dlje kot bo namo~eno, temnej{e bo. Odstranimo elastike in splaknemo v mrzli vodi. Uporabiti smemo tudi ve~ barv - za~nemo z najsvetlej{o in gremo skozi vse postopke z vsako izmed njih.

- INDIJA: Napravimo mozaik.

- ZDA: Se{ijmo pre{ito odejo.

PP

BRALNI KRO@EK

Zakaj pa ne? Zakaj se ne bi v klubu PP domenili in si skraj{ali zimske dni s tem, da bi vsi prebrali kak{no dobro zgodbo ali knjigo? Nato pa o njej skupaj podebatirali?

Gozdovni{ka in skavtska klasika, Indijanci, dogodiv{~ine iz divjine, med~love{ki odnosi, duhovnost, zgodbe z roba dru`be - to je le nekaj tem, ki pridejo v po{tev. Branju lahko posvetimo del sestanka ali pa vsak zase bere med tednom in pride na sestanek `e pripravljen (hm ...).

Polharija '98

Loga{ki taborniki smo 3. oktobra 1998 `e drugo leto zapored organizirali polhanje v okolici Logatca. Na~rtovali smo spanje v bivakih ali {otorih na gozdni jasi ob ognju, a ker nam je popoldansko slabo vreme to prepre~ilo, smo se zatekli v jamarsko ko~o. Izkori{~amo to prilo`nost in se zahvaljujemo

Jamarskemu dru{tvu Logatec za gostoljubje v ko~i, kjer smo pre`iveli prav pri-

jeten ve~er (beri: no~) ob ognju, s kitaro in ob kar lepem {tevilu neutrudnih pevcev.

Pono~i de`ja k sre~i ni bilo, popoldansko de`evje pa je polhe pregnalo v zgodnji spanec, zato je bil ulov bolj pi~el. V na{e polharice z `ganjem (marsikomu se je to zdelo ~udno, celo sme{no, a tudi polhi ga radi malo srknejo) in lesnikami smo jih zvabili samo sedem,

zve~er pa samo dva polha! Je bil pa gola` zato toliko bolj{i (pohvala kuharju!).

Kljub slabemu ulovu smo se odli~no zabavali. Obujali smo stara prijateljstva in spoznavali nove prijatelje. Naslednje jutro so za~eli udele`enci `e odhajati, ve~ina pa se je priporo~ila za Polharijo '99. Upamo, da bo prihodnje leto lep{e vreme in bolj{i ulov. Prisr~no vabljeni!

Potovalni tabor

Kon~no smo ga do~akali. Koga, bi se vpra{ali vsi? Potovalni tabor po Koro{ki za GG. Kako smo pri{li na to idejo konec septembra, ko je vreme muhasto in je zelo malo son~nih dni?

Preprosto - saj smo vod Smrkci s ~isto pravo Smrketo in atom Smrkom. Zbrali smo se pred taborni{ko ko~o, natovorjeni s {otori in hrano za tri dni ter odsmrkali proti Obretanovem.

Utrujeni smo prismrkali na travnik pred ko~o Rodu koro{kih jeklarjev. Hitro smo postavili {otore, saj je za~elo `e malo de`evati, de`urni pa je poiskal drva za taborni ogenj. Lenko smrk in Torti sta namestila zastavo, ostali pa smo {li po vodo za ve~erjo.

Naslednji dan pa pohod na Ur{ljo goro in pri najvi{ji to~ki smo krstili Glavco. Nazaj pa smo Smrkci vozili formulo, saj smo drveli skoraj 300 km/h in le na najbolj nevarnih predelih je na stezo zapeljal varnostni ata Smrk. V boksih nas je ~akalo

kosilo, ki nam ga je pripravil Torti smrk. Okusna juha (le koli~ina je bila "izredno velika").

Popoldne so bili na sporedu lokostrelstvo, uganjanje krav in {e in {e zanimivih iger. Zve~er sta na{a poro~evalca gledala POP TV in nam napovedala grdo vreme, zato smo se raje umaknili na varno v ko~o. In res je vso no~ de`evalo. V ko~i pa smo Smrkci kar lepo zaspali in te`ko je verjeti, da je bilo to `e ob 21. uri. Naslednji dan pa ~ez vrh proti lovski ko~i, kjer so nam postregli lovci LD Pogorevc. [e eno uro smo bili na poti brez hrane in otovorjeni s {otori, preden smo z vrha zagledali doma~i kraj @erjav. Lahko si mislite, da je bil naslednji dan v {oli poln vtisov s potovalnega tabora.

P.s.: Posebno radi bi se zahvalili Rodu koro{kih jeklarjev z Raven na Koro{kem za vso pomo~, ki so nam jo nudili na potovalnem taboru.

Jej~k, Rod srnjak, Logatec

KOSTANJEV PIKNIK

V soboto, 10. oktobra 1998, smo se ~lani rodu XI. SNOUB spet podali raziskovat jesensko naravo, iskat tak{ne ali druga~ne avanture, pozdravit pohorske `ivali ali kraj{e: spet izvesti enega od na{ih (`e tradicionalnih) kostanjevih piknikov. Letos smo se (enkrat za spremembo) odpravili na Pohorje. @e zgodaj smo vstali, da ne bi zamudili niti trenutka tistega lepega dneva, ki je bil pred nami. Seveda smo med hojo budno opazovali (beri: nabirali) kostanje, kateri pa so, kot nam pove `e naslov pri~ujo~ega prispevka, odigrali zelo pomembno vlogo v celotni akciji. Kmalu smo prispeli na na{ cilj in kot vestni taborniki nemudoma (po malici, seveda) za~eli »obdelovat« na{e skrbno nabrane, `e prej omenjene kostanje. Tako smo jih previdno narezali in jih pripravili za peko. Da nam ne bi bilo dolg~as, smo zakurili kar tri ognje in od vsakega so prihajale prav prijetne vonjave, tiste jesenske, tiste, zaradi katerih smo se pravzaprav odpravili to soboto na na{ pohod.

Na{e nadobudne vodnice so pripravile nekaj zabavnih iger in tako smo se ({e z polnimi `elodci) malo poigrali na tisti na{i jasi sredi Pohorja. Ko smo pojedli vse kostanje, vse kekse, ki smo jih imeli s seboj, in vse ~okolade, ki nam jih je prinesla Andreja, smo se odlo~ili, da bo ~as za na{ odhod. Tako smo vse pridno pospravili in po~asi "odpujsali" domov. Pot nazaj je bila nekako bolj vesela in zabavna (saj veste, najbolj{e vedno pride na koncu), zato je bilo {e toliko te`je slovo od prijateljev. Sicer pa smo si obljubili, da

to ni zadnja akcija, ki smo jo izvedli to jesen. No ja, pa saj vsi vemo, da se na piknike ne hodi samo jesti kostanje, ampak predvsem obujati spomine in ustvarjati nove, {e lep{e, s svojimi najbolj{imi prijatelji.

Hojka, XI. SNOUB

DOGODIV[^INE SEDMIH PLAVIH RUTK

Po vseh prestopanjih po vseh mo`nih prevoznih sredstvih in vseh prestopanjih po neznanih majhnih koti~kih [tajerske smo vendarle prispeli do ciljnega mesta - Gornjega Grada. Sedem plavih rutk rodu XI. SNOUB je 28. oktobra opozarjalo mimoido~e na ponovno vrnitev v »tabore~e mesto«. Za neznane dogodiv{~ine smo se odlo~ile same punce, za potrditev mo{ke vrste pa se nam je pridru`il tudi en fant. Na{i nameni so bili zgolj obisk Gornjega Grada, obujanje spominov na taborjenje ter seveda zabava, ~e dodamo dejstvo, da je ena izmed plavih rutk dopolnila osemnajstko.

Ni~ slute~o slavljenko smo poslali po nakupih osnovnih sredstev, medtem ko smo mi pripravljali presene~enje. Z zelo, zelo veliko domi{ljije smo se lotili okra{evanja sebe in ko~ice. Hvala Palomi, da izdelujejo barvni toaletni papir, saj nam je slu`il namesto lampijon~kov. Kri`em-kra`em obe{enemu toaletnemu papirju smo dodali {e balone, za name~ek pa smo si naredili {e prave »party ~epice« iz skodelic za puding! Potlej pa "SURPRISE" za Renato. Zadeva nam je uspela, vse skupaj pa je popestrilo {e odvijanje 45 priro~nih daril za `ivljenje. V vre~ki (najve~ja ~rna vre~a za smeti, kar smo jo na{li) se je zna{lo od vetrnice, krompirja, Mikijevega zabavnika, ... do {~etke za pomivanje strani{~a.

^as za prigrizek so naznanili na{i `elodci, ki so se morali sprijazniti kar s pico, pija~o in dolgimi pogovori v gornjegrajski piceriji.

Ob vztrajnem klikanju Ajdinega fotoaparata smo bili prisiljeni vstati in

pospraviti za sabo. Te`ko pri~akovano KAVO, ki naj bi nas dokon~no zbudila in pozdravila kakr{nekoli `elod~ne te`ave, smo si privo{~ili v najbli`ji kr~mi. U`itek sta nam zmotila {e dva »snoubovca«, ki sta nam nalo`ila majhna popravila tabornega prostora. Vse smo na hitro uredili s pomo~jo »`ivega teko~ega traku«.

Tovornjak smo nalo`ili ... kaj pa prevoz nazaj? Preglavice nam je povzro~al `e tja, zakaj nam jih ne bi {e nazaj? ... In tako smo naslednji dve uri presedele na zabojih, {otorih in drugih taborni{kih rekvizitih ... na tovornjaku!

Vodstvo je bilo navdu{eno nad izletom, saj so nekaj takega odlagali `e dalj ~asa. Pa tudi nam ni bilo ni~ hudega,

saj smo ~isti zabavi dodali {e malo dela in izvedli zelo produktivno akcijo!

Ur{ka, XI.SNOUB

Iztekel se je {e en JOTI Jamboree on the internet

Pa smo »priircali« in »priemajlirali« do konca. JOTI {e vedno ostaja »mega-skavtfe{ta«. Med akcijo smo namre~ na{teli kar 13 JOTI kanalov, na vsakem pa je ircalo vsaj 50 skavtov z vsega sveta. Slovenski taborniki {e vedno niso prav spretni pri uporabi ra~unalni{ke tehnologije, saj sem kljub »te`enju« preko vseh vrst medijev dobila le nekaj prijav. Vem, da vas je sodelovalo veliko ve~, kot se vas je prijavilo. Zahteve in pravila scoutlink organizacije so zelo stroga. Tako bi lahko kak{en »ilegalec« zaradi neustrezne obve{~enosti povzro~il za~asno izklju~itev slovenskih ircarjev iz scoutlink omre`ja (K-line). Vse skupaj se je vseeno sre~no kon~alo. Prosim, ~e to vzamete na znanje in se drugo leto prijavite. Med bolj pridnimi moram pohvaliti Rod aragonitnih je`kov iz Cerkna, ki je presenetil z obse`no prijavo in dobro organizacijo same akcije. Snobovci (XI. SNOUB Maribor) smo na JOTI-ju sodelovali z dveh

lokacij. Ra~unalnike smo si sposodili v multimedijskem centru KIBLA in na II. Gimnaziji Maribor. Tako smo dva dni ircali na 20 ra~unalnikih. Pridru`ili so se nam {e ~lani Rodu Franca Le{nika iz Miklav`a. Njihovo vodnico Ur{o smo na koncu komaj »od{pohtlali« od ra~unalnika. Ljubljan~ani imajo za tako stanje dober izraz – »~ist not padla«. Dobili smo ~ez 30 e-mailov z vsega sveta. Z digitalno kamero smo naredili nekaj posnetkov in jih uporabili kot dodatek na{im e-mailom. Tako smo se kot 34. ~lanska taborni{ka dru{~ina predajali skrivnostim internetovske komunikacije.

Tukaj sem bila med JOTI-jem online. Prvi dan mojega ircanja je temeljil na t.i. »kvantitativnih pogovorih« (ne{teto sogovornikov). Po treznem premisleku in ugotovitvi, da to ne vodi nikamor, sem drugi dan namenila iskanju IRC-prijateljev. Tako sem nedeljo »pretipkala« v dru`bi

prav prijetnega nem{kega skavta Christiana.

Rada bi vam sporo~ila {e tole. Stre`niki, preko katerih ste ircali na JOTI-ju, delujejo 365 dni v letu. Druga~no je le ime kanala. Tako se skavti z vsega sveta ~ez leto sre~ujejo na kanalu #scouting. Vabljeni! Vabljeni pa ste tudi na kanal #zts, na katerem se ob ve~ernih urah sre~uje `e prav ustaljena dru{~ina tabornikov. Bobi, mmmmm, Sidesweep, Zibi, [ M| ke ] , Parrko in Hoyka bodo prav radi pokramljali z vami.

Ostali rodovi, ki ste sodelovali na JOTI-ju, mi prosim po{ljite poro~ilo na naslov:

Gabrijela Sever

@upan~i~eva 7

2310 Slov. Bistrica

gaby@kibla.org

Poro~ilo naj vsebuje podatke o rodu, udele`encih, njihovi starosti in »nick-name«, pod katerim so se predstavljali na IRC-u. Vsemu temu primaknite {e va{e vtise, pa tudi kak{na slika iz akcije bi bila dobrodo{la. Namen poro~ila je, da ugotovimo, v kak{nem obsegu smo slovenski taborniki sodelovali na akciji.

Zahvalila bi se rada ^rtomirju in Pugyju za propagandne nasvete, Mike-u, Fty-ju, Parrkotu, Printerju, Dan~iju za ra~unalni{ka znanja in pomo~ pri vzdr`evanju #zts kanala, Vindiju za moralno podporo in Pibiju za zaupanje. Hvala tudi KIBLI in II. Gimnaziji za posojo ra~unalnikov.

