Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko

Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012 Kartiranje habitatnih tipov in inventarizacija dnevnih metuljev

Končno poročilo

Miklavž na Dravskem polju september 2012

Projekt:

Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012 Projekt: »Trajnostna raba Natura 2000 habitatov vzdolž slovensko-madžarske meje« z akronimom »Krajina v harmoniji«, v okviru operacije sofinancirane iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR) v Operativnem programu Slovenija–Madžarska 2007–2013 (št. pogodbe SI-HU-1-2-012) in sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter sredstev Javnega zavoda Krajinski park Goričko.

Izvajalec:

Center za kartografijo favne in flore Antoličičeva 1 SI-2204 Miklavž na Dravskem polju

Vodja projekta:

Marijan Govedič, univ. dipl. biol.

Recenzent:

dr. Mitja Kaligarič, univ. dipl. biol.

Naročnik:

Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191 SI-9264 Grad

Št. pogodbe: KVH 2/2010-pog

V okviru čezmejnega projekta »Krajina v harmoniji« (Teritorialno sodelovanje, SLO-HU 2007–2013) Center za kartografijo favne in flore Datum: 28.09.2012

Direktor Mladen Kotarac, univ. dipl. biol.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

2

SEZNAM DELOVNE SKUPINE Center za kartografijo favne in flore Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju Branka Trčak, univ. dipl. biol.

Monika Podgorelec, univ. dipl. biol.

Darja Erjavec, univ. dipl. biol.

Marijan Govedič, univ. dipl. biol.

Ali Šalamun

Opomba: V končnem poročilu so zajete tudi vsebine delnih poročil, ki so bile po potrebi dopolnjene ali spremenjene. Za navajanje podatkov naj se zato uporablja izključno podatke iz končnega poročila.

Priporočen način citiranja: Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 134 str., pril.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

3

KAZALO

KAZALO SLIK .................................................................................................................... 5 KAZALO TABEL.................................................................................................................. 8 POVZETEK .......................................................................................................................10 1. UVOD .......................................................................................................................... 12 1.1 Habitatni tipi in pomen kartiranja habitatnih tipov ........................................................ 12 1.2. Kartiranje habitatnih tipov na Goričkem...................................................................... 12 1.2.1 Namen in cilji projekta......................................................................................................13

2. METODE ...................................................................................................................... 14 2.1 Opis območja ............................................................................................................ 14 2.2 Metoda kartiranja....................................................................................................... 15 2.3 Terensko delo............................................................................................................ 17 2.4 Digitalizacija .............................................................................................................. 18 2.5 Obdelava podatkov .................................................................................................... 19 2.6 Posodobitev prostorskega niza podatkov habitatnih tipov kartiranih v Krajinskem parku Goričko v letih 2002 in 2003 ......................................................................................... 20 2.7 Habitatni tipi izbranih naravnih vrednot ....................................................................... 21 3. REZULTATI IN DISKUSIJA.......................................................................................... 22 3.1 Osnovni statistični podatki .......................................................................................... 22 3.2 Naravovarstveno pomembni habitatni tipi .................................................................... 29 3.2.1 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk).............................................................................................31 3.2.2 6410 Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae).......................................................................................................40 3.2.3 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) ........46 3.2.4 6230* Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope).............................53 3.2.5 Skupna obravnava naravovarstveno pomembnih travišč (FFH koda 6210(*), 6410, 6510 in 6230*) ................................................................................................................................59 3.2.6 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae))............................................................66 3.2.7 Močvirska vegetacija in mezotrofni mokrotni travniki...........................................................72 3.2.8 Nizka barja s črnim šašem (NBK2; Physis 54.42).................................................................73

3.3 Invazivne tujerodne vrste ........................................................................................... 76 3.3.1 Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) ..................................................................77 3.3.2 Zlata rozga (Solidago gigantea, S. canadensis) ...................................................................77 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

4

3.4 Zaraščanje................................................................................................................. 79 3.5 Posodobitev prostorskega niza podatkov habitatnih tipov kartiranih v Krajinskem parku Goričko v letih 2002 in 2003 ......................................................................................... 81 3.6 Habitatni tipi na izbranih travniških naravnih vrednotah................................................ 84 3.6.1 Območje dela ..................................................................................................................86 3.6.2 Rezultati kartiranja habitatnih tipov obravnavanih naravnih vrednot .....................................87

4. ZAKLJUČKI................................................................................................................132 5. VIRI .......................................................................................................................... 133 6. PRILOGE ...................................................................................................................135 Priloga 1: Habitatni tipi na območju kartiranja negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012 (tolmač oznak HT)....................................136 Priloga 2: Zbirni tipi na območju kartiranja negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012 ................................................................147 Priloga 3: Habitatni tipi Direktive o habitatih na območju kartiranja negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012 – stanje ohranjenosti ........148 Priloga 4: Habitatni tipi na območju kartiranja negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012 ................................................................149



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

5

KAZALO SLIK

Slika 1. Območje kartiranja negozdnih habitatnih tipov v KP Goričko v letih 2010–2012. ..............................................15 Slika 2. Območje kartiranja prikazano s šestkotniki (heksagoni). .................................................................................20 Slika 3. Delež (%) negozdnih (rdeče) in gozdnih (zeleno) površin na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.................................................................................................................................23 Slika 4. Delež gozdnih površin, njiv in ostalih negozdnih površin na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012..............................................................................................................................................23 Slika 5. Deleži (%) površin negozdnih habitatnih tipov brez njiv (N) na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. Prikazani so habitatni tipi z najvišjimi deleži površin. ..................................................24 Slika 6. Delež (%) njiv (N) glede na površino negozdnih habitatnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.................................................................................................................................25 Slika 7. Razlika v površini (ha) kartiranih njiv (N) med letoma 2012 in 2004 v vzhodnem delu KP Goričko (rdeča barva – porast njivskih površin, zelena barva – upad njivskih površin). .................................................................25 Slika 8. Deleži zbirnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. .............................27 Slika 9. Delež (%) površin zbirnega tipa »kmetijsko« na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012........................................................................................................................................................28 Slika 10. Po površini največji travnik iz skupine polnaravnih suhih travišč (6210(*)) v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. (foto Branka Trčak, Selo, 14.5.2012). .......................................................................................33 Slika 11. Polnaravna suha travišča (FFH 6210(*) so vrstno bogata in ponavadi zelo pisana. (foto Monika Podgorelec, Selo, 14.5.2012)................................................................................................................................................34 Slika 12. Pojavljanje polnaravnih suhih travišč (koda FFH 6210(*)) na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012..............................................................................................................................................35 Slika 13. Delež (%) vseh površin habitatnih tipov s kodo FFH 6210 glede na površino negozdnih habitatnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ....................................................................36 Slika 14. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH -6210(*), (stanje manj ugodne ohranjenosti), glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6210 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.................................................................................................................................................................36 Slika 15. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH 6210* (s kukavičevkami) glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6210 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ....................................37 Slika 16. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*) v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2004 glede na leto 2012.................................................................................................................................................................37 Slika 17. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*) kartiranih v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2012 glede na leto 2004......................................................................................................................................................38 Slika 18. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*) v letih 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko. .......................................................................................................................................................39 Slika 19. Pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata) na nekdanji njivi, ki se delno zarašča z zlato rozgo. (foto Branka Trčak, Selo, 14.5.2012)......................................................................................................................................39 Slika 20. Pojavljanje travnikov s prevladujo stožko (koda FFH 6410) na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012..................................................................................................................................42 Slika 21. Travnik s prevladujočo stožko. (foto Branka Trčak, Motvarjevci, 11.7.2011)...................................................43 Slika 22. Delež (%) vseh površin habitatnih tipov s kodo FFH 6410 glede na površino negozdnih habitatnih tipov v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ...................................................................................................43 Slika 23. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH -6410 (stanje manj ugodne ohranjenosti), glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6410 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012..............44 Slika 24. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6410 kartiranih v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2004 glede na leto 2012. .........................................................................................................................................................44 Slika 25. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodo FFH 6410 v letu 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko. ............................................................................................................................................................45 Slika 26. Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1, Physis 38.221). (foto Branka Trčak, Selo, 14.5.2012) ............................................................46 Slika 27. Nižinski ekstenzivno gojeni travniki, vlažna oblika s travniškim lisičjim repom (T3, Physis 38.2222-S2). (foto Darja Erjavec, Budinci, 15.6.2011)......................................................................................................................47 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

6

Slika 28. Pojavljanje nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (koda FFH 6510) na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012.............................................................................................................................49 Slika 29. Delež (%) vseh površin habitatnih tipov s kodo FFH 6510 glede na površino negozdnih habitatnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ....................................................................50 Slika 30. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH -6510, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti, glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6510 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.................................................................................................................................................................51 Slika 31. Delež (%) površin habitatnih tipov T3 (Physis 38.2222-S2) glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6510 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. .......................................................51 Slika 32. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6510 kartiranih v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2004 glede na leto 2012. .........................................................................................................................................................52 Slika 33. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodo FFH 6510 v letu 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko (rdeča barva – upad površin). ................................................................................................................53 Slika 34. Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo. (foto Branka Trčak, Selo, 11.5.2012)................................55 Slika 35. Pojavljanje vrstno bogatih travišč s prevladujočim navadnim volkom (koda FFH 6320*) na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012......................................................................................56 Slika 36. Delež (%) vseh površin habitatnih tipov s kodo FFH 6230* glede na površino negozdnih habitatnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ....................................................................57 Slika 37. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH -6230*, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti, glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6230* na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.................................................................................................................................................................57 Slika 38. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodo FFH 6230* v letu 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko. .......................................................................................................................................................58 Slika 39. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6230* kartiranih v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2012 glede na leto 2004. .........................................................................................................................................................59 Slika 40. Pojavljanje naravovarstveno pomembnih travišč (FFH koda 6210(*), 6410, 6510 in 6230*) na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko v letih 2010–2012....................................................................................60 Slika 41. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*), 6410, 6510 in 6230* kartiranih v letu 2004, vzhodnem delu KP Goričko. ................................................................................................................................................61 Slika 42. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*), 6410, 6510 ali 6230* kartiranih v letu 2012 v vzhodnem delu KP Goričko. ................................................................................................................................................62 Slika 43. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodami FFH 6210(*), 6410, 6510 in 6230* v letih 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko. .................................................................................................................62 Slika 44. Delež pojavljanja posameznih dogodkov v odvisnosti od oddaljenosti cest na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ...................................................................................................64 Slika 45. Delež pojavljanja posameznih dogodkov v odvisnosti od oddaljenosti gozda na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ...................................................................................................65 Slika 46. Delež pojavljanja posameznih dogodkov v odvisnosti od oddaljenosti cest na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ...................................................................................................65 Slika 47. Delež pojavljanja posameznih dogodkov v odvisnosti od oddaljenosti potokov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. Šrafiran stolpec se nanaša na razporeditev deležev skupne površine vseh habitatnih tipov v določene pasu. ..................................................................................................66 Slika 48. Pojavljanje obrečnih vrbovij, jelševij in jesenovij (FFH koda 91E0*) izven gozda na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko v letih 2010–2012. ....................................................................................................68 Slika 49. Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah. (foto Monika Podgorelec, Suhi vrh, izvirni del Sukičevega potoka, 15.5.2012) .....................................................................................................................69 Slika 50. Delež (%) reguliranih potokov (P2) izven gozda glede na ostale vodotoke na v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012..............................................................................................................................................70 Slika 51. Delež (%) brežin vodotokov, na katerih se pojavljajo obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (FFH 91E0*), glede na vse habitatne tipe, ki se pojavljajo vzdolž vodotokov v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. .....70 Slika 52. Delež (%) brežin vodotokov, s habitatnimi tipi brez kode FFH 91E0* na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ...................................................................................................................71 Slika 53. Mokrotni travniki s potočnim osatovjem pri Kančevcih. (foto Branka Trčak, Kančevci, 23.5.2012) ....................73 Slika 54: Območja nizkih barij s črnim šašem. ...........................................................................................................74 Slika 55. Preplet nizkih barij in močvirske vegetacije. (foto Branka Trčak, Križevci, Djakopini, 5.6.2012)........................75



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

7

Slika 56. Munci (Eriophorum angustifolium) so značilni za barjanska s hranili revna tla. (foto Branka Trčak, Križevci, Djakopini, 5.6.2012) ..........................................................................................................................................75 Slika 57. Delež negozdnih površin (%) z invazivnimi vrstami na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ...............................................................................................................................................76 Slika 58. Njiva, preraščena z ambrozijo. (foto Branka Trčak, Središče, 28.8.2012) .......................................................77 Slika 59. Opuščena površina, ki se zarašča z invazivno vrsto zlate rozge. (foto Branka Trčak, Krplivnik, 14.8.2012) .......78 Slika 60. Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea) je domorodna vrsta in ni invazivna. (foto Branka Trčak, Fokovci, 15.9.2012) ........................................................................................................................................................79 Slika 61. Zaraščanje zmerno suhih travišč z zgodnjimi stopnjami mešanih gozdov. (foto Branka Trčak, Budinci, Bejčin breg, 5.5.2011) .................................................................................................................................................80 Slika 62. Površine, ki se zaraščajo na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ...................81 Slika 63. Obdelane naravne vrednote na območju Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012. ..................................86 Slika 64. Deleži zbirnih tipov na posamezni naravni vrednoti.......................................................................................87 Slika 65. Primerjava deleža zastopanosti habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, med leti 2004 in 2012 na vseh obravnavanih naravnih vrednotah v KP Goričko. .............................................................................89 Slika 66. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Dolenski potok – akumulacija. ..............................................................................................91 Slika 67. Dolenski potok s Hodoškim jezerom. (foto Darja Erjavec, Hodoš, 4.10.2011) .................................................92 Slika 68. Zbirni tipi na naravni vrednoti Dolenski potok – akumulacija (evid. št. 7296) v letu 2012. ...............................93 Slika 69. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Kobilje – ekstenzivni travniki.................................................................................................95 Slika 70. Zbirni tipi na naravni vrednoti Kobilje – ekstenzivni travniki (evid. št. 7298) v letu 2012. ................................97 Slika 71. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1. ......................................................................................99 Slika 72. Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko, ki se deloma zaraščajo z zlato rozgo. (foto Branka Trčak, Motvarjevci, 11.7.2011) ...................................................................................................................................100 Slika 73. Zbirni tipi na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1 (evid. št. 7299) v letu 2012......................101 Slika 74. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2. ....................................................................................103 Slika 75. Zbirni tipi na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2 (evid. št. 7300) v letu 2012......................104 Slika 76. Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom na naravni vrednoti Pertoča – mokrotni travniki. (foto Darja Erjavec, Pertoča, 6.5.2011) ..................................................................................106 Slika 77. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Pertoča – mokrotni travniki.................................................................................................106 Slika 78. Mozaična struktura visokih šašev na naravni vrednoti Pertoča – mokrotno travniki. (foto Branka Trčak, Pertoča, 6.5.2011)...........................................................................................................................................107 Slika 79. Zbirni tipi na naravni vrednoti Pertoča – mokrotni travniki (evid. št. 7304) v letu 2012. ................................108 Slika 80. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Lončarovci – mokrotni travniki. ...........................................................................................110 Slika 81. Močvirja z visokim šašjem na naravni vrednoti Lončarovci – mokrotni travniki. (foto Darja Erjavec, Lončarovci, 3.10.2011) ....................................................................................................................................111 Slika 82. Zbirni tipi na naravni vrednoti Lončarovci – mokrotni travniki (evid. št. 7305) v letu 2012.............................111 Slika 83. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Berkovci – mokrotni travniki. ..............................................................................................113 Slika 84. Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko na naravni vrednoti Berkovci – mokrotni travniki. (foto Darja Erjavec, Berkovci, 14.6.2011)..................................................114 Slika 85. Močvirne površine, ki se zaraščajo z orjaško zlato rozgo. (foto Darja Erjavec, Berkovci, 14.6.2011) ...............114 Slika 86. Zbirni tipi na naravni vrednoti Berkovci – mokrotni travniki (evid. št. 7306) v letu 2012. ...............................115 Slika 87. Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko na naravni vrednoti Povesi – mokrotni travniki. (foto Darja Erjavec, Povesi, 22.7.2011)........................................................117 Slika 88. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Povesi – mokrotni travniki. .................................................................................................117 Slika 89. Zbirni tipi na naravni vrednoti Povesi – mokrotni travniki (evid. št. 7307) v letu 2012. ..................................118 Slika 90. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Bukovnica – mokrotni travniki.............................................................................................120 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