Se tipkamo drugo leto!

Gaby

ZIMOVANJE

Zimovanje zahteva kar precej{nje priprave. Poglejmo, kaj vse lahko po~nemo.

Izdelovanje "ledenih okraskov" Izdelovanje "ledenih Izdelovanje "ledenih okraskov" Izdelovanje "ledenih

Potrebujemo model~ke razli~nih vzorcev (kot za pi{kote), v katere zve~er nalijemo vodo. Seveda ne pozabimo na luknjico. Za to uporabimo recimo stiropor, da led kasneje la`je preluknjamo. Model~ke ~ez no~ pustimo zunaj, da bo voda zmrznila. Zbrane okraske nave`emo na vrvico in okrasimo vhod v prostor zimovanja. Tudi ~e ne praznujemo novega leta, se lahko preizkusimo v izdelovanju ledenih okraskov.

Slalom ali dri~anje z balon~ki Slalom ali z

Tekmovalci namesto palic uporabljajo balon~ke. Zaradi ~isto druge tehnike smu~anja bo te`je, a zabavno. Ne izberimo prestrmega klanca. Tisti, ki pride prej v cilj, je zmagovalec. Vsak predrt balon pomeni nekaj pribitka na ~asu. Pravila dopolnjujemo z dodatnimi zahtevami.

Maketa iz snega Maketa iz snega Maketa

Podobno kot iz naravnih materialov lahko uporabimo sneg kot gradbeni material.

Izdelovanje figur Izdelovanje figur

Za to igro, ki je primerna predvsem za najmlaj{e, potrebujemo sve`e zapadli sneg. Ko ~lani postanejo mokri ali prezebli, pa se le napotimo v toplej{e prostore.

Kaj pa lahko po~nemo med dolgimi ve~eri, ko smo `e mokri ali pa je zunaj temno in premrzlo?

Spomin - koliko stvari je v {katli Spomin - koliko stvari je v Spomin - koliko stvari je v {katli Spomin - koliko stvari je v Spomin - koliko stvari je v {katli

Pripravimo {katlo z razli~nimi majhnimi predmeti. ^as opazovanja naj bo omejen. Potem {katlo skrijemo, opazovalci pa na papir zapi{ejo predmete. Seveda mednje {tejemo tudi {katlo, v kateri so predmeti.

Nasveti in ideje

Prive`emo ga na stol Prive`emo na stol Prive`emo stol

Otroke razdelimo v dve skupini. Vsaka skupina prive`e enega ~lana nasprotne skupine na stol. Seveda ne premo~no. Zmaga tista skupina, ki prej odve`e svojega ~lana.

Pantomima Pantomima Pantomima Pantomima Pantomima je `e zelo stara, a {e vedno zanimiva igrica. Prav tako razdeljeni v dve skupini poskusimo nasprotniku zastaviti ~im te`jo uganko.

Kitaj{~ina - igra zlogov Kitaj{~ina igra zlogov Kitaj{~ina - igra zlogov

Kitaj{~ina igra zlogov Kitaj{~ina - igra zlogov

Otroke razdelimo v toliko skupin, kolikor ima beseda zlogov. Na primer: pa-ra-di`-nik. Nekoga med tem ~asom po{ljemo ven iz prostora, da ne sli{i besede. Skupine nato skupaj vse naenkrat izgovarjajo vsaka svoj zlog, tisti, ki ne pozna gesla, pa ga posku{a uganiti.

Kdo bo pojedel ~okolado

Kdo bo pojedel ~okolado

Kdo bo pojedel ~okolado

Kdo bo pojedel ~okolado

Igralci sedijo za mizo, na kateri pripravimo ~okolado na kro`niku, vilice in no`. Vsak igralec enkrat vr`e kocko in jo da naslednjemu. Tisti, ki vr`e {estico, si ovije {al okoli vratu (nadene rutko, kapo, … kar pa~ dolo~ite) vzame vilice in no`. Odre`e ~okolado, jo nabode na vilice in poje. Vedno najmanj{i ko{~ek. Seveda, ~e ga ne prehiti tekmovalec, ki naslednji vr`e {estico. Potem si ovije {al (nadene rutko, kapo, ...) ta sre~ne`.

Upava, da sva malo pripomogla k nastajanju programa za zimovanje. Seveda je iger ogromno. Tak{nih in druga~nih. Izberite jih in kak{no tudi preizkusite.

Simona Kos, Ale{ Ferenc, @erjavov rod, Dolsko

NEZNANA SILA

Primo`

Prve medplanetarne sonde, ki so bile poslane z Zemlje, da bi posredovale nekaj od bli`e posnetih slik planetov Jupitra in Saturna, so `e dale~ izven Oson~ja. Kljub temu, da v medzvezdnem prostoru nimajo ve~ kaj poslikati, pa NASA {e vedno vzdr`uje radijsko zvezo s temi sondami. Glede na to, da v medzvezdnem prostoru ne deluje nobena nam poznana sila, razen {ibke gravitacije bli`njih zvezd, se dogaja s sondami nekaj ~udnega. Znanstveniki NASE so namre~ ugotovili, da se sondam manj{a hitrost, kar je v nasprotju s pri~akovanji. Kak{na sila deluje nanje, nih~e ne ve!

SATELITI SISTEMA IRIDIUM

Projekt IRIDIUM je na novo zasnovan sistem za potrebe mobilne telefonije GSM in tudi ostale telekomunikacijske storitve. Ideja izhaja predvsem zaradi ve~nega problema nepokritosti s signalom zaradi neravnega, hribovitega terena na Zemlji. Sprva je bilo zami{ljeno, da bi v orbito okoli Zemlje poslali 77 satelitov, ki bi bili enakomerno razporejeni okoli njene oble, tako da bi tvorili mre`o oddajnikov za potrebe telekomunikacij. S tem bi bilo dose`eno tudi tisto, kar si vsak uporabnik mobilnega telefona `eli - biti dosegliv kjerkoli na Zemlji (tudi v pu{~avi ali na oceanu).

Iz {tevila satelitov v orbiti izhaja tudi ime projekta. Iridij je namre~ tisti kemijski element, ki ima 77 elektronov, ki kro`ijo okoli njegovega jedra. Trenutno je v orbiti le 72 satelitov, od tega 66 delujo~ih in 6 rezervnih. Sistem so v orbito postavile ruske, kitajske in ameri{ke rakete. Sateliti so razmeroma zelo nizko v orbiti, to pa je razlog, da smo tudi astronomi dobili novo vejo pojavov za opazovanje. Orbita satelitov je na-

mre~ tako blizu zemljine povr{ine (500 do 780 km), da sateliti zaradi odboja son~ne svetlobe lahko zasvetijo celo tako mo~no kot Luna v ~asu prvega ali zadnjega krajca. To pomeni, da so lahko vidni tudi podnevi, ne samo pono~i. Blisk odseva Sonca od satelita traja ponavadi od 5 do 20 sekund, odvisno pa~ od kraja, od koder opazujemo. Na Internetu se `e dobijo programi, ki omogo~ajo izra~un preleta satelitov za posamezne kraje po svetu, tako da je taka opazovanja tudi mo`no na~rtovati. Slika predstavlja enega prvih posnetkov takega pojava, {e v ~asu, ko {e niso obstajali programi za izra~un. Belgijski

amaterski astronom je posnel blisk, ki je trajal 20 sekund z Zenitovim fotoaparatom na stojalu povsem po naklju~ju.

SAJ NI RES PA JE!

Razmi{ljanja o vesolju lahko pripeljejo tudi do razli~nih drznih teorij. Ruski znanstvenik P. D. Ouspenskij je takole razmi{ljal o razse`nostih ~asa in prostora. ^as naj bi bil - prav tako kot prostor - sestavljen iz treh dimenzij. To naj bi pomenilo raz{iritev Einsteinovih idej. Trdil je, da mora obstajati ~as, ki ve~no ostaja "zdaj" - zdaj, ki ve~no ostaja zdaj. Zdaj, ki je negiben in obsega ves ~as, ki bi mu lahko rekli neskon~-

nost. Toda potem je {e ena dimenzija, ~as, ki je del na{ega lastnega, specifi~nega "zdaj", ki nam nudi na stotine mo`nosti ali smeri, v katerih lahko napredujemo proti prihodnosti. In tisti hip, ko smo se odlo~ili in se premaknili, nam novi "zdaj" ponudi na stotine drugih, novih mo`nosti. Sklepal je celo, da se ~as ponavlja v neskon~nost, da se ponavljajo vsi `ivljenjski vzorci, tako, da vsak mo{ki in `enska, ki sta bila kdaj rojena, vedno znova pre`ivljata svoje `ivljenje ...

ZA LJUBITELJE METEORSKIH ROJEV

Prej{nji mesec smo bili lahko pri~a spektakularnemu pojavu - meteorskemu roju Leonidov. Ta roj so napovedovali `e dolgo, saj je izvor znan. Pojav povzro~i komet, ki se vsakih 33 let vrne v bli`ino Sonca in vedno pre~ka zemljino tirnico na mestu, kjer se Zemlja nahaja 16. ali 17. novembra (odvisno od prestopnega leta). Letos je komet pre~kal zemljino tirnico januarja in seveda za seboj pustil veliko "smeti" - drobnih delcev prahu in leda, ki so sredi novembra s hitrostjo 100.000 km/h leteli skozi njeno atmosfero in ki smo jih lahko opazovali kot ble{~e~e krogle, ki so padale z neba nekako iz smeri ozvezdja Leva. Od tod tudi ime Leonidi. To je bil vsekakor najbolj spektakularen roj zadnjih let, saj se je v povpre~ju utrnilo preko 1000 utrinkov na uro, pa ~eprav je bilo to mnogo manj od pri~akovanj. Eden od leto{njih Leonidov je tudi na sliki.

ZNANE IZJAVE

Govorijo nam, naj se u~imo iz tujih izku{enj. To je tako, kot bi hoteli biti siti od kosila, ki ga je pojedel nekdo drug.

Ta mesec pa bo {e en zanimiv roj - meteorski roj Geminidov (meteorji bodo leteli iz ozvezdja Dvoj~ka). Decembra sta zve~er Kastor in Poluks na vzhodni strani neba. Okoli 12. in 13. decembra pri~akujemo do 100 svetlih utrinkov na uro. Opazovanj tudi ne bo preve~ motila Luna, saj je 10. zadnji krajec.

Knjiga "Jame in jamarji"

"Skupinica jamarjev je vstopila v ogromno podzemno dvorano. Tavali so po neznanem prostoru, v temi napenjali o~i in iskali nadaljevanje jame, prehod v nove rove. Vse, kar so na{li, je bil ozek ovalen rov. Eden izmed njih se je sklonil vanj in topla svetloba karbidne svetilke je osvetlila stene slabega pol metra {irokega rova, ki se je nadaljeval v temo. @e je hotel zavpiti ostalim, da je brezupno ozek, ko je na prepotenem obrazu za~util rahel prepih. Vedel je, da je zrak zanesljiv vodnik v labirintu podzemlja. Prepustil se je ~arobnemu {epetu sapice, se ulegel na premo~ena ilovnata tla in se splazil v o`ino. Bila je ravno toliko {iroka, da je lahko napredoval z rokami pred sabo in le`e na boku.

Kot gosenica se je kr~il in stegoval ter se sproti prilagajal vijugajo~i kamniti cevi. Jama ga je s svojimi kamnitimi rokami trdno objemala, opogumljalo pa ga je, da je pred seboj ~util prazen prostor. Dale~ za svojimi nogami je sli{al mrmranje prijateljev. Verjetno so ga spra{evali, kako mu gre in ali je `e na{el novo dvorano. Toda tam, kjer je bil, ni bilo dovolj prostora, da bi zajel sapo in jim odgovoril. Odrival se je od sten rova, napredoval centimeter za centimetrom, rov pa je postajal vse o`ji. Ko kon~no niti ~elada, njegova predhodnica, ni mogla ve~ naprej, se

je zadihan ustavil. ^util je le divje razbijanje svojega srca. Obrniti se ni mogel, veliko vpra{anje pa je bilo, ali mu bo uspel ritenski umik. Kot `e tolikokrat poprej v podobnih primerih se je

vpra{al: kaj pravzaprav dela tam? Zakaj je moral zlesti v to luknjo, ali ne bi bilo pametneje pole`avati na soncu pred jamo?"

smislu jamarstva nam

jamarjem zastavljajo star{i, znanci, prijatelji. Toda ~im bolj jim opisujemo

u`itke plazenja

po blatu, mirljivost

naporne-

ga plezanja po vrvi pod curki ledeno mrzle vode in zadovoljstvo ob odkrivanju popolnoma brezkoristnih delov podzemlja, tem manj nas razumejo. Italijanski jamar Giovanni Badino se je naveli~al dobrih vpra{anj in slabih odgovorov, se nekega dne usedel za ra~unalnik in napisal knjigo Jame in ja-

Tudi slovenski jamarji se sre~ujemo s problemom pomanjkljivega poznavanja na{e dejavnosti in razlogov, ki nas `enejo v temno in vla`no podzemlje. Zato je Dorotea Ver{a, dolgoletna jamarka, prevedla knjigo v sloven{~ino in jo dopolnila s podatki, pomembnimi za spoznavanje zna~ilnosti in posebnosti na{ega krasa ter jam, za razumevanje zgodovinske vloge slovenskega kra{kega prostora in za predstavitev slovenskih jamarjev. Napisana je v obliki pogovora, v katerem jamarji odgovarjajo na ve~ kot petdeset zanimivih in preprostih vpra{anj o jamah in jamarstvu. Tako lahko v njej najdete odgovore na vpra{anja: zakaj nastajajo jame, ali je v jamah vedno tema, ali v jamah vedno lahko dihamo, ali so vse jame raziskane in ali se jame lahko podrejo. Mogo~e se ob sre~anju s pisanimi postavami jamarjev, ki so prilezli iz podzemne luknje, spra{ujete, kaj so po~eli v jami. Tudi na to vpra{anje boste na{li preprosto in zanimivo napisan odgovor. In ~e vas bo med branjem prevzela `elja po spoznavanju brezmejnega sveta kra{kega podzemlja, ki tako reko~ na hi{nem pragu ponuja odkrivanje resni~no zadnjih {e neraziskanih delov na{ega planeta, vas v knjigi ~akajo naslovi vseh slovenskih jamarskih dru{tev. Knjiga je ilustrirana s pou~nimi risbami.