8

Slika 91. Obsežni, dobro ohranjeni sestoji visoh šašev (MC) na naravni vrednoti Bukovnica – mokrotni travniki. (foto Branka Trčak, Bukovnica, 29.9.2011)................................................................................................................121 Slika 92. Zbirni tipi na naravni vrednoti Bukovnica – mokrotni travniki (evid. št. 7308) v letu 2012..............................122 Slika 93. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Bejčin breg – suhi travniki. .................................................................................................125 Slika 94. Primerjava deleža zastopanosti habitatnih tipov, ki jih varuje Direktiva o habitatih (FFH), med leti 2004 in 2012 na naravni vrednoti Bejčin breg – suhi travniki. .........................................................................................126 Slika 95. Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi so med floristično najbolj pestrimi habitatnimi tipi na Goričkem. (foto Branka Trčak, Budinci, Bejčin breg, 5.5.2011) ...........................................................................127 Slika 96. Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi, na katerih najdemo tudi nekatere vrste kukavičevk, se ponekod zaraščajo. (foto Darja Erjavec, Budinci, Bejčin breg, 5.5.2011) .........................................................127 Slika 97. Zbirni tipi na naravni vrednoti Bejčin breg – suhi travniki (evid. št. 7429) v letu 2012. ..................................128 Slika 98. Nagnjene lege, na kakršnih najdemo suho obliko nižinskih travnikov s prevladujočo visoko pahovko na naravni vrednoti Vreje – suhi travniki. (foto Darja Erjavec, Markovci, Vreje, 17.5.2011) .......................................129 Slika 99. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Vreje – suhi travniki. ..........................................................................................................130 Slika 100. Zbirni tipi na naravni vrednoti Vreje – suhi travniki (evid. št. 7430) v letu 2012. .........................................131

KAZALO TABEL

Tabela 1. Delež sklenjenih gozdnih površin na območju kartiranja na vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ....22 Tabela 2. Zbirni tipi na območju kartiranja habitatnih tipov v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. ................26 Tabela 3. Habitatni tipi v zbirnem tipu »kmetijsko« na vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012...........................27 Tabela 4. Površine habitatnih tipov, uvrščenih na Prilogo I Direktive o habitatih (FFH), ki smo jih popisali na območju kartiranja na vzhodnem delu KP Goričko v letih 2010–2012..................................................................................30 Tabela 5. Primerjava podatkov o površinah kvalifikacijskih habitatnih tipov za celotno ali del območja Natura 2000 Goričko, ki so bili kartirani v letih 2004 oziroma 2010–2012. ................................................................................31 Tabela 6. Habitatni tipi s kodo FFH 6210(*) v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. .......................................33 Tabela 7. Habitatni tipi s kodo FFH 6410 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. .........41 Tabela 8. Habitatni tipi s kodo FFH 6510 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. .........48 Tabela 9. Habitatni tipi s kodo FFH 6230* na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. .......54 Tabela 10. Primerjava nekaterih sprememb v površinah naravovarstveno pomembnih travišč na vzhodnem delu KP Goričko v letih 2004–2012..................................................................................................................................63 Tabela 11. Pojavljanje invazivnih vrst, zaraščajočih površin in novonastalih njiv (iz travnikov) v oddaljenosti od določenih struktur v prostoru na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012........................64 Tabela 12. Habitatni tipi s kodo FFH 91E0* na vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. .....................................67 Tabela 13. Razdelitev vodotokov po tipologiji kartiranja habitatnih tipov. ....................................................................69 Tabela 14. Naravovarstveno pomembni močvirski habitatni tipi in habitatni tipi mokrotnih travnikov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012...................................................................................72 Tabela 15. Zaraščajoče površine v vzhodnem delu KP Goričko v letih 2010–2012.........................................................80 Tabela 16. Seznam v letih 2002–2003 kartiranih habitatnih tipov Goričkega (Kaligarič s sod. 2004) navedenih na Prilogi I Direktive o habitatih. Rezultati so izračunani iz posodobljenega prostorskega niza podatkov. .....................83 Tabela 17. Seznam v letih 2002–2003 kartiranih habitatnih tipov Goričkega glede na njihovo ohranjenost (Kaligarič s sod. 2004). .......................................................................................................................................................84 Tabela 18. Obravnavane naravne vrednote na območju Krajinskega parka Goričko......................................................85



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

9

Tabela 19. Primerjava deleža (%) zastopanosti habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, med leti 2004 in 2012 na vseh obravnavanih naravnih vrednotah v KP Goričko...........................................................................88 Tabela 20. Primerjava deleža (%) zastopanosti habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, med leti 2004 in 2012 na območju kartiranja habitatnih tipov vzhodnega dela KP Goričko...........................................................89 Tabela 21. Habitatni tipi na naravni vrednoti Dolenski potok – akumulacija (evid. št. 7296) varovani z Uredbo o habitatnih tipih ..................................................................................................................................................90 Tabela 22. Habitatni tipi na naravni vrednoti Kobilje – ekstenzivni travniki (evid. št. 7298) varovani z Uredbo o habitatnih tipih ..................................................................................................................................................94 Tabela 23. Habitatni tipi na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1 (evid. št. 7299) varovani z Uredbo o habitatnih tipih. .................................................................................................................................................98 Tabela 24. Habitatni tipi na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2 (evid. št. 7300) varovani z Uredbo o habitatnih tipih. ...............................................................................................................................................102 Tabela 25. Habitatni tipi na naravni vrednoti Pertoča – mokrotni travniki (evid. št. 7304) varovani z Uredbo o habitatnih tipih. ...............................................................................................................................................105 Tabela 26. Habitatni tipi na naravni vrednoti Lončarovci – mokrotni travniki (evid. št. 7305) varovani z Uredbo o habitatnih tipih. ...............................................................................................................................................109 Tabela 27. Habitatni tipi na naravni vrednoti Berkovci – mokrotni travniki (evid. št. 7306) varovani z Uredbo o habitatnih tipih. ...............................................................................................................................................112 Tabela 28. Habitatni tipi na naravni vrednoti Povesi – mokrotni travniki (evid. št. 7307) varovani z Uredbo o habitatnih tipih. ...............................................................................................................................................116 Tabela 29. Habitatni tipi na naravni vrednoti Bukovnica – mokrotni travniki (evid. št. 7308) varovani z Uredbo o habitatnih tipih. ...............................................................................................................................................119 Tabela 30. Habitatni tipi na naravni vrednoti Bejčin breg – suhi travniki (evid. št. 7429) varovani z Uredbo o habitatnih tipih. ...............................................................................................................................................123 Tabela 31. Habitatni tipi na naravni vrednoti Vreje – suhi travniki (evid. št. 7430) varovani z Uredbo o habitatnih tipih................................................................................................................................................................129