Knjigo "Jame in jamarji - vse, kar ste `eleli vedeti o jamarstvu, pa niste imeli koga vpra{ati" je zalo`ila Jamarska zveza Slovenije in je iz{la decembra 1998. Dosegljiva je v vseh ve~jih knjigarnah in v trgovini "Kod in kam" na Trgu francoske revolucije 8 v Ljubljani. Lahko jo naro~ite po povzetju (cena je 1.900 SIT in po{tni stro{ki) po telefonu (061) 12-33345 ali na elektronskem naslovu dorotea.versa @guest.arnes.si. Predstavitev knjige si lahko ogledate na internetu na doma~i strani http://www2.arnes.si/1 ~ljjamarz1/.

prof. Marko Simi~

Zgodil se je ^UJ!

A kaj je ^UJ? To je sre~anje vodnikov in na~elnikov z mariborskega obmo~ja. In zakaj? Ugotovili smo, da se sploh ne poznamo in da je treba ukrepati. Hoteli smo se namesto "~uj ti" klicati po imenih ... in tako smo se 30. oktobra 1998 zbrali v Miklav`u, kjer kraljuje ob~udovanja vreden taborni{ki dom RFL-jevcev. Kljub temu, da se nas je zbralo manj kot smo pri~akovali, smo za~eli - najprej z igro "^lovek ne jezi se" v ~love{ki velikosti.

Na{e sre~anje seveda ni bilo zasnovano samo na zabavi, ampak tudi na posredovanju novega znanja ... in led je prebijal kdo drug kot Habo, ki je svoj "nepreklicen" odhod podalj{al za tri ure. Po kosilu je Gos zbrano ~etico pripravila k neverbalni komunikaciji, za njo pa ^epil k izdelavi plakatov.

Vzdu{je je postajalo vedno bolj spro{~eno in zabavno. Na vrsti je bila igra "Gori!", kjer smo iz gore~e hi{e re{evali najpomembnej{e stvari. Po igri smo razpravljali, zakaj je ^upo vzel zdravila, Blondi pa spominsko knjigo in zobno {~etko ...

Tehni~na dodelanost + kuharska sposobnost

Rezultati Nota - dobro za strah

Po ve~erji pa na NOT. Ja, na no~no orientacijo po potnih znakih. Za zabavnost nalog so poskrbele Gos, Fana in Bedenka. Na zadnji to~ki so ekipe kiparile z bu~ami. (Razne "face" so {e dolgo v no~ krasile prostore in vzbujale strah, predvsem pa pove~evale smrad v na{i sobi.) Premra`ene, a zadovoljne ekipe so zapele {e pesem in si tako prislu`ile dodatnih 10 to~k. In sedaj! Pazite, saj je Pero potegnil na plano svojo novo modro kitaro. Gledali smo jo lahko le od dale~, ker je morala ostati neomade`evana. Za uvod sta Gargy in ^upo zapela pesem na{i Jasni kot edini punci med udele`enci. Nadaljeval je Vol z improligo, kjer smo vodniki na dvoboj pozvali in{truktorje. Za najve~jega strokovnjaka v infra rde~em rezanju slonovih oklov se je izkazal Jon, medtem ko je samski ^rt spretno prevajal. Za pravo revolucijo pa je zagotovo poskrbela Fana s "pomfrijem", ki ga je ob Mateju skoraj zmanjkalo.

No, nasmejali smo se do solz, za umiritev pa je poskrbela Mojca z Uvodom. Nekateri so zaspali, eni pa se sploh nismo dotaknili svojih spalk in smo do~akali son~ni vzhod. Z ne`no budnico sem sku{ala narisati nasmeh sanjavim zaspancem, a marsikomu vseeno ni bil v{e~ pogled na uro.

Spet se je za~elo. Vi~o in Klara z Eurokoraki - vsi navdu{eni. Sledila je priprava ognji{~ in kosila, kjer so se vodniki izkazali za prave kuharske mojstre (baje se jih da tudi najeti). Po~asno prebavljanje gola`a sta nato sku{ala o`iveti Mojca in Peter, na koncu pa je sre~anje popestril {e Rado z diasi iz [vice.

In tukaj se kon~a! Bilo je nepozabno. Vsi smo odhajali domov zadovoljnih obrazov, vsi smo se (in se {e) strinjali, da moramo to ponoviti. @al je lahko vsem, ki ste zamudili na{e sre~anje, saj kot pravi Gargy, vse to in {e ve~ za samo "enga jurja".

Brez pesmi seveda ne gre

Gola` by Vi~o

"[efica" Haza

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

vpra{anja lahko po{ljete na naslov gaby @kibla.org.

ZIMSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE (ZOT) 1999

1. Tekmovanje bo v Lovrencu na Pohorju, v petek, 29. 1., in v soboto, 30. 1. 1999. Prihod ekip v petek od 18. do 20. ure. Zbor ekip v petek ob 20. uri na O[ Lovrenc na Pohorju, [olska ul. 6.

2. [tartnina zna{a 8.000 tolarjev na ekipo. V {tartnini so zajeti karta, na{itki, ~aj, enolon~nica in preno~evanje za ekipo. [tartnino naka`ite na `iro ra~un 51800-678-80784, Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor.

3. Prijave po{ljite do 22. 1. 1999 na naslov: Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Prijava mora vsebovati {tevilo ekip v posamezni kategoriji, potrdilu o pla~ilu {tartnine in naslov naslov naslov naslov naslov, kamor bomo po prijavi poslali propozicije.

4. Tekmuje se v kategorijah:

- 100: gozdovniki 1988-1984

- 200: gozdovnice 1988-1984

- 300: popotniki 1983-1979

- 400: popotnice 1983-1979

- 500: gr~e in gr~ice 1978 +

5. Ekipa {teje 5 tekmovalcev. En tekmovalec v ekipi je lahko za eno leto mlaj{i ali starej{i. ^e je ekipa me{ana, tekmuje v mo{ki konkurenci. ^e so v ekipi {tirje tekmovalci, lahko ekipa tekmuje brez olaj{av. ^e so v ekipi trije tekmovalci ali manj, tekmuje ekipa izven konkurence.

6. Tekmovalci naj imajo s seboj taborni{ke izkaznice, ~e novih {e nimajo pa vsaj lanske.

7. Naloge na tekmovanju:

- orientacijski pohod (enodnevni)

- vrisovanje KT

- taborni{ko-topografski (TOTI) test

- skica terena

- signalizacija

- opis KT

8. Dodatne informacije dobite na telefonu 062/222-482 ali 062/656-583 (Windy) ali na sede`u rodu XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek na Verstov{kovi 4 v Mariboru. Kakr{na koli

Z NARAVO K ^LOVEKU!

Gregor Vinder, na~elnik rodu

GLAS JELOVICE 1999

[e malo, pa se bo leto obrnilo, in tako zagotovo kot pride novo leto, pride tudi tradicionalno tekmovanje Glas Jelovice. Kakovostno tekmovanje, ki ga organizira Rod svobodnega Kamnitnika, bo v soboto, 9. 1. 1999 v [kofji Loki. Zbor ekip bo ob 8.00 pred taborni{kim domom (na soto~ju obeh Sor).

Tekmovanje ostaja pri tradicionalno zanimivi progi, za~injeni z nalogami, ki jih `e poznate (topotesti, PP, @VN, hitrostna etapa, ... ).

Vendar se vam {e kako spla~a potruditi, saj bodo zmagovalci bogato nagrajeni s prelepimi unikatnimi pokali in prakti~nimi nagradami.

Poleg tega smo letos vzporedno s tekmovanjem pripravili {e tekmovanje za najbolj "KUL" ekipo. (Za zmago bo {tela {armantnost, solidarnost, duhovitost in kan~ek znanja).

Najbolj KUL ekipo ~akajo gromozanski pokal in bogate prakti~ne nagrade, zato se spla~a potruditi.

Tekmovalci bodo razdeljeni v {tiri kategorije: gozdovnice in gozdovniki ter popotniki in popotnice. V ekipi je na~eloma pet ~lanov, dopu{~a pa se odstopanje za enega gor ali pa dol. [tartnina na ekipo zna{a borih 4.500 tolarjev, na dan tekmovanja pa bo 7.000 tolarjev, zato se nujno prijavite najkasneje do 31. 12. 1998.

Prijavite se lahko tako, da pi{ete vodji informativnega odseka Martinu Medi~u, Rete~e 154, 4220 [kofja Loka, ali ga pokli~ete na tel. 064/632-363, e-mail: martin.medic@guest.arnes.si. Sporo~ite mu svoje podatke, {tartnino pa pla~ajte na `iro ra~un: 51510 - 678 - 55536.

^e vas zanima kaj posebnega, vam je na voljo vodja

tekmovanja Tine Radinja, tel.: 064/655-661. Vse dodatne informacije lahko dobite na doma~i strani na{ega rodu na naslovu homepages.infoseek.com./ ¡¡sodsvodo/index.htm, tam pa lahko oddate tudi svojo prijavo.

Za udele`ence iz zelo oddaljenih krajev bo urejeno preno~i{~e, vendar ga je treba rezervirati vnaprej. Vabimo vas, da se preizkusite in se veselimo va{ega prihoda.

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

PREGLED AKTIVNIH IN[TRUKTORJEV

iz obdobja 1997/98 za obdobje 1998/99

CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE

MatejaMedved ROD II. GRUPE ODREDOV

EmilMumel ROD ZELENE ROGLE

GregorKova~i~ ROD ZELENE ROGLE

MatejKotnik ROD ZELENE ROGLE

PeterVr~kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA

MojcaZago`en ROD JEZERSKEGA ZMAJA

Bo{tjanKeti{ ROD JEZERSKEGA ZMAJA

ErvinGro{elj ROD POLDETA EBERLA-JAMSKEGA

DOLENJSKO OBMO^JE

GregorMohori~ ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

Primo`Badovinac ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

GregorGutman ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

JurijKocuvan ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

BorutPelko ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

EmilToman ROD MIRNE REKE

AndrejTratar ROD MIRNE REKE

GORENJSKO OBMO^JE

IvanStojsavljevi~ KOKR[KI ROD

Toma`Strajnar ROD STRA@NIH OGNJEV

Aljo{aRavnikar ROD STANETA @AGARJA ML.

AndrejStuden ROD STANETA @AGARJA ML.

JanezGori~anec ROD STANETA @AGARJA ML.

Matja`Jesen{ek POKLJU[KI ROD

GregaRobi~ POKLJU[KI ROD

MilkoOkorn ROD SVOBOD. KAMNITNIKA

TinaBogataj ROD SVOBOD. KAMNITNIKA

BarbaraEr`en ROD SVOBOD. KAMNITNIKA

Domen@epi~ ROD SVOBOD. KAMNITNIKA

Ga{perCankar ROD ZELENEGA @IRKA

TadejMohori~ ROD ZELENE SRE^E

MarkoJu`ni~ ROD KRI[KE GORE

JureKramar ROD KRI[KE GORE

JU@NO PRIMORSKO - NOTRANJSKO OBMO^JE

Polona^eligoj ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

MarjanMakuc ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

KristianUmek ROD BELIH JADER

Bo{tjanBugari~ ROD SREBRNEGA GALEBA

Du{ankaLepej ROD SREBRNEGA GALEBA

Martin@nidar{i~ ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

MihaUhelj ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

Ga{perRupnik ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

KORO[KO OBMO^JE

Ma{a^arf ROD SEVERNEGA KURIRJA

OBLJUBLJANSKO OBMO^JE

DarkoJenko ROD SKALNIH TABOROV

DamjanHabe ROD SKALNIH TABOROV

MarjetaHren ROD SKALNIH TABOROV

GretaGro{elj ROD SKALNIH TABOROV

Miha[kofic ROD SKALNIH TABOROV

Marko@agar ROD SKALNIH TABOROV

KatjaJeraj ROD SKALNIH TABOROV

JurijBo`jak ROD MORAV[KE DOLINE

Mojca[pacapan ROD LOUISA ADAMI^A

VesnaCvek ROD BISTRI[KIH GAMSOV

MojcaHysz ROD BISTRI[KIH GAMSOV

RadivojMalnar ROD DVEH REK

RadovanKraj{ek ROD DVEH REK

MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA

TadejPugelj ROD BI^KOVE SKALE

MatejaJustin ROD BI^KOVE SKALE

DarkaPetan~i~ ROD BI^KOVE SKALE

GregaKova~i~ ROD HEROJA VITEZA

AndrejTav~ar ROD SIVEGA VOLKA

MatejFlorjan~i~ ROD SIVEGA VOLKA

AndrejaOsvald ROD TR[ATEGA TURA

MihaelaHojker ZMAJEV ROD

MatijaLipar ROD BELEGA BOBRA

MiroslavVi~i~ ROD BELEGA BOBRA

Ivo[tajdohar ROD DOBRE VOLJE

Ale{Posega ROD DOBRE VOLJE

Ale{Arko ROD RO@NIK

Bla`[terk ROD RO@NIK

MajaRozman ROD RO@NIK

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

RokSu{nik ROD RO@NIK

TineKoloini RA[I[KI ROD

@igaBab{ek ROD MO^VIRSKIH TULIPANOV

MatejaOblak ROD MO^VIRSKIH TULIPANOV

Mateja [u{ter{i~ Dimic ROD PODKOVANEGA KRAPA

MARIBORSKO OBMO^JE

IztokBani~ ROD ZELENIH GRI^EV

AndrejKlinc MAISTROV ROD

PeterOpaka MAISTROV ROD

FrancKlu`er MAISTROV ROD

ValerijanSalaj ROD VISOKEGA MACESNA (RPB)