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

10

POVZETEK

Center za kartografijo favne in flore je v letih 2010–2012 na vzhodnem delu Goričkega, velikem 25.801 ha, natančno kartiral habitatne negozdne habitatne tipe na površini okrog 13.000. Ostali del pokrivajo gozdovi in gozdni otoki. Največji delež negozdnih površin (ca. 65 %) predstavljajo kmetijske površine. Njiv je nekaj več kot polovica negozdnih površin. Ekstenzivna travišča skupaj obsegajo približno 15 % negozdnih površin; večina teh je na Prilogi I Direktive o habitatih.

Največje spremembe v letih 2004 – 2012 so nastale zaradi zaradi intenzifikacije kmetijstva (njive, intenzivni travniki) na eni in opuščanja kmetijstva (zaraščanje) po drugi strani. Hkrati se območje spreminja zaradi tujerodnih vrst (predvsem zlata rozga), ki močno prodira zlasti zaradi opuščanja kmetijstva. Od leta 2004 se je površina njiv na vzhodnem Goričkem povečala za 4 % (260 ha). Ob opuščanju njiv na severnem delu, je povečanje toliko večje na preostalem delu Goričkega. Z lesnimi vrstami se zarašča 2,58 % območja kartiranja.

Za območje parka Goričko izpostavljamo kot naravovarstveno najpomembnejša travišča: FFH 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk), FFH 6410 Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae), FFH 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis), ki so tudi hkrati za Natura 2000 območje Goričko kvalifikacijski habitatni tipi, ter nekvalifikacijski habitatni tip FFH 6230* vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom.

Habitatni tip polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (FestucoBrometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk) (FFH 6210(*)) se med vsemi naravovarstveno pomembnimi travišči po deležu najbolj zarašča (tabela 32). Polnaravna suha travišča pokrivajo 0,58 % površine območja kartiranja, od tega jih je 29 % v stanju manj ugodne ohranjenosti. Površina se je od leta 2004 zmanjšala za 29 %. Poleg zaraščanja jih ogroža še intenzivnejša raba z gnojenjem ter spreminjanje travnikov v njive.

Površina travnikov s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) (FFH 6410), se je prepolovila (tabela 32).

Danes jih je le še na 0,25 % (64 ha) površin območja kartiranja in 38 % teh površin je v stanju manj ugodne ohranjenosti. Po eni strani se je stožkovja dolgoročno ali trajno uničilo s spremembo v njive (14 % nekdanjega stožkovja), še večji del pa se zarašča ali je že preraščen z gozdom.

12 % nekdanjih površin stožkovja je delno ali v celoti preraščenih z invazivnimi vrstami.

Med naravovarstveno pomembnimi travišči je največ nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) (FFH 6510), kar 5,78 % območja kartiranja (1492 ha). Nižinski ekstenzivno gojeni travniki se na območju kartiranja pojavljajo v treh oblikah, med katerimi prevladuje (60 %) suha oblika (T1; Physis 38.221), najbolj redka pa je vlažna oblika z lisičjim repom (T3; Physis 38.2222-S2), ki je na 5 % travišč 6510. Od 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

11

leta 2004 se je njihova površina zmanjšala za 31 %. 17 % (375 ha) površine tega habitatnega tipa se je preoralo v njive. 35 % površin tega habitatnega tipa v današnjem obsegu je v stanju manj ugodne ohranjenosti. Ocenjujemo, da je ta tip travnikov med vsemi naravovarstveno pomembnimi travišči na Goričkem zaradi visoke krmne vrednosti najmanj ogrožen. Izjema so mogoče vlažne oblike travnikov z lisičjim repom, ki so vezane na najbolj vlažna tla in so zaradi teženj po ustvarjanju kmetijskih površin z osuševanjem zemljišč najbolj ogroženi.

Površina vrstno bogatih travišč s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (FFH 6230*) se je na območju kartiranja od leta 2004 povečala, verjetno tudi na račun različnih opredelitev prehodnih oblik z nižinskimi ekstenzivno gojenimi travniki. Ta tip travišča pokriva 0,5 % območja kartiranja, v manj ugodnem stanju ohranjenosti je 39 % površine tega habitatnega tipa. Z lesnimi vrstami se zarašča 8 % površin s tem habitatnim tipom, z invazivnimi vrstami pa 6 % površin.

Izmed drugih, po našem mnenju za Goričko pomembnih habitatnih tipov izpostavljamo tudi skupino habitatnih tipov, ki jih uvrščamo v kategorijo močvirske vegetacije (npr. visoka šašja, MC) in mezotrofnih mokrotnih travnikov, ki pokrivajo brez kombinacij z zgoraj omenjenimi (FFH 6210(*), 6410, 6510, 6230) skupno 113,45 ha. Pomembna so tudi nizka barja s črnim šašem (NBK2, Physis 54.42). Ta so med vsemi habitatnimi tipi na Goričkem med najbolj ranljivimi habitatnimi tipi. Na območju kartiranja smo nizka barja opazili na 5 mestih in skupaj obsegajo manj kot 0,22 ha.

Skupna površina naravovarstveno najpomembnejših travišč (FFH 6210(*), 6410 in 6510, 6230) obsega približno 1800 ha (blizu 7 % območja kartiranja). Od tega jih je 36 % v stanju manj ugodne ohranjenosti, kar pomeni, da se zaraščajo z lesnimi ali invazivnimi vrstami, so vrstno osiromašeni ipd. Od leta 2004 je njihova površina upadla za 28 %. Na 16 % površin so sedaj njive, 7 % nekdanjih površin je nekošenih ali se zarašča z lesnimi in 5 % z invazivnimi vrstami rastlin. Na približno 7 % površin se je raba intenzivirala v intenzivno gojene travnike. V letih med 2004–2012 je prišlo tudi do pozitivnih sprememb, saj se je nekaj naravovarstveno najpomembnejših travišč razvilo na nekdaj naravovarstveno manj pomembnih površinah. Na 8 % površine, kjer so bila v letu 2012 kartirana naravovarstveno pomembna travišča, so bile v preteklosti njive (npr. 7 % današnjih površin s kodo FFH 6210(*), 8 % današnjih površin s kodo FFH 6230*), na 3 % intenzivno gojeni travniki, na 2 % pa opuščene njive. Tako z upoštevanjem drugih dejavnikov, ki so potrebni, za nastanek in obstoj habitatnega tipa, obstaja možnost vzpostavitve dodatnih površin naravovarstveno pomembnih travišč (vsaj FFH 6210 in FFH 6230*).

Trend spreminjanja habitatnih tipov v naravovarstveno manj pomembne površine je na naravnih vrednotah večji kot na preostalem delu kartiranja Goričkega.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

12

1. UVOD

1.1 Habitatni tipi in pomen kartiranja habitatnih tipov

»Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema, katerega ohranjanje v ugodnem stanju prispeva k ohranjanju ekosistemov« (2. člen Uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03)). Biološko ga opredeljujemo kot »rastlinsko in živalsko

združbo kot značilni živi del ekosistema povezanim z neživimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe, itd.) na prostorsko opredeljenem območju« (HTS 2004). Primeri habitatnih tipov: srednjeevropska rdečeborovja, naravni potoki, mezotrofni mokrotni travniki, mezofilni pašniki, njive, pozidana območja, njive.

Cilj kartiranja je pridobiti informacijo o prisotnosti in razširjenosti habitatnih tipov v obravnavanem območju, hkrati pa pridobiti informacijo o stanju naravovarstveno najpomembnejših habitatnih tipov, ki so kvalifikacijski za posamezna območja Natura 2000 (Uradni list RS 49/2004, 110/04) oz. so navedeni v Uredbi o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/09).

Uredba o habitatnih tipih v Prilogi 1 določa habitatne tipe, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju, ter navaja usmeritve za njihovo ohranjanje.

S kartiranjem habitatnih tipov razmeroma hitro in natančno dobimo informacijo o celotni površini obravnavanega območja. To je nujno, da ugotovimo dejansko razširjenost nekega habitatnega tipa, oz. da lahko v naslednji fazi opredelimo območja zgostitev najpomembnejših habitatnih tipov.

Hkrati na ta način ne spregledamo redkih habitatnih tipov, ki so ponavadi najbolj ogroženi.

Prostorski sloj habitatnih tipov lahko prekrivamo z ostalimi digitaliziranimi prostorskimi podatki (vodnim in cestnim omrežjem, mejami občin, načrti posegov in rab ...) in pridobimo dodatne informacije o prostoru, kot so npr. ranljivost določenega območja zaradi bližine naselij ali cest, usklajenost občinskih ali državnih prostorskih dokumentov z varstvenimi potrebami oziroma obvezami ipd.

1.2. Kartiranje habitatnih tipov na Goričkem

Habitatni tipi so bili na celotnem območju Krajinskega parka Goričko (v nadaljevanju KP Goričko) prvič kartirani v letih 2002 in 2003 (Kaligarič s sod. 2004).

Uredba o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS 101/03) v okviru varstvenih režimov (8. člen) ne dovoljuje posegati v habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju tako, da bi se krnila njihova ekosistemska vrednost in funkcija ali povzročila fragmentacija sklenjenih površin. Ker se dejansko stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjanjo v ugodnem stanju, na terenu v nekaj letih lahko spremeni (tudi izgine ali se poslabša), se je izkazala potreba po ponovnem kartiranju, vsaj dela površine KP Goričko. 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

13

V letih 2010–2012 so tako bile na terenu kartirane vse površine negozdnih habitanih tipov v vzhodnem delu KP Goričko.

V projektu so bili zbrani in digitalizirani natančni prostorski podatki vseh negozdnih površin habitatnih tipov v letih 2010–2012 (Priloga 1). V poročilu smo obravnavali in dali poudarek naravovarstveno pomembnejšim, predvsem kvalifikacijskim habitatnim tipom za območje Natura 2000 Goričko, znotraj katerega leži območje našega kartiranja. Za posamezne habitatne tipe podajamo tudi primerjave s stanjem habitatnih tipov pred osmimi leti (Kaligarič s sod. 2004).

V poročilu so zajeti tudi popravljeni in z recenzentskimi pripombami dopolnjeni rezultati nekaterih vmesnih poročil (npr. Trčak & Erjavec 2011).

1.2.1 Namen in cilji projekta Namen kartiranja habitatnih tipov je bil pridobiti informacijo o stanju negozdnih habitatnih tipov na vzhodnem delu Krajinskega parka Goričko. Cilj projekta je bil analizirati stanje negozdnih habitatnih tipov v letih 2010–2012 in ugotoviti stanje ter prostorsko zastopanost nekaterih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov ter drugih habitatnih tipov, ki pomembno vplivajo na okolico (npr. sestoji tujerodnih invazivnih vrst, zgodnje stopnje listnatih gozdov...). Rezultati analiz bodo služili kot pomoč pri pripravi načrta upravljanja za naravovarstveno pomembne habitatne tipe v KP Goričko.

Del poročila predstavlja tudi stanje habitatnih tipov na izbranih naravnih vrednotah ter primerjava z rezultati kartiranja iz leta 2004 (Kaligarič s sod. 2004). Za ta namen je bila kartirana tudi naravna vrednota »Pertoča – mokrotni travniki« na zahodnem delu KP Goričko, ki leži izven obravnavanega območja kartiranja (slika 1).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

14

2. METODE

2.1 Opis območja

Goričko obsega skrajni severovzhodni del Slovenije, ki meji na Madžarsko in Avstrijo. Površina območja je 460 km2. Gričevnata pokrajina z najmanjšim povprečnim naklonom v Sloveniji, se nadaljuje tudi na Madžarsko in Avstrijo, na jugu pa jo omejuje Pomurska ravnica. Povprečna nadmorska višina je 275 m, najvišji vrh je Sotinski breg, s 419 m nadmorske višine. (Perko & Oražen Adamič 2001) Gričevje je skoraj v celoti zgrajeno iz terciarnih usedlin nekdanjega Panonskega morja. Kamnine so še slabo sprijete in zato močno podvržene delovanju zunanjih sil. Prevladuje glina in melj, pesek in silikatni prod. V sorazmerno ozkih dolinah je prst ilovnata in vlažna, na slemenih pa pogosto prodnata. Na splošno se izmenjujejo lahko prepustne do težje prepustne prsti. Pliocenski prod srednjega in vzhodnega Goričkega večinoma prekriva tanka kisla prst, ki je izprana in slabo rodovitna. (Perko & Oražen Adamič 2001) Zahodno Goričko v porečju Ledave in njenih pritokov je po geološki zgradbi za spoznanje starejše (miocen) in po kamninski sestavi bolj pestro od vzhodnega dela. Ledava je ob tektonski prelomnici izoblikovala širšo dolino in tako ustvarila možnost za gostejšo poselitev. (Perko & Oražen Adamič 2001). V tem delu so na večji ravnici ob Ledavi in njenih pritokih prisotne večje njivske površine, katerih obdelava je bolj intenzivna.

Doline ob potokih so večinoma ozke in vlažne, zato se naselja držijo pobočij in slemen, po katerih je speljana večina cest. Podobno je tudi z obdelovalnimi površinami. V nižjih legah prevladujejo travniki. Gostota poselitve na Goričkem je 47 ljudi na km2, kar je približno pol manj od slovenskega povprečja. (Perko & Oražen Adamič 2001) Vzhodni del Goričkega je najmanj namočen predel Slovenije. Povprečno pade nekaj nad 800 mm padavin, od tega največ v vegetacijski dobi. Med majem in avgustom pade polovica vseh padavin, večinoma v obliki nalivov. Že kratkotrajna zakasnitev padavin povzroči sušo, ki je lahko zelo neugodna za kmetijsko proizvodnjo. V sušnih letih, ki so pogosta, pade komaj 600 mm padavin (Perko & Oražen Adamič 2001). Kljub nizki količini padavin pa ravno kombinacija z nepropustnimi tlemi omogoča obstoj mokrotnih travnikov, ki jih sicer na območju s tako malo padavinami ne bi pričakovali.

Na vzhodu najdemo močneje fragmentirano krajino s še vedno prisotnimi več travnatimi površinami tako v dolinah kot na pobočjih.

Goričko je ena najbolj agrarnih pokrajin v Sloveniji, čeprav so naravne razmere za kmetijstvo slabe, saj ni večjih ravnih površin in so možnosti za uporabo strojne opreme omejene. Prst je močno izprana, v sorazmerno ozkih dolinah ilovnata in vlažna ter na slemenih pogosto prodnata.