BrankoLeskovar ROD SEVERNICA

Sa{oBel{ak ROD UKRO^ENE REKE

^rtomirBorec ROD XI. SNOUB

JasnaTrape~ar ROD XI. SNOUB

GregorVinder ROD XI. SNOUB

MihaBrodnjak KVEDROV ROD

SimonaZupanc KVEDROV ROD

DubravkoMartinjak KOBANSKI ROD

IztokUtenkar ROD ^RNEGA JEZERA

GorazdUtenkar ROD ^RNEGA JEZERA

Nata{aPoto~nik ROD ^RNEGA JEZERA

POMURSKO OBMO^JE

CsabaSzabo ROD VIDRA (RLP)

GordanaSovege{ ROD VIDRA (RLP)

MihaPirher ROD VEDRIH PRLEKOV

SimonaTopolinjak ROD VEDRIH PRLEKOV

Ale{Skali~ ROD VESELEGA VETRA

BrankaKouter ROD VESELEGA VETRA

PetraSkali~ ROD VESELEGA VETRA

MetkaBehek ROD BELIH [TRKOV

SEVERNO PRIMORSKO OBMO^JE

Bla`Pra~ek ROD MLADIH BOROV

AndrejRutar ROD MLADIH BOROV

VojkoVi~i~ ROD SO[KIH MEJA[EV

DaniOblak ROD PUNTARJEV

MiroKristan ROD PUNTARJEV

REZULTATI IVKOVEGA IVKOVEGA IVKOVEGA IVKOVEGA IVKOVEGA MEMORIAL MEMORIAL MEMORIAL MEMORIAL MEMORIAL A 1998 A 1998 A 1998 A 1998 A 1998

Legenda:

MDVMed dvema ognjema

LNZLov na zaklad [I[[otor iz {otork STSpretnostni test [T[aljivi test

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLV

213ZR02210232576

215ZR090041315

Legenda: NNogomet

STSpretnostni test

HAHoja z A - ji VVozlanje [T[aljivi test

311Rsam100002,512,512

315RMD20190154,558,57

316RPEJ2013005,538,511

318RLA20220161,559,56

320Rsam10230143509

314RDR302440202,5116,51

301RPT5013301501082

302ZR3000155509

303ZR402110223953

304ZR30020185734

307RDV4005183665

308RPT20180171,556,58

407RPK005192,526,55

408RPK0030212534

410RPEJ5022102451112

416RTR402040206,5126,51

205AZR4025501321003

Legenda:

KKo{arka

STSpretnostni test

LZLov za zakladom

HAHoja z A - ji

NNogomet

501RaR400000406

506MZT40191130401402

508Rsam3022720501293

511RPEJ30258020834

515RPEJ0381020415

NA BAVARSKEM Z MLADINSKIM SVETOM SLOVENIJE

Vdrugi polovici septembra sem se pridru`il delegaciji Mladinskega sveta Slovenije, ki se je odpravila na {tudijsko ekskurzijo na Bavarsko. Glavni namen tega obiska je bil, spoznati delo in organiziranost mladinskih struktur v najve~ji nem{ki de`eli, hkrati pa s tem potrditi dobre odnose med Mladinskim svetom Slovenije in podobno bavarsko organizacijo – Bayerische Jugendring (BJ).

Program, ki sta ga sestavila in vodila izredno gostoljubna gostitelja, Andreas in Thomas, je potekal v treh razli~nih mestih. Najprej smo si v Muenchnu ogledali sede` BJ in se s predsednico organizacije pogovorili o razlikah v organiziranosti med na{o in tamkaj{njo krovno mladinsko organizacijo, kasneje pa smo obiskali {e slovensko konzularno predstavni{tvo in bolje spoznali njegove naloge in dol`nosti.

@e isti dan smo nadaljevali pot v 100 km oddaljeni Ingolstadt in se naslednjega dne udele`ili sre~anja z `upanom mesta, ki nas je prijazno sprejel in poudaril pomen povezav med Bavarsko in Slovenijo tako na ravni mest (Ingolstadt je pobraten z Mursko Soboto) kot na ravni mladinskih organizacij. Da je Ingolstadt mesto, ki je za mlade naredilo zelo veliko, smo se prepri~ali v naslednjih dveh dneh, ko smo si najprej ogledali tovarno Audi in potem spoznali {e Audijevo srednjo poklicno {olo, kjer so mladi aktivno vklju~eni v dejavnosti, preko katerih izra`ajo svoja mnenja na raznih podro~jih, od politike do zaposlovanja.

Popeljali smo se tudi na ogled mladinskega centra, ki se ukvarja z mladimi, ve~inoma dijaki, ki so se zna{li v konfliktih z doma~imi, dru`bo in zase ne najdejo prostora v mestu. Tu imajo le-ti prostore, ki si jih lahko uredijo po svoje, se posvetijo urejanju in tako vsaj nekoliko ubla`ijo svoje te`ave. Poskrbljeno imajo tudi za osnovno{olsko mladino, ki lahko v nekaj prostorih, razseljenih po mestu ob {olah, pre`ivlja svoj prosti ~as ob ~aju, igri, pogovorih in se izogne dolg~asu.

Ob koncu obiska v Ingolstadtu smo imeli sre~anje s {tevilnimi mladinskimi organizacijami in skupaj smo izrazili `elje po medsebojnem sodelovanju.

Sam sem se zadr`al v dolgem pogovoru s predstavnikoma lokalne skavtske enote, ki ju je povezovanje s taborniki zelo zamikalo.

Sledilo je spoznavanje mladinskih organizacij v Erlangnu, po katerem nas je vodil Harald, sicer vodja pisarne Bund der Pfadfinderinnen und Pfadfinder, ene izmed {tirih skavtskih organizacij na Bavarskem, katero smo podrobneje spoznali. Priznati je treba, da je razlik med njihovo in na{o organiziranostjo izredno malo, vseeno pa je bil obisk zelo zanimiv. Erlangen je nekoliko manj{i od Ingolstadta, vendar je tudi tu za mlade dobro poskrbljeno. Pomudili smo se v pisarni Mestnega mladinskega sveta Erlangen, kjer so nas seznanili z delovanjem, ob koncu pa smo si navdu{eno ogledovali {e tamkaj{nji Mladinski kulturni center, biv{o elektrarno, ki so jo uspe{no predelali v prostor za najrazli~nej{e delavnice, koncerte in kino predstave.

Po tednu dni intenzivnega programa smo bili slovenski udele`enci nekoliko utrujeni, vendar dobro pou~eni o razmerah mladinskih organizacij na Bavarskem, {e posebej koristni pa so stiki, ki smo jih vzpostavili. Bavarski skavti si sodelovanja s slovenskimi taborniki vsekakor `elijo in zakaj ne bi naslednje leto popotniki va{ega rodu od{li na taborjenje ravno na Bavarsko? Za naslov kontaktne osebe se oglasite v pisarni ZTS.

Marko Mr{nik

Kostanjev piknik novome{kih tabornikov

Prvo soboto v novembru je Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta organiziral `e tradicionalni kostanjev piknik, ki smo ga letos izvedli na Oto~cu. Taborniki iz ~ete Pore~ani smo se zbrali na {olskem dvori{~u v [mihelu. Pri{lo nas je kar 42, med nami pa je bilo veliko u~encev prvega in drugega razreda. Skupaj smo od{li do Mercatorjeve trgovine v Lo~ni, kjer smo se pridru`ili ostalim novome{kim tabornikom. Gostje izleta so bili tudi posamezniki iz Mirne Pe~i, kjer bodo ustanovili novo taborni{ko enoto.

Tako se nas je proti Staremu gradu napotilo pribli`no 150 tabornikov. Med potjo smo se enkrat ustavili, odpo~ili in pomalicali, da smo la`je nadaljevali pot. Mimogrede smo si ogledali tudi posestvo na Bajnofu. Ko smo prispeli do nogometnega igri{~a na Pluski (Oto~ec), smo odlo`ili nahrbtnike in kostanj, ki smo ga prinesli s seboj od doma. Nekateri na{i vodniki in starej{i so zakurili ogenj in pripravili vse potrebno za peko kostanja. Mi smo ta ~as izkoristili {e za ogled Starega gradu, odkoder je lep razgled proti Gorjancem in Oto~cu. Pri gradu smo se tudi fotografirali.

Po ogledu Starega gradu smo pri{li spet do prostora, odkoder nas je `e vabil prav prijeten vonj po pe~enem kostanju. Vsi smo se ga prav po{teno najedli. Bil je sladek in nam je zelo teknil. Med piknikom smo se igrali tudi razne igre, po dveh urah dru`enja pa smo se odpravili proti domu, saj nas je ~akala {e dolga pot.

V prijetnem dru`enju smo tako najmlaj{i kot starej{i taborniki pre`iveli soboto, 7. novembra 1998. Prijetno utrujeni in zadovoljni ter polni novih do`ivetij smo se v poznih popoldanskih urah vrnili domov. Tak{nih izletov si vsi prav gotovo {e `elimo.

Helena Murgelj, ~eta Pore~ani, [mihel

Rod gorjanskih tabornikov, Novo mesto

Eni so pekli kostanj, drugi pa so u`ivali v igrah.

Pri Starem gradu smo se slikali za spomin

Izpred Mercatorjeve trgovine v Lo~ni smo se napotili proti Staremu gradu

KER SI TI

Nisva bila veliko skupaj, niti pogovarjala se nisva, bilo je nekaj pozdravov, nekaj nasmehov, nekajkrat sem mu pomagal nalo`iti tovor, v~asih sem hodil za njim in sva skupaj po~ivala na istih kamnih, travah ali pesku, pomagal sem mu, ko smo bredli dero~o reko, nekajkrat mi je ponudil ~aj, jaz njemu cigareto, ni~ ni negodoval kot ve~ina nosa~ev, zalotil sem ga, kako je znal opazovati sonce. Tako rad sem bil v njegovi bli`ini. In tisti dan, nekaj dni pred bazo, ko je ~akal na izpla~ilo, pot je postala zanj prete`ka, se mu nekako nisem znal pribli`ati. Nekaj sem mu hotel dati za spomin, iskal sem po nahrbtniku, pa sem vsako stvar ovrgel, tako hudo mi je bilo, in vedel sem, da bo zdaj zdaj od{el. Nasmehnil se je. Bil je kratek, poln nasmeh, odsev njegovega obraza, na katerem ni bilo ni~esar kot samo lepota, mladost in `ivljenje, veliko `ivljenja. Tako sva se poslovila, zagotovo vem, da sva se poslovila, tako kot jaz, je tudi on vedel za to, droben, suhljat starec, ki je bil resni~no samo to ... (Milan Romih) (Milan Romih) (Milan Romih) (Milan Romih)

Prijatelj moj. Nikdar ne pri~akuje{ preve~ od mene. Vesel si, kadar uspem, toda tudi neuspeh ni~ ne de. Pomaga{ mi, kolikor more{. Toda najbolj pomembno je, da si ob meni. (Wendy Jean Smith) (Wendy Jean Smith) Bela, samotna gaz se z vrha spu{~a v dolino in izginja v megli.

Vse je ena sama izginjajo~a belina, le odtenki senc lo~ijo stopinje, kjer sem hodil. Veter po~asi bri{e drobne sledi drobnega ~loveka in ko bom sestopil, jih bom zasul s snegom in nove poti bodo prekrile spomine.

Zato bi rad trenutek {e posedel na vrhu in sam, sredi slepe~ih obzorij prelistal knjigo, ki jo nosim s seboj.

Pred menoj se ri{ejo jasne slike preteklosti, a {e ve~ je nepopisanih listov, vmes pa je trenutek, ki ga `ivim.

Trenutek, ki se je po globoki gazi sku{al povzpeti v nebo,

a je obstal priklenjen na vrh in me postavil nazaj na ta svet prazne resni~nosti. In takrat sem opazil, da sonce po~asi rde~i kulise mojega odra, ob~util sem, kako me mraz grize v roke in noge, in spoznal, da se bo treba vrniti in poiskati nove gazi.

Kdor i{~e cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. (Nejc Zaplotnik) (Nejc Zaplotnik) Tudi tisti trenutek je pri{el. Ko je velik Zakaj stopil predme. Zakaj?... Zakaj si storila tisto? In iskajo~ vpra{aj v o~eh ... Ni bilo zato, ker je nasme{ek takrat oblival prostor. Ni zato, ker tvoja pesem objame mojo du{o. Ni bilo, ker sem ujela pogled. Ni ... Ne, ni~esar ni, kar bi lahko potipal. Ve{, zato se je zgodilo, ker SI!... Sre~no potovanje! Lrga

GLASILA

Tri glasila so se tokrat zna{la na urednikovi mizi. Eno presene~enje - glasilo Rodu

Staneta @agarja - ml. z imenom VOZEL. Prav

tako velik je kot Tabor, natisnjen je v tr`i{ki

tiskarni Uzar! Naslovnica je dvobarvna, znotraj pa je ~rno-bel.

V Rodu Sivega volka v Ljubljani so oktobra

izdali 4. {tevilko PREPIHA, Rod Samorastniki

v Polju pri Ljubljani pa novembra 48. {tevilko glasila SOKOL. V Rodu skalnih

taborov v Dom`alah so `e {esti~ izdali knji`ico IZLETNIK, v kateri so napisali, kam bodo od{li na izlete v letu 1999, od najmlaj{ih do najstarej{ih.