Nekoliko večje možnosti so za razvoj živinoreje in sadjarstva. Njive obsegajo dobro tretjino površine, gozd še nekaj več (skoraj dve petini), travnikov je 16 %. Skoraj 4 % površine zavzemajo sadovnjaki, vinogradi pa komaj odstotek. (Perko & Oražen Adamič 2001) 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

15

Slika 1. Območje kartiranja negozdnih habitatnih tipov v KP Goričko v letih 2010–2012.

2.2 Metoda kartiranja

Habitatni tipi so bili kartirani po trenutni delovni verziji tipologije (HTS 2011), ki je popravljena in dopolnjena verzija tipologije iz leta 2004 (HTS 2004). Tipologija temelji na rastlinskih združbah v kombinaciji s strukturnimi elementi (npr. mejice) in rabo tal (npr. njive). Omenjena tipologija je za slovenske razmere prirejena Palearktična klasifikacija (Devilliers & Devilliers-Terschuren 1996), ki se uporablja v večini evropskih držav in vključuje tudi kodo (Physis) Palearktične klasifikacije (A classification of Palearctic habitats, Nature and environment, No. 78). Opredelitev večine habitatnih tipov temelji na vegetaciji (rastlinskih združbah), le nekateri so definirani po rabi ali fiziognomskih značilnostih.

Metodologija kartiranja habitatnih tipov zaradi natančnejše opredelitve habitatnega tipa dopušča tudi kombinacijo več habitatnih tipov, in sicer kadar gre za mozaično prepletanje dveh habitatnih tipov, kadar gre za vmesno obliko dveh habitatnih tipov, ali kadar želimo natančneje opisati nek 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

16

habitatni tip. V Sloveniji je bila sprejeta odločitev (HTS 2011), da so dovoljene kombinacije samo dveh habitatnih tipov. Primeri: – znaku »/« sledi natančnejši opis habitatnega tipa, ki je definiran po fiziognomski značilnosti. (Primer 1: oznaka ZL/VL, Physis 31.8D/44.9) označuje zgodnje stopnje listnatih gozdov (ZL, Physis 31.8D), z vrstami močvirnih listnatih gozdov (VL, Physis 44.9).); – znak »×« označuje kombinacijo dveh habitatnih tipov, ki se neločljivo prepletata. (Primer 2: oznaka 31.8D×37.21 označuje mezotrofne mokrotne travnike (TV1, Physis 37.21), ki se zaraščajo z zgodnjo stopnjo listnatih gozdov (ZL, Physis 31.8D).

Zgolj zaradi lažjega dela in predstavitve rezultatov v tem poročilu in pripadajočem ESRI shape dokumentu za posamezne habitatne tipe uporabljamo črkovne oznake (oznaka HT) in ne Physis kod, ki jih tipologija sicer ne vsebuje. Tolmač črkovnih oznak je v Prilogi 1 na koncu tega poročila.

Habitatne tipe smo dodatno razčlenili glede na stanje ohranjenosti, kar nam je služilo za natančnejše naravovarstveno vrednotenje. Habitatni tipi, ki so slabše ohranjeni, se zaraščajo, kadar so vrstno osiromašeni ali kadar gre za kombinacijo z nekim naravovarstveno manj pomembnim habitatnim tipom, imajo k oznaki HT dodan minus (npr.: T3-, MOLA-), predvsem travišča, na katerih smo našli kukavičevke (Orchidaceae), pa smo označili s plusom (npr. TSB3+).

V naravi je isti habitatni tip lahko zaradi različnega časa obiska kartiran na različnih nivojih.

Kartiranje na različnih nivojih je lahko posledica tudi človeškega faktorja. Primer: travnik, ki je bil ravnokar pokošen, je kartiran na višjem hierarhičnem nivoju (T, Physis 38.22), torej manj natančno, kot če bi travnik obiskali v času pred košnjo, ko bi lahko habitatni tip natančneje opredelili (T3, Physis 38.2222-S2). Podobno je tudi kadar se na neki površini prepleta več različnih habitatnih tipov in da se izognemo kombinacijam habitatnih tipov, kartiramo na višjem hierarhičnem nivoju, zlasti kadar gre za naravovarstveno manj pomembne habitatne tipe. Primer:

srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x mezofilna grmišča črnega trna in robide (GRM2xRUB, Physis 31.8121x31.811) kartiramo kot srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh (GRM, Physis 31.81).

Kadar gre za naravovarstveno pomembnejše habitatne tipe, zlasti zelo redke, smo te kartirati tudi, kadar je njihova površina manjša od siceršnje spodnje velikostne priporočene meje kartiranja (Kačičnik 2008). Podobno je tudi kadar naletimo na vrste oz. habitatne tipe, ki negativno vplivajo na naravne sestoje (npr. invazivne rastline). Takrat skušamo to s kartiranjem zajeti, recimo s kombinacijo dveh habitatnih tipov. Primer: mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko x sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic (MOLAxINV2, Physis 37.313x87.2-S12).

Na območju Goričkega so nekateri habitatni tipi po Direktivi o habitatih prednostni (FFH koda z zvezdico), nekateri (TSB3, Physis 34.322-S3, FFH 6210(*)) pa so prednostni le, če so na njih kukavičevke (TSB3+). Travnikom TSB3, na katerih smo našli kukavičevke, smo določili FFH kodo 6210* (z zvezdico) in so torej po Direktivi o habitatih prednostni. Ostali TSB3 travniki, na katerih kukavičevk nismo našli, so ohranili z zvezdico v oklepaju (6210(*)), saj ni izključeno, da se na teh površinah kukavičevke pojavljajo. Obstaja verjetnost, da smo kukavičevke spregledali, da površine nismo kartirali v času, ko so kukavičevke cvetele oziroma so bile rastline v času obiska zgolj v necvetni fazi. Da na določenem travniku ni kukavičevk, lahko trdimo šele po nekaj letih rednega letnega spremljanja.

Vse večje sklenjene gozdne površine smo označili na enotnem najvišjem hierarhičnem nivoju (G, Phyisis 4), manjše pa smo kartirali kot gozdne otoke (GO, Physis 84.3). Podrobneje smo kartirali le gozdne površine ob vodotokih, kjer gre ponavadi za ožje linijske strukture, ki lahko s svojo ohranjenostjo pričajo o stopnji ohranjenosti vodotoka. Med ostalimi površinami z lesnimi vrstami 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

17

smo popisovali še, kadar so bili jasno razpoznavni, nasade listopadnih in iglastih dreves (NLI, NIG1), srednjeevropska rdečeborovja (GPINK), ilirska brezovja (GBS), ter nasade in gozdne sestoje robinije (GROB). Sestojev robinije znotraj sklenjenih gozdnih površin posebej nismo kartirali.

Zaradi negativnega vpliva, ki jih ima robinija kot tujerodna invazivna vrsta, smo jo kartirali tudi v manjših sestojih in kadar je bila primešana drugim sestojem, recimo jelševju (npr. ALNPxGROB).

Kadar je naravnim sestojem primešana robinija, takrat te sestoje obravnavamo kot manj ugodno ohranjene.