Marta

Glasila Glasila

Celotno gorsko verigo, ki v dol`ino {teje kar lepo {tevilo kilometrov, lahko razdelimo na vzhodni in zahodni del. Delitveno to~ko predstavlja Ljubelj (sedlo 1369 m ali mejni prehod 1058 m). Vzhodni del ne tvori v celoti povezane in izrazite gorske verige, temve~ predstavlja ve~ manj{ih med seboj relativno nepovezanih skupin vrhov (Ko{uta /glej Tabor 12/97/, Ol{eva in Peca). Kot zanimivost lahko omenim {e, da dr`avna meja na vzhodnem robu Ko{ute (M. Ko{uta 1740 m) zapusti Karavanke in se za kratek ~as nave`e na SavinjskoKamni{ke Alpe (M. Baba 2018 m - Matkova Kopa 1957 m). Tod se avstrijsko ozemlje z dolino Belska Ko~na kot oster jezik zajeda globoko na son~no stran

Karavank. Meja se na Karavanke vrne {ele, ko se pribli`a Ol{evi.

ZAHODNE KARAVANKE S STOLOM

Karavanke so podolgovata gorska veriga, ki le`i v smeri V - Z na dobr{nem delu na{e severne meje. Pri~nejo se na zahodu (`e izven Slovenije) s sedlom Vrata (dobrih 650 m nadmorske vi{ine), ki je hkrati pomemben cestno-`elezni{ki mejni prehod med Avstrijo in Italijo. Prvi pomembnej{i vrh skupine je Pe~ (1510 m). Tod se stikajo meje treh dr`av (Slovenija - Italija - Avstrija) in ravno zaradi tromeje je vrh postal znana izletni{ka to~ka. Kot smo gorsko skupino na zahodu omejili z mejnim prehodom, jo lahko tudi na vzhodu zaklju~imo z mejnim prehodom Me`ica. Zadnji pomembnej{i vrh Karavank je 2125 m visoka Peca s Korde`evo glavo.

Zahodni del za razliko od vzhodnega predstavlja dokaj enotno gorsko verigo. Edino neenotnost predstavlja zaokro`ena skupina vrhov okoli Zelenice (Begunj{~ica z V. vrhom 2060 m, Vrta~a 2181 m, Palec 2026 m ter drugi) takoj zahodno nad Ljubeljem. Ti vrhovi sodijo v skupino najte`je dostopnih karavan{kih vrhov in so tudi zato nekaj posebnega (glej Tabor 2/95).

Vzhodni za~etek v eni liniji enakomerno nizajo~ih se vrhov pa predstavlja Stol (2236 m), ki je hkrati najvi{ji vrh Karavank.

Stol 2236 m

Stol se nahaja SV nad @irovnico. S svojo zna~ilno kopo je o~em prakti~no

ALBATROS

nezgre{ljiv. Pre{ernova ko~a 2174 m visoko na ju`ni strani se v lepih dnevih vidi npr. s [marne gore in prav gotovo {e od marsikje drugod. Vrh je skratka enkraten razglednik. Dosegljiv je z vseh strani. Najbolj znani sta ju`na in vzhodna varianta pristopa. Severna je primernej{a za Avstrijce in {e to v glavnem le poleti, zahodna pa je zelooo dolga. Stol je poleti in pozimi najla`e dosegljiv po ju`ni varianti, se pravi, ~e krenemo iz @irovnice mimo Valvasorjevega doma (1171 m) ter se povzpnemo skozi gozd in nato preko ju`nih pobo~ij dose`emo vrh. Nekaj manj{o relativno vi{insko razliko moramo premagati v primeru, da krenemo z Ljubelja (pozimi si do Zelenice lahko pomagamo celo s sede`nico - vzhodna varianta), vendar je ta tura orientacijsko in tehni~no zahtevnej{a. Z vozilom lahko prvo (ju`no) varianto precej skraj{amo. Cesta do Valvasorjevega doma je celo pozimi marsikdaj presenetljivo visoko prevozna (zimske gume, verige, 4 x 4, sopotnikiporivalci, ...). Toda pozor - pozimi je, ne glede na smer pristopa, nujno upo{tevanje vseh pravil varnega zimskega gorolazni{tva. Ju`na in vzhodna varianta nam

tudi - vsaka po svoje - ponujata lep in zanimiv turni smuk.

Zahodno od Stola se vle~e dolg greben, kjer se nahajajo sprva trije dvatiso~aki (Poto{ki Stol 2014 m, Vajne` 2104 m in M. vrh 2017 m) zdru`eni v skupino Bel{~ice, sledi nekoliko ni`ja Stru{ka (V. vrh 1944 m) ter nato Golica (1835 m).

Izhodi{~e: za tabornike najbolje @irovnica (vlak, avtobus) kot za~etek ju`ne variante pristopa;

^asovnica: ^asovnica: ^asovnica: ^asovnica: @irovnica - Valvasor: 1.30 - 2h, Valvasor - Stol: 2.30 - 3h;

Te`avnost: Te`avnost: Te`avnost: Te`avnost: poleti tehni~no nezahteven izlet po ozna~enih poteh; pozimi pazljivo glede orientacije v spodnjem delu (v gozdu), zgoraj nevarnost plazov in zdrsa;

Zaveti{~a: Zaveti{~a: pozimi predvsem Valvasorjev dom (1171 m, 0609/ 628-648, 064/802-158), poleti {e Pre{ernova ko~a (2174 m, 0609/ 611-366, 064/806-396);

Primernost: Primernost: Primernost: Primernost: poleti `e za GGje, pozimi (v ugodnih razmerah in ob spremstvu ustrezno izku{ene osebe) za PP-je;

Vodni{ka literatura: literatura: Vodni{ka literatura: literatura: Vodni{ka literatura: vodnik Karavanke (S. Klinar) ter razne karte.

Golica 1835 m

Golica je {iroka ple~ata gora, ki zapira vse severno obzorje nad Planino pod Golico (933 m, tod tudi Dom pod Golico), od Jekljevega sedla (1488 m) na zahodu do sedla Suha (1438 m) na vzhodu. Od vi{ine cca 1500 m navzgor je gola in porasla s travo. Od tod verjetno njeno zna~ilno ime. Svetovno slavo je prav gotovo do`ivela z znano skladbo Avsenikov “Na Golico”. Vzhodno od glavnega vrha Velika Golica (1835 m) sta {e dva manj{a vr{i~a (Krvavka 1784 m in Adam~eva Golica 1647 m). Zahodno pod vrhom je tudi spomenik. Nekdaj je bila Golica najbolj obiskan vrh v Karavankah. Pred vojno sta tu stali dve ko~i. Ena tam, kjer je ko~a tudi sedaj, in druga prav na vrhu. Poleti slovi Golica po {irokih planjavah narcis. Obi~ajen poletni dostop vodi mimo Ko~e pod Golico (1582 m) preko ju`nega pobo~ja. Pozimi je zaradi precej strmih pobo~ij najugodnej{i dostop preko Jekljevega sedla, kar je tudi najugodnej{a turnosmu~arska smer. Seveda obstajajo tudi drugi, manj obiskani dostopi.

Od Golice dalje proti zahodu sledi vrsta vrhov vse do Babe (1891 m) in najzahodnej{ega karavan{kega dvatiso~aka Kepe (2139 m). [e naprej proti zahodu se vrsti kopica ni`jih in zelo redko obiskanih vrhov. Zaradi svoje nizke lege so tudi pozimi tehni~no sorazmerno nezahtevni. Njihova neobiskanost in s

Izhodi{~e: Izhodi{~e: Jesenice (vlak, avtobus), Planina pod Golico (avto);

^asovnica: ^asovnica: ^asovnica: ^asovnica: Jesenice - Planina pod Golico: 1h, Planina pod Golico - Golica: 3h;

Te`avnost: Te`avnost: poleti lahko, pozimi nevarnost plazov in zdrsa;

Zaveti{~a: Zaveti{~a: Zaveti{~a: Zaveti{~a: poleti in pozimi Dom pod Golico na Planini pod Golico (933 m, 064/81-291), poleti Ko~a pod Golico (1582 m, 064/81-291);

Primernost: Primernost: poleti `e za GG-je, pozimi (v ugodnih razmerah in ob spremstvu ustrezno izku{ene osebe) za PP-je;

Vodni{ka literatura: Vodni{ka literatura: Vodni{ka literatura: vodnik Karavanke (S. Klinar) ter razne karte;

Drage bralke in dragi bralci!

Upam, da je tudi v dana{njem sestavku bilo marsikaj zanimivega. ^e izleti ne mikajo, potem ta rubrika pa~ ni za vas. Kljub temu pa sem prepri~an, da sem nekaterim, vsaj ob~asno dal kak{no dobro izletni{ko idejo. S tem prispevkom se poslavljam od rednega vsakomese~nega sodelovanja pri nastajanju Tabora. Seveda pa {e vedno upam, da mi bo uredni{tvo odstopilo prostor v reviji, ~e bom neko~ v prihodnosti dobil sve`e in zanimive prebliske. Bye-bye.

tem povezana odsotnost markiranih poti pa jim dajeta svojevrsten ~ar. Ni potrebno posebno poudarjati, da je z njihovih pobo~ij lep razgled na Julijske Alpe na drugi strani zgornjesavske doline.

Vrta~a z Zelenice, desno Zelenjak, v ozadju Stol

VESELA SRE^ANJA

Nekega blatnega, pa vendar vremensko obetavnega dne se je pred O[ Dom`ale zbrala gru~a 210 otrok. Miting?! Koncert?! Seveda ne! Bil je ~as za vesela sre~anja medvedkov in ~ebelic, za taborni{ko akcijo namenjeno najmlaj{im. Bistvo teh sre~anj ni tekmovalnost, temve~ igra, spoznavanje sovrstnikov ter dru`enje z njimi. No, in tako so vsakoletni akciji prisostvovali otroci, ki so se s svojimi vodniki pripeljali iz Morav~, Logatca, Grosuplja, Kamnika, Meng{a, Medvod ter seveda iz Dom`al. Slednji so nemara pri{li kar pe{.

Vsa stvar se je za~ela dogajati pribli`no ob 10. uri, ko je vodja veselih sre~anj

ali kako je 210 otrok okupiralo osnovno {olo

Jure dal znak za uradni za~etek. Rde~a nit sre~anja je bila 12 taborni{kih zakonov. Sedaj bom pa vso zadevo razlo`il, da boste vedeli, kaj to sploh pomeni. Taborniki poznamo 12 zakonov in tako je bila tudi vsa zbrana mularija razdeljena v 12 skupin. V posamezni skupini so bili otroci iz razli~nih krajev, saj smo jih tako bolj spodbudili k navezovanju novih stikov, prijateljstev. Tudi celotna programska zasnova akcije je bila razdeljena na 12 dejavnosti, ki so se navezovale na taborni{ke zakone. Vse dejavnosti so potekale po kro`nem sistemu, tako da je bila ena skupina pribli`no pol ure pri eni dejavnosti. Pri tem je vsaka skupina s seboj nosila za nekatere kar prevelik karton, na katerega so otroci pisali, kaj si predstavljajo v zvezi s posameznim zakonom. Nekatere izjave najmlaj{ih so bile kar ob~udovane, do~im so si nekatere zaslu`ile salve smeha.

Med potekom samih dejavnosti se je izkazalo, da je najbolj zanimiva dejavnost otro{ko igri{~e, prepleteno z mnogimi zanimivimi ovirami, ter igra med dvema ognjema, katero sem {e jaz kot osnovno{olski nadobudne` prakticiral skoraj vsako drugo uro telesne vzgoje in za katero sem mislil, da {e zdale~ ni ve~ tako popularna kot takrat, pa sem se u{tel. Zanimive so bile dejavnosti v gozdu, kjer so M^-ji pokazali spretnosti za oblikovanje, s pomo~jo igre pa so krepili prijateljstvo. Otroci so se prerivali tudi pri igri pantomime, saj je vsak hotel

pokazati svojo ve{~ost, pa vendarle ni {lo vedno brez ti{ine. Bo potrebno {e mal' natrenirat kako mravlja leze, pa kako pol` dirka. Zelo se je potrudila tudi Ghretka, na{a specialistka za osnovno{olsko mladino do ~etrtega razreda, ki je na{im taborni~kom s svojim kvizom vsekakor vbila v glave veliko novega znanja. Dve dejavnosti sta bili bolj telesu prijazni in sicer premagovanje ovir ter vodenje slepca (tabornika z zavezano rutko ~ez o~i) skozi labirint iz vrvi. Izpostavil bi {e dejavnost, kjer so otroci risali na temo – tabornik `ivi zdravo.

Ves `iv `av se je odvijal nekako do 16. ure, ko so se otroci utrujeni, pa vendar polni novih izku{enj, poznanstev in prijateljstev po~asi vra~ali domov. Akcija je uspela, graj pa tudi nismo sli{ali. Na koncu naj omenim {e pomo~ vseh dom`alskih vodnikov, saj brez njih akcija zanesljivo ne bi uspela. Dom`alski taborniki pa se zahvaljujemo tudi gospe ravnateljici, ker nam je dovolila, da se je vsa stvar dogajala v okolici {ole.

JANI AN@IN, RST

KO ^AKAMO NA POMLAD

V Kokr{ki rod iz Kranja prihaja pomlad, prihaja upanje, saj ledena sne`na preproga neaktivnosti kopni. Kokr{ki rod je zadnje ~ase predvsem trpel pomanjkanje PP-jev oz. splo{ne delovne sile, ki bi rodu povrnila mo~ in nekdanjo {tevil~nost. V zadnjem letu pa se je {tevilo PP-jev kar podvojilo in z malo truda se bo nova delovna sila upeljala v taborni{ko `ivljenje.