ON (Physis 87.1) je oznaka za neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine. Sem spadajo v času kartiranja opuščene njive, vrtovi in vinogradi, ki se zaraščajo z nitrofilnimi pionirskimi vrstami, tudi površine v prahi (HTS 2011). Pomembno je, da so to lahko površine, ki so še vedno aktivne obdelovalne površine, vendar v času kartiranja to ni bilo jasno razvidno (npr. njive v prahi). Nekatere opuščene njive se lahko v nekaj letih postopno spremenijo v travnik in odvisno od faze, v kateri takšno površino kartiramo, je tudi odvisno v kateri habitatni tip jo bomo uvrstili. Kot opuščena njiva so bile verjetno opredeljene tudi kakšni zgolj preorani travniki, ki pozneje sicer niso bili v rabi kot njiva.

S kratico CEP smo označili sestoje navadne šašulice (Physis 35.14), ki se ponavadi pojavljajo na opuščenih, ruderaliziranih površinah in nimajo visokega naravovarstvenega pomena. V tipologiji habitatnih tipov, ki jo pri kartiranju uporabljamo, so ti sestoji uvrščeni med suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo (TA; Physis 35.1), ki so naravovarstveno pomembni, saj jih varuje Uredba o habitatnih tipih in Direktiva o habitatih (FFH koda 6230*). Strokovni dogovor v Sloveniji je (sestanek skupine za tipologijo habitatnih tipov RS, Prostori ZRSVN, OE, Ljubljana, 16.5.2011), da habitatni tip CEP, kljub tej uvrščenosti, ne obravnavamo kot naravovarstveno pomemben in mu v preglednih tabelah ne pripisujemo kod naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov.

2.3 Terensko delo

Kartirali smo vse negozdne površine, gozdne otoke med njimi ter manjše gozdne linijske strukture ob vodotokih.

Terensko delo kartiranja habitatnih tipov je potekalo od avgusta 2010 do začetka septembra leta 2012. Na terenu smo uporabljali digitalne ortofoto (DOF) posnetke iz leta 2007 in 2009.

Vsak posamezni habitatni tip smo na terenu opredelili v skladu s tipologijo in dobljene podatke sproti vnesli na ortofoto posnetke, natisnjene v merilu 1:3000. Običajno se sicer pri kartiranjih uporabljajo podlage stiskane v merilu 1:5000, vendar ko je teren bolj razgiban in razdrobljen, je za izrisovanje bolj ugoden iztis v natančnejšem merilu. Posamezne ploskve smo v večini primerov označevali tako, kot jih omejujejo jasne meje v naravi, te pa so najpogosteje pogojene z rabo.

Dodatno smo na karte natisnili lokacije mlak (podatkovna zbirka CKFF) in jih preverili na terenu in vrisali v podatkovni sloj. Potoki, oziroma odseki potokov, ki so vsaj v delu leta suhi predstavljajo samostojni habitatni tip s svojo kodo (PS – presihajoče reke, potoki in hudourniki, Physis 24.16).

Zaradi specifičnosti Goričkega (sušnost) v času kartiranja smo bili pozorni tudi na to. Potoki z (ne)stalno vodo so namreč ključni za opredeljevanje con nekaterih drugih organizmov (npr. raki, ribe, kačji pastirji, dvoživke). 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

18

Na terenu smo se pri kartiranju srečali z več problemi, ki so lahko zmanjšali zanesljivost določitve habitatnega tipa posamezne površine: pokošenost v času našega kartiranja, posušenost nedavno košene travne ruše zaradi suše, zmulčena ali požgana površina. Nekaj površin je zaradi nedostopnosti oz. ograjenosti ostalo nekartiranih. Če je ob našem obisku bila zanesljivost določitve habitatnega tipa zaradi omenjenih dejavnikov zmanjšana, je to navedeno v atributni tabeli v stolpcu »Opombe«.

2.4 Digitalizacija

Terenske podatke smo digitalizirali s pomočjo programa ArcView 3.1 največ v merilu 1:1.000. Pri terenskem delu smo uporabljali digitalne ortofoto posnetke (DOF) iz leta 2007 in 2009. Na manjšem delu smo DOF posnete leta 2007 uporabili tudi kot podlago pri digitalizaciji, kasneje pa smo za celotno območje pridobili nove posnetke iz leta 2009 in smo digitaliziranje nadaljevali na njih.

Kljub temu, da smo za območje razpolagali tudi z že kartiranimi habitatnimi tipi, smo glede na starost kartiranja in nove DOF celotno območje v celoti izrisali na novo.

Kljub temu, da gozd ni predmet kartiranja smo predvsem zaradi celovitosti mreže v gozdu izrisali večino cest in potokov. Pri risanju linijskih struktur (ceste in vodotoki), smo si pri risanju skozi gozd, ko območja nismo prehodili in tudi na DOF posnetku ni vidno, pomagali s temeljnimi topografskimi načrti v merilu 1:5000.

V atributni tabeli ploskovnega prostorskega podatkovnega niza je vsaka ploskev opremljena z ustrezno Physis kodo (HTS 2011). Za lažjo uporabo je dodana črkovna oznaka habitatnega tipa (»oznaka HT«), datum kartiranja (»datum«), ime osebe, ki je kartirala (»kartiral«) in širša skupina habitatnih tipov (»zbirni tip«). V nekaterih primerih je ploskvi dopisana tudi opomba – informacija o stanju ohranjenosti in rabi (»opomba«), podatek o prisotnosti invazivnih vrst (»invazivne«) in/ali zaraščanju travišč (»zaraščanje«).

V atributni tabeli so dodatno označeni habitatni tipi, ki jih Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, v nadaljevanju Uredba) določa kot habitatne tipe, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju, ter ureja usmeritve za njihovo ohranjanje. V atributni tabeli imajo ti habitatni tipi v stolpcu »Uredba« pripisano številko skupine habitatnih tipov, v katero so razvrščeni v prilogi 2 te uredbe (2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij). Na Uredbi o habitatnih tipih so habitatni tipi iz Dodatka I Direktive o habitatih (Direktiva Evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore – Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora – FFH) in Bernske konvencije (Appendix 8 – Resolution No. 4 (1996) of the Standing Committee listing endangered natural habitat requiring specific conservation measures), kar je tudi označeno v atributni tabeli. Habitatni tipi iz Bernske konvencije so označeni s črko B, pri habitatnih tipih Direktive o habitatih pa je pripisana koda habitatnega tipa. Pri tem velja poudariti, da lahko posameznemu FFH habitatnemu tipu ustreza več habitatnih tipov Physis tipologije (Anonymus 2007, HTS 2011, HTS 2004). Štirimestnim kodam habitatnih tipov Natura 2000 včasih sledi zvezdica (*), ki označuje habitatne tipe, ki so po Direktivi o habitatih deležni prednostnega varstva. 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

19

Pri oznakah habitatnih tipov, pripadnosti habitatnih tipov z Uredbe, FFH ali Bernske konvencije je v atributni tabeli ponekod dodan minus (-), kar pomeni, da je habitatni tip v stanju manj ugodne ohranjenosti bodisi zaradi zaraščanja, rabe, manjše vrstne pestrosti, prisotnosti tujerodnih vrst ipd., ali plus (+), kadar je habitatni tip v stanju zelo ugodne ohranjenosti, ponavadi s prisotnimi vrstami iz družine kukavičevk (Orchidaceae).

K posamezni kartirani ploskvi je v atributni tabeli v stolpcu »invazivne« označeno ali se na ploskvi pojavljajo tujerodne invazivne vrste. Pri tem velja poudariti, da smo kartirali predvsem tiste najbolj ogrožujoče (zlata rozga), ambrozija, ki se ponavadi pojavlja na ruderalnih tleh, pa ni bila popisovana dosledno. Vseh dodatnih tujerodnih invazivnih vrst v okviru kartiranja habitatnih tipov namreč v okviru danih možnosti ni bilo možno zajeti. Pojavljanje tujerodne robinije v atributni tabeli lahko ugotovimo iz same oznake habitatenga tipa (GROB).