Po zadnjem {tetju se je na{e {tevilo zaenkrat ustavilo pri 17 PPjih. Pljunili smo v roke in med jesenskimi po~itnicami organizirali jesenovanje v Trnjah pri Pivki, kar je zaenkrat na{a zadnja akcija in navdih za mnoge nadaljnje. Privo{~ili smo si {tiridnevni oddih v prekrasni kra{ki pokrajini, v majhni vasici, v Trnjah. Hi{a tamkaj{njih skavtov je bila kot nala{~ za na{e skromno {tevilo (13). Seveda nismo po~ivali, dnevi so bili namenjeni izklju~no u~enju, raznim sprehodom po prekrasni bli`nji in malo manj bli`nji okolici, krstu in drugim taborni{kim {egam in navadam kajti, kot sve`epe~eni taborniki moramo {e mnogo nadoknaditi. Kar {est novih tabornikov je prosilo za ime. Z veseljem smo jim jih dali in seveda ni {lo brez preizku{enj. Ugotovili smo, da si jih upravi~eno zaslu`ijo.

Vrnili smo se polni novih idej, polni zagnanosti. Da zagnanost v~asih ni dovolj, smo ob~utili na lastni ko`i. Klub PP `eli pomladiti vodstvo z novima stare{ino in na~elnikom. Na jesenovanju smo dobili kandidata za novega na~elnika, in sicer Jetko, biv{ega ~lana Rodu stra`nih ognjev, ki je pred kratkim prestopil v na{ rod. Po predlogu novega vodstva se je dvignilo precej prahu in sledile so ure prerekanja. Bilo je prav sme{no gledati razburjene obraze, poslu{ati prerekanje gr~, predstavnikov sedanjega vodstva, ki je ugovarjalo celotnemu klubu PP, ki je le prosil zadrobec posluha, da bi pojasnil na{e misli, ki so usmerjene v dobro rodu, v naprebirala nek lo) in zapazila sem~lanek z naslovom Pu-stite da zadihamo, nekje vmes jepisalo "Mnogi menijo, da smo za-starel rod ..."sala. Seveda krat ostalo isto. Na{o sedanjo stare{ino gotovo vsi Ton~ka bodo

vzcve-

teli, ka`e pa, da si se-daj lahko le pojemo: "Ne~akaj maj, ..." , kajti zaenkratpomlad {e ^veka, Kokr{ki rod

UTRIP IZ SLOVENIJE ... ... IN OD DRUGOD

Kostanjev piknik v Mislinji

Tudi na severu Slovenije, na obronkih pohorskega gozda, natan~neje v Mislinji, se dogajajo zanimive taborni{ke akcije. V soboto, 17. oktobra 1998, smo se zbrali, da bi si napekli kostanj in se od`ejali ob kozar~ku sladkega mo{ta in soka. Zgodaj zjutraj smo mislili, da piknika sploh ne bo, saj je bilo vreme primerno bolj za deskanje ali jadranje kot za piknik. Veter je tako pihal, da bi Mislinjo lahko odpihnil do Ptuja in nazaj. A okrog pol treh (takoj, ko so pri{li na{i gostje - taborniki iz Slovenj Gradca) se je umiril. Kasneje smo ugotavljali, da so se najbr` "pripihali" z vetrom, namesto da bi se pripeljali z avtobusom.

Piknik se je tako le za~el. Najprej smo postavili velik ogenj in ponosno zapeli taborni{ko himno. Dokler nismo bili `e prav po{teno utrujeni in `eljni kostanja, je potekal zanimiv kulturni program z igrami in ske~i. Obiskali sta nas celo dve ~arovnici, ki sta vedno uganili, karkoli smo si zamislili.

Medtem ko so vodniki vztrajno obra~ali kostanje, je bila glavna tar~a zabave gugalnica. Nekateri so se {e boje~e plazili proti vrhu, ko so drugi `e z vso vnemo presku{ali kakovost vrvi in drevesa, s katerim je bila povezana. Ve~ kot padcev je bilo mojstrovin, lupingov in telemark doskokov na travo a'la Primo` Peterka. Pa naj {e kdo re~e, da taborniki nismo spretni in iznajdljivi.

Obe lastnosti je bilo treba uporabiti, ko so vodniki-peki kon~ali z delom. Te`ko je bilo nad gugalnico navdu{enih 80 tabornikov in tabornic spraviti k posodam, polnim `are~ih dobrot. A uspelo je! Ko smo se najdeli, smo ob ognju tako glasno zapeli nekaj pesmi, da smo vsem morebitnim medvedom v okolici onemogo~ili priprave na zimsko spanje.

Ura je vztrajno be`ala in ker ni bilo ve~ vetra, da bi se lahko na{i gostje "odpihnili" nazaj v Slovenj Gradec, so morali pohiteti na avtobus. Z rutkami okoli vratu in z mislimi, da se {e kdaj sre~amo ob tak{ni ali druga~ni prilo`nosti (v mislih smo imeli tudi akcijo vod-vodu), so v ravni vrsti poiskali mislinjsko avtobusno postajo. ^e so jo na{li in kaj se je dogajalo potem, lahko navadni smrtniki le tuhtate in ugibate. Mislinjski ali slovenjgra{ki taborniki tako ali tako veste, vsi ostali taborniki pa na pomo~ pokli~ite `e prej omenjene ~arovnice ...

VE^ NAS JE, BOL’[

NAM GRE

In tako je tudi bilo. Kljub snegu do kolen, poledici, eni po{kodovani rami in mega mrazu, smo se imeli super.

Najbr` se spra{ujete, o ~em govorim. Govorim o sre~anju bodo~ih in{truktorjev temeljnega te~aja 2. izmene in posebnih gostov. Sre~anje so organizirali temeljni te~ajniki iz Rodu jezerskih zmajev iz Velenja. Seveda so jim pomagali tudi izku{enej{i ~lani rodu. In tako smo se v petek, 6. 11. 1998, ob 19.30 dobili pred Rde~o dvorano. Ker smo imeli bolj malo avtov, smo se morali malo stisniti in tako smo se odpeljali v »vi{ave«, na prelaz Sleme, na 1.100 m, 25 km vstran od Velenja. Ko smo pri{li gor, smo se najprej pometali v sneg, nato pa smo se nastanili v majhni hi{ki poleg Andrejevega doma na Slemenu. Najprej smo morali zakuriti, za kar so poskrbeli Sergej (ki smo ga zaradi njegovega nadvse koristnega dela poimenovali Lucifer) & CO. Nato se je za~ela zabava. Za to je bil predvsem zaslu`en Mile, ki je z neko trobento skakljal okoli in nas vse spravljal ob pamet. Zaspali smo zjutraj - kdaj to~no, ne ve nih~e ...

Naslednje jutro nas je zbudil Marko, vendar nad njegovimi idejami o bujenju nismo bili najbolj navdu{eni. Zato smo {e malo zaspali ... do 13.00 ... nato pa kosilo. Topel obrok nam je prijal, bil pa je prav potreben, saj smo takoj zatem od{li na kraj{o orientacijo.

Na poti smo re{evali kraj{e teste, s katerimi smo si skoraj zlomili mo`gane. Ko smo pri{li nazaj na cilj, smo morali pokazati znanje tudi na podro~ju postavljanja sne`akov. In tako so nastali mo`je z visoko potenco, pa ~arovnice in {e

marsikaj. Hoteli smo izvesti {e nogomet, vendar je bil mraz prehud ... Malo smo se ogreli v na{i topli ko~ici, potem pa {li pihat sve~ke. Gor in dol po bregu, pihanje, strategije in "nevemkaj{evse" se je zvrstilo tam. Potem pa si je ubogi Ale{ spahnil ramo (ali nekaj takega).

Stari, upam, da dobro okreva{! Kakorkoli, malo smo {e pihali, nato pa se odpihnili na ve~erjo.

Po ve~erji pa spet ~aga, da ji ni para. Tokrat smo {li spat malo prej, vendar so se gostujo~i Velenj~ani spremenili v »pokrov-raverje« in nas sredi no~i vrgli iz spalk. Posku{ali smo jih ohladiti, vendar so {e enkrat odigrali svojo to~konaslednji~ hvala bogu ob 9.00 zjutraj. @alostni, da moramo `e domov, smo za~eli pospravljati, vmes smo {e malo pozajtrkovali in se ob 12.00 kon~no odpravili. Manj{o nesre~o, ki se je dogodila zaradi poledice, smo hitro popravili, nato pa se po suhem asfaltu odpeljali proti Velenju. Pri Rde~i dvorani je sledilo dolgo in `alostno poslavljanje, nato pa smo se razkropili vsak na svojo stran.

Bilo je "fajn". Hvala Velenj~anom, da so se tega spomnili, vendar se tukaj {e vedno pojavlja eno vpra{anje: KAJ ZA HUDI^A JE FRBAJS!?!?!?

Jasna V., XI. SNOUB

SPOZNAVANJE NARAVE IN KULTURNEGA

IZRO^ILA AVSTRIJE SKAVTSKI CENTER ZELLHOF

Geografska sredina Evrope v zadnjem ~asu dobiva na veljavi tudi v skavtstvu. Izrek, da se tukaj vzhod sre~uje z zahodom, ni iz trte zvit, saj skavte razvitega zahoda zanima, kak{no je `ivljenje na vzhodu, po drugi strani pa zaradi finan~ne mo~i skavti vzhodnoevropskih dr`av ne morejo potovati dale~ proti zahodu. Na sredini je nastalo podro~je, ki je dosegljivo za oboje. Tam stoji tudi avstrijski skavtski center Zellhof.

Kaj center ponuja? Kaj center ponuja? Dva velika objekta, v katerih lahko prespi 130 obiskovalcev z mo`nostjo samopostre`nega na~ina prehranjevanja, in taborni prostor, kjer na 30.000 kvadratnih metrih lahko biva do 1.000 tabore~ih. Taborni prostor je odprt julija in avgusta, v domu pa se je za bivanje ve~je skupine mo`no dogovoriti skozi celo leto.

Kaj je mo`no v Zellhofu do`iveti? Kaj je mo`no v do`iveti?

Zanimiva je `e sama lega, saj center le`i ob jezeru, ki je poleti primeren za kopanje in vodne aktivnosti. Zraven spadajo {e kolesarjenje, hajki, Rudnik soli, ... Ledene jame in ledeniki so prava naravna zanimivost, {e posebej pa bi se ob tem zasvetile o~i kak{nemu geologu. Poseben poudarek je tudi na odnosu do narave, saj je v bli`ini mogo~e videti

namakalne sisteme, sortiranje in recikla`o odpadkov, obi{~ete lahko tudi vodno elektrarno. Pravo zakladnico kulturnega izro~ila pa ponuja bli`nje mesto Salzburg, ki je tudi prestolnica te regije. Seveda pa ne manjka dru`enja s skavti iz drugih dr`av, ki jih je v tem centru vsako leto ve~.

Na program medna- Na program medna- Na program medna- Na program medna- program rodnega osebja rodnega osebja so v skavtskem centru {e posebej ponosni, saj le-ta vsako leto privabi veliko {tevilo mladih, ki za teden dni ali ve~ prostovoljno oprav-

Kako do tja? Iz Ljubljane se preko Karavank napotimo v Avstrijo in nadaljujemo pot proti Salzburgu. Na odcepu Salzburg Nord nadaljujemo pot proti severu - glej kraj Mattsee. Nadaljujemo {e kak{en kilometer v smeri proti Passau, potem pa opazimo ka`ipot za skavtski center, ki je v neposrednibli`ini.^epridetezvlakom, vas bo ta pripeljal samo do Salzburga, medkrajevni avtobus pa vas od tam pripelje prav do skavtskega centra.

ljajo vsa dela, potrebna za nemoteno delovanje centra. Monika Kronberger, sicer upravnica centra, pa {e posebej pohvali sodelovanje osebja centra z bosanskimi begunci. Plod tega sodelovanja so tudi delavnice, katerih se mladi udele`enci seznanjajo s polo`ajem v biv{i Jugoslaviji, z razlogi, zakaj so zapustili svojo de`elo, problemi v`ivljanja v novo okolje, in tem, kako na begunce gledajo drugi. Ta in {e nekaj drugih projektov pa zaklju~ujejo tudi ponudbo centra v okviru projekta Evropa zate, v katerih z lastnim programom sodelujejo `e od vsega za~etka.

Zabranjeno pu{enje

Ob pronicljivosti in `ivljenjskosti komadov Zabranjenog pu{enja enostavno ne more{ ostati ravnodu{en. Zato Balado o Pi{onji i @ugi namenjam vsem, ki jih v prednovoletnem ~asu za~ne grabiti depresija in se jim zdi, da slab{e skoraj ne more biti.

BALADA O PI[ONJI I @UGI (Zabranjeno pu{enje)

(Instrumental: G D e C G D, G C e C D G)

G D e

Pi{onja i @uga su pamtili dobro

C G D

{ta im je te ve~eri govorio Lepi.

G C e

More je provod, more su koke,

C D G more je izvor `ivota, je li tako Moke.

G D e

Moke je jo{ dodao i to, da se strankinje praskaju pravo,

C G D

i da je u Zaostrovu kampu svaku no~ drugu jebav’o.

G C e

Pi{onja i @uga mogli su ih slu{ati i no~ cijelu,

C D G

Pi{onja i @uga imali su krv sedamnaest godina vrelu.

C D G (G e G e G e D)

Pi{onja i @uga.

Jo{ istu no~ su Pi{onja i @uga maznuli kaseta{ iz doma invalida, a malo zatim i avtobus Avtoprevoza sa hrida.

Pi{onja ubaci u brzinu to vrelo ljetno ve~e oko dva’s i dva ~asa, a sada pravac more viknu @uga iz sveg glasa.

Pi{onja je vozio i pu{io duvan, @uga voli crne, a Pi{onja plave, a poslije mora dalje u svijet, samo se hrabri dokopaju slave.

A onda zbogom barake na Vreci, viknu @uga i kaseta{ odvrnu ja~e, dobi~ete razglednicu iz afri~ke zemlje Safari, zbogom `ohari.

C D G C D e C Pi{onja i @uga dva vjerna druga, e C e C krote, opasne krivine, G D molim te ~uvaj ih, kraljice brzine.

(Instrumental: G C e C D G, G C e C D G)

Murija je blokirala cestu negde kod Bradine oko dva’s tri pet, u avtobusu je svirao boogie-woogie. Vidjev{i drotove pri brzini od osamdeset na sat, ve`ite se pole~emo, Pi{onja re~e @ugi.

Strahovit trijesak zapara zrak, ~ak i iskre polete{e u mrak. Pri~ali su ujutru, vikali su majku, da su auspuh i retrovizor na{li ~ak pedeset metara dalje u jarku.

Pi{onja i @uga…

Dok su Pi{onju nosili u hitnu, on ugleda mjesec iznad sebe i re~e, bo`e kako neki mogu gore, a ja i @uga ni na more. Poslije toga je pao u nesvijest i vi{e nije mogao ~uti, kako se jo{ dugo na nebu smijao mjesec `uti.

Pi{onja i @uga…

Rade

INTERVJU VODNIKI SE ZAVEDAJO SVOJE

ODGOVORNOSTI

EMIL MUMEL TIK PRED ODHODOM V ^ILE

Emil Mumel je tabornik, ki ga ni treba posebej predstavljati, saj je med taborniki dobro znan kot na~elnik za program ZTS. Pa vseeno taborniki ne vedo vsega; recimo tega, da zre{ke osnovno{olce pou~uje matematiko, rad oble~e predpasnik ter v kuhinji na Skomarju "zvari" kak{no okusno jed in z drobnimi pozornostmi razveseljuje svoje prijatelje. Udele`enci odprave na 19. svetovni skavtski jamboree pa vedo tudi, da v zadnjih dveh letih vodi priprave slovenskih tabornikov in katoli{kih skavtov na odhod v ^ile.

lino, celo drugo poloblo, kjer je druga~na mentaliteta ljudi, obstajajo druga~ne zakonitosti `ivljenja in tega se ne da prebrati iz turisti~nih vodnikov, to mora{ spoznati na lastni ko`i. Vendar pri spoznavanju ne bomo osamljeni, saj bomo v dobri dru`bi doma~ih skavtov in udele`encev iz drugih dr`av in kontinentov, s katerimi bomo ~utili skavtski duh povezanosti, prijateljstva in odgovornosti za dobro po~utje vseh.

Priprave so kon~ane. Kaj ti je kot Priprave kon~ane. Kaj ti je kot

Priprave so kon~ane. Kaj ti je kot Priprave kon~ane. Kaj ti je kot ti kot vodji odprave povzro~alo najve~ pre- vodji odprave povzro~alo najve~ pre- povzro~alo glavic? glavic?

Vodil si `e odpravo na prej{nji jam- Vodil si `e odpravo na jam-

razlike med prej{njim in tem v ^ilu?

Vodil si `e odpravo na prej{nji jam- Vodil si `e odpravo na jam- Vodil si `e boree na Nizozemskem. Kak{ne so boree na Nizozemskem. so boree na Nizozemskem. Kak{ne so boree na Nizozemskem. so Nizozemskem. so razlike med prej{njim in tem v ^ilu?

razlike med prej{njim in tem v ^ilu?

razlike med prej{njim in tem v ^ilu?

razlike in tem ^ilu?

Prej{nji jamboree je bil prvi, ki smo se ga udele`ili kot ~lani svetovne skavt-

ske organizacije. Na tega tako odhajamo bogatej{i za izku{nje, ki smo jih pridobili na Nizozemskem in to nam pri pripravah pride {e kako prav. Seveda pa po drugi strani odhajamo na drugo ce-

Najve~ji problem je bil zagotovo usklajevanje cen prevoza. Zaradi tega in drugih stro{kov, ki so se ve~krat spreminjali, smo morali vedno znova usklajevati finan~no konstrukcijo. To pa je

nosti pri~akujem pripravljenost za nesebi~no pomo~ drugim, s svojim dobrim zgledom in spo{tovanjem dogovora pa naj bi vplivali tudi na udele`ence.

Kaj pa vodniki? Kaj pa vodniki? Kaj pa vodniki? Kaj pa vodniki? Kaj

Posebno skrb sem posvetil `e izbiri vodnikov, program, njihovo izponjevanje obveznosti in skrb za ~lane pa preveril tudi v praksi na sre~anjih. Zavedajo se svoje odgovorne naloge, {e toliko bolj, ker niso odgovorni samo vodstvu, ampak tudi star{em in organizaciji.

Kak{na so tvoja osebna pri~akovanja? Kak{na so tvoja osebna pri~akovanja? Kak{na so tvoja

Spoznavanje neznanega, drugih narodov in kultur, sre~evanje in dru`enje z ljudmi, navezovanje stikov in sklepanje prijateljstev je tisto, za kar si `elim biti bogatej{i sam. Seveda pa bom najsre~nej{i ~lovek, ko se bomo vsi skupaj zdravi, zadovoljni in bogatej{i za novo `ivljenjsko izku{njo vrnili domov.

Kaj pa jamboree na Tajskem leta 2003? Kaj pa jamboree na Tajskem leta 2003? Kaj Tajskem

V `ivljenju je toliko nepredvidljivih okoli{~in, da je te`ko razmi{ljati vnaprej. Jamboreeja se `elim udele`iti, kak{na pa bo moja vloga tam, bom lahko razmi{ljal po vrnitvi iz ^ila.

povzro~alo negodovanje star{ev in nekatere odjave. Imeli smo te`ave tudi pri zagotavljanju osebne opreme, ti pa so izvirali predvsem iz neresnosti udele`encev pri pomerjanju in naro~anju.

Ali si se v tem ~asu nau~il kaj {pan{~ine?

Ali si se tem ~asu nau~il kaj {pan{~ine?

Ali si se v tem ~asu nau~il kaj {pan{~ine?

Ali si se tem ~asu nau~il kaj {pan{~ine?

Ali si se v tem ~asu nau~il kaj {pan{~ine?

Nekaj besed sem odnesel z zadnjega sre~anja vodstev odprav v ^ilu, to pa je tudi vse. Prepri~an pa sem, da zaradi tega ne bom imel te`av, saj skavti vedno navezujemo stike, najdemo skupni jezik in drug drugemu sku{amo prisluhniti v najve~ji meri.

Na kak{en na~in bo{ kot vodja odprave predstavljal Slo-

Na kak{en na~in bo{ kot vodja odprave predstavljal kot predstavljal venijo? venijo? venijo? venijo?

V neposrednem stiku z drugimi vodstvi odprav bo predstava o Slovencih in na{i gostoljubnosti najbolj pristna. Imam ob~utek, da Slovenijo `e kar dobro poznajo, prilo`nosti, da jim predstavim najve~jo odpravo glede na {tevilo prebivalcev dr`ave, pa ne bo manjkalo; projekt Lectova srca, predstavitveni prostor, sre~anja in uradni sprejemi, ...

Kaj pri~akuje{ od sodelavcev na samem jamboreeju?

Kaj od na samem jamboreeju?

Kaj pri~akuje{ od sodelavcev na samem jamboreeju?

Kaj od na samem jamboreeju? jamboreeju?

Pomembno je, da se lahko zanesem nanje (in to so v pripravah `e dokazali). Poleg izvajanja sprejetih nalog in obvez-

EE JAM

Pi{e, fotografira in raziskuje Pugy

Kaj bi naredil(a), ~e bi ugotovil(a), da na letali{~u v Santiagu ni tvoje opreme?

Aleksandra Aber{ek, Koro{ki steg Misli- Aleksandra Aber{ek, Koro{ki steg Misli- Aleksandra Aber{ek, Koro{ki steg Misli- Aleksandra Aber{ek, Koro{ki steg Misli- Aleksandra steg Mislinja 1 nja

Najprej bi se smejala kot "utrgana", ker ne bi verjela, da je to sploh res. Potem bi me zagrabila panika, postala bi besna, nato bi znorela, potem bi bila vsa "boga", nazadnje pa bi pri »folku« nabrala nekaj modr~kov, spodnjih hla~ in druge obleke.

Aleks Tekavc, Steg Slovenska bistrica Aleks Tekavc, Steg Slovenska Aleks Tekavc, Steg Slovenska bistrica Aleks Tekavc, Steg Slovenska Aleks

Najprej bi bil ves pani~en, potem pa mi bi bilo ~isto vseeno. V redu bi bilo, ker bi se znebil prtljage - kdo pa si `eli hoditi s 25 kilogrami prtljage po ^ilu?

Spra{eval: Tine

Slikal: Pugy

Katera je najnujnej{a stvar, ki je nikakor no~e{ pozabiti dati v svoj nahrbtnik in ostati brez v ^ilu?

Bo{tjan Keti{ - Ke~o, Rod jezerskega

Bo{tjan Keti{ - Ke~o, Rod jezerskega

Bo{tjan Keti{ - Ke~o, Rod jezerskega

Bo{tjan Keti{ - Ke~o, Rod jezerskega Keti{ - Ke~o, Rod zmaja zmaja

Kondomi, absolutno kondomi. Posebej zato, ker sem vodnik in skrbim za »tamale«, no ja, pa tudi za mene. Od mlaj{ih zahtevam, da morajo imeti pono~i in podnevi zmeraj s sabo vsaj en kondom.

Miha Bijondi~, Rod svobodnega Kamnitnika Kamnitnika

Miha Bijondi~, Rod svobodnega

Jah, rutke no~em pozabiti, ker ~e nima{ rutke, nima{ na jamboreeju kaj iskati.

Alenka Fritz, Steg Ankaran 1 Fritz, Ankaran 1 Alenka Fritz, Steg Ankaran 1 Fritz, Ankaran 1 Fritz, Ankaran

Anja Oberstar, Rod svobodnega Kam-

Anja Oberstar, Rod svobodnega Kam-

Anja Oberstar, Rod svobodnega Kam-

Anja Oberstar, Rod svobodnega Kamnitnika nitnika nitnika nitnika

Poklicala bi domov, naj mi po{ljejo vso novo prtljago. A, ~e imam toliko oblek?

Nimam, ampak bi mi vse gotovo posodila moja mama, vklju~no s spodnjim perilom.

Denar, da se lahko vrnem. Aja, saj letalo je pla~ano. Mah, saj pravzaprav ni nobene stvari, zaradi katere bi se »ful« sekirala.

Tina [e{ek, Steg Ljubljana 1

Tina [e{ek, Ljubljana 1

Tina [e{ek, [la bi na slovensko ambasado. Aja, kje je? Nimam pojma. Pa na letali{~u bi vpra{ala, saj bi zagotovo enkrat pri{la moja oprema, ker je opremljena s tistimi listki, na katerih pi{e letali{~e, pa moje ime. Predvsem pa se ne bi sekirala. Tam si, mora{ se imeit »fajn«, pa je!

Lena Poto~nik, Rod severnega kurir- Poto~nik, Rod severnega kurir- Lena Poto~nik, Rod severnega kurir- Poto~nik, Rod severnega kurirja ja

Joj, ne morem govoriti. Joj, punce, a mi pomagate? Spalke no~em pozabiti. Ker nimam namena spati v kak{ni drugi spalni vre~i. To je "ful" kriza. Pa tudi brez zobne {~etke ne bi pre`ivela. Obla~ila pa bi mi prijateljice posodile.

Kratka anketa pred odhodom na Jamboree Brez panike, tam si, mora{ se imeti "fajn"!

Pred mikrofonom: Sutham Phanthusak, ~lan organizacijskega odbora 20. svetovnega skavtskega jamboreeja na Tajskem leta 2003

Na 34. svetovni skavtski konferenci je bila Tajska potrjena kot organizator 20. svetovnega jamboreeja. Ali potekajo v okviru jamboreeja `e kak{ne priprave?

Odkar je Tajska dobila kandidaturo za organizacijo jamboreeja leta 2003, se `e pospe{eno pripravljamo na ta dogodek. Kakor predstavlja ^ile in latinsko-ameri{ka kultura nekaj novega za mlade skavte, tako bomo tudi v okviru jamboreeja na Tajskem predstavili ljudi, njihov na~in `ivljenja in kulturo s tega konca sveta. Tudi tradicija skavtstva je globoko zakoreninjena, saj je Tajska kot tretja dr`ava na svetu leta 1911 ustanovila dr`avno skavtsko organizacijo. Danes je skavtstvo kot predmet del {olskega programa mladih (iz predmeta skavtstvo opravljajo tudi izpit).

Na prostoru “Wat Yanasangwararam” na vzhodni obali Tajske, oddaljenem 150 kilometrov od glavnega mesta Bangkok, se bo za novo leto 2003 zbralo med 20 in 30 tiso~ udele`encev. Ve~ji del infrastrukture je `e postavljen, saj je prostor `e sedaj namenjen skavtskim aktivnostim, dodatno pa bodo za potrebe jamboreeja postavili {e poligon za vodne aktivnosti in uredili poti za hajke in plezanje.

Vrstni red dr`av po {tevilu skavtov:

INDONEZIJA10.059.131~lanov

ZDA4.602.844

FILIPINI2.685.757

INDIJA1.657.780

TAJSKA1.000.348

Moto tajske skavtske organizacije: Bolje umreti kot lagati! (Better to die than to lie)

Naslov doma~e strani: http://www.sriwittayapaknam.ac.th/indexscouts.html

ODMEV IZ LATINSKE AMERIKE CELINA PRIJAZNIH LJUDI

Study in Aljo{a nista ve~ zdr`ala pri~akovanja na jamboree in sta jo na jug mahnila `e dobra dva meseca prej. Oglasila sta se tudi za revijo Tabor.

"Prekri`arila sva sicer {ele Kolumbijo in Bolivijo, je pa postalo `e precej o~itno, da je `ivljenje na tej celini bistveno druga~no. Ljudje so mnogo bolj odprti in prijazni, in kljub temu, da razen osnov ne znava {pansko, oni pa ne angle{ko, naju vsakih 10 minut kdo vpra{a, od kod sva, kaj po~neva, kako nama je v{e~ pri njih in kaj nameravava {e obiskati ... Njihova prijaznost gre tako dale~, da ti, ko vpra{a{ za smer, tudi ~e ne vejo, kam bi te poslali, kar re~ejo, da pojdi naravnost, pa potem desno ... Ho~ejo ti na nek na~in pomagati in jim niti na misel ne pride, da bi ti odrekli pomo~.

Promet je bolj "balkanski", se pa resni~no zabavava ob dejstvu, da tu hupo uporabljajo pribli`no tako pogosto kot v Sloveniji lu~i. Ves ~as! Ko v~asih pomisli{ na kolege, ki v mrzli Ljubljani gulijo klopi na faksu, doma~i de` in vlago in to primerja{ s tukaj{njim ekvatorialnim soncem, Pacifikom, vi{ino nad 4000 m, latino glasbo in zabavo, ugotovi{, da je to v bistvu prijetno do`iveti. Nos vemos, Aljo{a." Aljo{a

MEDNAR DNE STRANI MEDNAR DNE STRANI

TRETJE SRE^ANJE TOKRAT NA POLJSKEM

DUNAJSKI MEDNARODNI

TABOR - VIENNA 2000

30. 7. - 8. 8. 2000, Dunaj, Avstrija

Dunajski skavti v letu 2000 v prestolnico

Avstrije vabijo skavte, stare od 13 od 21 let. Medtem ko bo ve~ina aktivnosti potekala sredi mesta, v gradu Schönbrun, v Hofburgu, Stephansdomu, Augustinu, Pratru, v UNO-Cityju in v Donauturmu, bo taborni prostor umaknjen vzhodno iz sredi{~a Dunaja. Aktivnosti za 13-16-letnike bodo potekale v znamenju stolpa Andromeda sredi futuristi~nega parka Donau City. Ve~inoma bodo izvajali dvodnevne aktivnosti na vodi, v hribih, gozdu, ali na temo kulture, delovali v mestu ali sodelovali v {portnih, kreativnih in zabavnih delavnicah.

Tabor roverjev (17-21 let) bo odseval `ivljenja znanih osebnosti, program pa bo obsegal {tiridnevno delavnico in {tiri enodnevne aktivnosti po lastni izbiri. Na voljo bodo pohajkovanje po avstrijskih Alpah, kanuji, treking, gledali{ke in glasbene delavnice, spoznavanje zgodovine in {e 46 drugih tem. Konec sre~anja bodo proslavili s tradicionalnim plesom v dunajski Mestni hi{i.

Zainteresiranim ponujajo tudi mo`nosti sodelovanja kot del mednarodnega osebja, pri~akujejo pa {est do osemtiso~ udele`encev iz skavtskih organizacij {irom po svetu. Cena udele`be je 3000 ATS.

Ve~ informacij na: http://www.ppoe.at/lv/w/ in e-po{ti: vienna2000 @ppoe.at

[VEDSKI POLETNI MEDNARODNI TABOR

TRERIXOSET 99, 31. 7.- 8. 8. 1999, Olstorp, [vedska

V Olstorpu na jugu [vedske bo od 31. julija do 8. avgusta 1999 potekal mednarodni tabor z naslovom TRERIXOSET 99. Organizatorji pri~akujejo

okoli 8.000 udele`encev starih od 12 do 18 let (v vodu naj bo 5 do 8 udele`encev in vodnik). Program se bo navezoval na naravo in ohranjanje

okolja, mednarodno razumevanje, `ivljenje

SAN 99, 1. - 9. 7. 1999, Sanok, Poljska Po dveh zaporednih in uspe{no izvedenih mednarodnih taborih v letih 1997 na ^e{kem (Felix) in 1998 na Slova{kem (Eurocor), bo naslednje sre~anje skavtov srednje in vzhodne Evrope naslednje leto na Poljskem. Tabor, na katerem sodelujejo prete`no slovanski narodi, bodo v pokrajini Sanok (tudi mesto) ob robu pogorja Bieszczady na tromeji med Poljsko, Slova{ko in Ukrajino organizirali poljski skavti (ZHP). Za podrobne informacije se lahko obrnete na organizatorja preko e-po{te na naslov: gkzhp @polbox.pl.

TUDI RUSIJA @ELI V WOSM

Tudi Rusija se pripravlja za kandidaturo v ~lanstvo Svetovne skavtske organizacije. Tako je v sporo~ilu, ki je preko interneta doseglo tudi nas, sporo~il na~elnik za mednarodne odnose Zveze ruskih skavtov Piotr Levitskij. Za za~etek si `elijo sodelovanja z ostalimi skavtskimi organizacijami, vabijo pa tudi na mednarodni tabor Volga 2000. WOSM zaenkrat {e ni dobil uradne vloge za ~lanstvo, ni pa tudi znano, ~e Rusija `e izpolnjuje pogoje za ~lanstvo v tej svetovni organizaciji.

na prostem in odgovornost v dru`bi, seveda pa bo najve~ spro{~enega dru`enja in zabave.

Okvirna cena bo 1.100 {vedskih kron, zadnji rok prijav pa je 1. februar 1999. Dodatne informacije dobite na doma~i strani: www.scout.se/smu/trerixoset.

11. AZIJSKO – PACIFI[KI / 1. MONGOLSKI

5. - 12. 8.1999, Ulan Bator, Mongolija

Pod geslom »Gradimo sebe, gradimo svoje `ivljenje« bo 70 km od Ulan Batorja, glavnega mesta Mongolije, v avgustu leta 1999 potekal 1. mongolski MOOT. Udele`enci, stari od 18 do 25 let, bodo lahko spoznavali mongolsko kulturo, zgodovino in jezik, lahko se bodo udele`ili dvodnevnega »potepa«, obiskali nomadsko dru`ino in spoznali njihov na~in `ivljenja, jahali konje ali kamele, plezali, se nau~ili mongolskih plesov, si ogledali nekatere znamenitosti v okolici ter pre`iveli eno no~ v tradicionalni mongolski hi{i, imenovani »Ger« … Mednarodni dan bo namenjen predstavitvam dr`av udele`enk MOOT-a, njihove kulture in zgodovine, v ve~ernem programu pa bodo udele`enci predstavili za posamezno dr`avo zna~ilne pesmi, plese in ske~e. Tabornina zna{a 180 US$.

SKAVTI IZ HONDURASA PROSIJO ZA POMO^

Po uni~ujo~em besnenju hurikana

"Mitch" v srednji Ameriki, ki je najve~ {kode prizadejal prebivalcem Gvatemale, Hondurasa, Nikaragve in Salvadorja, je na tiso~e ljudi ostalo prakti~no brez vsega. Samo v Hondurasu je brez strehe nad glavo ostalo ve~ kot 7.000 ljudi, ve~inoma mladih dru`in s {tevilnimi otroki. Iz sosednjih dr`av je takoj za~ela prihajati humanitarna pomo~, v zbiranje nujnih stvari za golo pre`ivetje (hrana, obleke, zdravila) pa so se aktivno vklju~ili tudi skavti iz Hondurasa. Na tiso~e naslovov skavtskih prijateljev po svetu so poslali pro{njo za pomo~ in pri~akujejo, da jim bomo v teh te`kih trenutkih po svojih mo~eh pomagali vsi. "ALWAYS READY TO SERVE", je moto njihove organizacije, te besede pa bodo najbr` veljale tudi za ostale skavte po svetu. Nadaljnje informacije lahko dobite pri Gerardu Cervantesu na e-po{ti: aherrera@netsys.hn.

WOSM V NOVI PREOBLEKI

Svetovna organizacija skavtskega

gibanja – WOSM je v sredini oktobra poskrbela za prenovitev svoje predstavitve na internetu. Strani so v celoti izbolj{ane in a`urirane, pove~alo pa se je tudi {tevilo strani in informacij, ki jih je mo`no dobiti o tej organizaciji in njenih ~lanicah. Ustvarjalci pri~akujejo velik odziv. Naslov je http:// www.scout.org.

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil ime taborni{ke akcije s podro~ja vzgoje in izobra`evanja.

1. Katerega tradicionalnega tekmovanja se `e veselijo taborniki, starej{i od 12 let (saj se bo zgodilo `e januarja): H H H H H - Republi{ko orientacijsko tekmovanje, ^ ^ ^ ^ - No~no orientacijsko tekmovanje,S S S S - Zimsko orientacijsko tekmovanje.

RAZVEDRILO

2. Udele`enci 19. svetovnega jamboreeja bodo do~akali Novo leto: D D D - doma, E E E - v ^ilu, P P - v ZDA.

3. Gr~e lahko poletje 1999 pre`ivijo: N N - na 11. Svetovnem skavtskem MOOT-u, M M M M M - kot mednarodno osebje na taborih Boy Scouts of America, G G G G G - na Michigan International Camporee.

4. Kateri naravni biser se skriva v bli`ini Stare Fu`ine v Bohinju? II II I - korita Mostnice, O O O - slap Kozjek, U U U U - Dol`anova soteska.

5. ^i~ev memorial je po novem: [ - enodnevno tekmovanje, N N N N N - dvodnevno tekmovanje, Z Z Z Z Z - tridnevno tekmovanje.

6. Kateri taborni{ki ~asopis je vklju~en v ~lanarino? M M M MTabor, F F - Taborni{ki vestnik, A - Medo.

7. Novembra je bilo v Dolskem tekmovanje: T T T T - Vesela sre~anja, S S S S S - ^i~ev memorial, R R R R R - No~ne ukane.

8. Ko gremo na izlet, moramo pravilno napolniti nahrbtnik. Najbolj pri roki imamo: II II I - radio, R R R R R - spalno vre~o, K K K Kprvo pomo~.

9. Kdaj potrebujemo napenjalni vozel: V V V V - ~e ho~emo zvezati skupaj dve razli~ni vrvi, B B B B B - za privezovanje konja k ogradi, D D D D D - pri postavljanju {otora ali bivaka.

10. "Jamboree" se pravilno izgovori: C C C - jembori, O Od`embori, K K K K K - jambori.

11. Trenutno najsvetlej{i na nebu je komet: V V V V V - Williams, @ @ @ @ @ - Halle Bopp, C C C C C - Halley.

12. Koliko lun spremlja Mars? A A A - nobena, L L L - ena, JJ JJ J - dve.

13. Kako ljudje porabijo najve~ srebra? JJ JJ J - za izdelavo nakita, E E E - v medicini, H H H - v fotografske namene.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 11/98: RISANJE SKICE TERENA IN POTI

Pred nami so veseli decembrski dnevi in ~as, ko se ponavadi ozremo na zdaj `e zelo bete`no in ostarelo leto. Se{tevamo pluse, od{tevamo minuse, in ~e je slednjih preve~, si tega ne vzamemo preve~ k srcu in si zapojemo tisto: "Saj po novem letu bolj{e bo ..."

Kar se ti~e taborni{tva, letos ni bilo kak{nih odmevnej{ih minusov. ZTS se kot organizacija vse bolj tesno povezuje s svetovnim skavtskim gibanjem, ki nam priznava na{o kakovost predvsem pri vsebini in programu. To je med drugim povedal tudi Jacques Moreillon, generalni sekretar WOSM-a, ki je bil letos na obisku v Sloveniji. Seveda nas ~aka {e precej nalog, predvsem v dialogu z dr`avo, pa tudi odnosi s katoli{kimi skavti {e niso tako zgledni kot bi lahko bili, ~eprav so med-

sebojna razmerja in razmerja do svetovnega skavtskega gibanja povsem jasno postavljena.

Dejstvo je, da se taborni{tvo v slovenski dru`bi vse bolj razra{~a in da deluje po jasnih organizacijskih pravilih. Ta pravila so morda za koga malce omejevalna in toga, vendar brez njih ne gre.

V upanju, da bo v prihodnjem letu res {e bolj{e, vam `elim sre~no 1999!

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 12

Re{itve so:

Re{evalec:

KRI@ANKA

NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS [TEVILKA 12

Pravilno izpolnjen kupon {t. 10 je poslalo 27 bralcev TABORA, pravilne re{itve so STAROSTA, TABOR, ROT, [TAFETA in ATOM, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado (podarja zalo`ba DZS) je prejela Ines Kocijan~i~ Kocijan~i~ Ines Kocijan~i~ Kocijan~i~ iz Ljubljane. Baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Miran Ivanu{a Miran Ivanu{a Miran Ivanu{a Miran Ivanu{a Miran iz Lendave, Marjeta ^uk ^uk Marjeta ^uk ^uk iz Grahovega in Zlatka Jerebic Zlatka Jerebic Zlatka Jerebic Zlatka Jerebic Zlatka Jerebic iz ^ren{ovcev. Tri

DROGINE majice so prejeli Katja Kustec Katja Kustec iz ^ren{ovcev, Maja Maja Maja

Per{i~ Per{i~ Per{i~ Per{i~ iz Ren~ in Tja{a Kobal Kobal Tja{a Kobal Kobal iz [o{tanja. Podjetje JAZON, d. o. o. je obdarilo Majo Kragelj Majo Kragelj iz Tolmina, na ajdove omlete v gostilno

LIEBER pa bo {la Petra Bon~a Bon~a iz Kranja.

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado DZS, tri baseball ~epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice

DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. januarja do 15. januarja 15.

1999 1999 1999 1999 na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.