V atributni tabeli so v stolpcu »zaraslost« označena izključno travišča, ki se zaraščajo. Kot »nekošeno« so označene zgodnje faze zaraščanja travišč, ko še ni očitnega zaraščanja in se s ponovno košnjo lahko enostavno vzpostavi travišče, kot »zaraščeno«, pa so označena travišča, ki se zaraščajo z grmovjem (kombinacija z GRM) ali z drevesi (kombinacije z ZI, ZL, ZM). Habitatni tipi, ki sami po sebi predstavljajo zaraščajoče površine (npr. ZL), v tej koloni niso posebej označeni.

2.5 Obdelava podatkov

Habitatne tipe smo zgolj zaradi preglednosti združili v 11 zbirnih tipov, ki so za prikaz in primerjavo rezultatov med posameznimi (pod)območji preglednejši. Zbirni tipi delno sledijo najvišjim kategorijam Physis, natančna uvrstitev vsakega izmed njih pa je prikazana v Prilogi 1.

Pojavljanje določenih habitatnih tipov smo prikazali s pomočjo šestkotnikov (heksagonov, slika 2). Za posamezni heksagon smo izračunali vrednosti, ki so nas za določen habitatni tip zanimale in vrednosti prikazali z barvno lestvico. Prednost izbranega načina prikaza podatkov je, da smo na ta način lahko prikazali tudi podatke, ki bi se na zemljevidu habitatnih tipov zaradi velikega merila izgubili. Hkrati pa lahko vidimo pokrovnost, vzorec pojavljanja posameznega habitatnega tipa ali skupine habitatnih tipov na celotnem območju kartiranja.

Izračuni površin habitatnih tipov iz kartiranj v letih 2002–2003 (Kaligarič s sod. 2004) temeljijo na posodobljenem nizu podatkov iz leta 2012 in se nekatere vrednosti lahko nekoliko razlikujejo od vrednosti, ki bi jih računali iz izvirnega podatkovnega niza iz leta 2004.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

20

Slika 2. Območje kartiranja prikazano s šestkotniki (heksagoni).

2.6 Posodobitev prostorskega niza podatkov habitatnih tipov kartiranih v Krajinskem parku Goričko v letih 2002 in 2003

Prostorski podatkovni niz podatkov habitatnih tipov kartiranih v KP Goričko v letih 2002 in 2003 (Kaligarič s sod. 2004) smo v začetku leta 2011 posodobili z novejšo tipologijo (HTS 2004) ter dodajanjem nekaterih naravovarstveno pomembnih atributov, ki jih v prejšnjem prostorskem nizu ni bilo.

Habitatni tipi so bili v KP Goričko v letih 2002 in 2003 kartirani po takrat veljavni tipologiji (Habitatni tipi Slovenije 2003). Leta 2004 je izšla posodobljena tipologija (HTS 2004), ki je bila v 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

21

zečatku leta 2011 še aktualna in se od prejšnje razlikuje predvsem v nekaj na novo dodanih habitatnih tipih.

Prostorski niz s posodobljenimi podatki habitatnih tipov kartiranih v KP Goričko v letih 2002 in 2003 je sestavni del tega poročila.

2.7 Habitatni tipi izbranih naravnih vrednot

Habitatne tipe izbranih naravnih vrednot smo kartirali v letu 2011, nekaj površin na območju naravnih vrednot pa je bilo zaradi ustreznejšega časa obiska (mesec maj) še enkrat preverjenih v letu 2012. Rezultate kartiranj iz 2011 smo primerjali z rezultati kartiranja iz let 2002 in 2003 (Kaligarič s sod. 2004) in jih predstavili v delnem poročilu. V pričujočem poročilu je poglavje habitatnih tipov na izbranih naravnih vrednotah posodobljeno s kartiranjem v 2012 in z upoštevanjem recenzentskih pripomb na delno poročilo.

Pri kartiranju smo v letu 2011 in 2012 stanje manj ugodne ohranjenosti drugače označevali, ali pa smo kartirali druge kombinacije habitatnih tipov, kot so bile kartirane v letih 2002 in 2003.

Zaradi tega so tudi končne skupine iz Uredbe o habitatnih tipih v obeh podatkovnih nizih nekoliko različne. Iz leta 2003 imamo tako tri skupine: »3«, »3,4« in »4«, v letu 2011 pa štiri skupine: »3«, »-3«, »4« in »-4«.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

22

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

3. REZULTATI IN DISKUSIJA

3.1 Osnovni statistični podatki

V letih 2010–2012 smo na vzhodnem delu Krajinskega parka Goričko na površini 25.801,47 ha skartirali 58.752 ploskev habitatnih tipov. Skupno število habitatnih tipov je 205, od tega je 86 po tipologiji kombiniranih habitatnih tipov (kombinacije z »x« ali »/«). Na sedmih ploskvah habitatni tip ni podan, ker je bilo območje kartiranja nedostopno oz. ograjeno. Seznam vseh kartiranih habitatnih tipov skupaj z nekaterimi atributi in statističnimi podatki je v Prilogi 1.

Pri kartiranju habitatnih tipov je bil poudarek na negozdnih površinah, zato smo gozdne površine kartirali na višjem, manj natančnem, hierarhičnem nivoju. Manjše gozdne površine vzdolž vodotokov in nekatere druge manjše površine z lesnimi vrstami smo kartirali na bolj natančnem nivoju podobno kot negozdne površine.

Večje sklenjene gozdne sestoje (G) in manjše sklenjene gozdne površine (GO) zavzemajo skoraj polovico (49,76 %) celotnega območja kartiranja (tabela 1, slika 3).

Tabela 1. Delež sklenjenih gozdnih površin na območju kartiranja na vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

4 84.3

Gozdovi Gozdni otoki

Površina (ha)

Negozd G GO Skupaj:



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Delež površine (%)

12.962,03

50,24

12.346,53 492,91

47,85 1,91

25.801,47

100

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

23

Slika 3. Delež (%) negozdnih (rdeče) in gozdnih (zeleno) površin na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.

Površina negozdnih habitatnih tipov je velika 12.962,03 ha, kar predstavlja 50,24 % obravnavanega območja kartiranja.

Deleži, ki jih navajamo v nadaljevanju, se nanašajo na kartirano površino negozdnih habitatnih tipov.

Med negozdnimi habitatnimi tipi po površini močno prevladujejo njive (N, slika 4), saj pokrivajo polovico (50,58 %) negozdnih površin. Vsak drug posamezni negozdni habitatni tip (npr. T1, VAS, TSEJ1,...) se pojavlja na manj kot 4 % negozdne površine kartiranega območja (slika 5). Med temi največ površine pokrivajo srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1), ki se pojavljajo na 3,81 % negozdne površine, sledijo jim vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe (VAS) s 3,66 % in zmerno suhi intenzivno gojeni travniki (TSEJ1) s 3,34 % (slika 5).

Ostalo 24,8

Gozdovi 47,9

Gozdni otoki 1,9

Njive 25,4

Slika 4. Delež gozdnih površin, njiv in ostalih negozdnih površin na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

24

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

4,0

Delež negozdne površine (%)

3,0

2,0

TP

R

TSB3-

TK

TK-

T3-

VRT2

MOLA

SOB1xALNP

T3

OZ

TV1

P1

ON/INV2

ZMxINV2

TR

MAK

ALN

SAD1/T1

SAD

TSB3

GROB

ZLxINV2

ALNP

KOL1

SADG

ZL

ZM

INV2

C

MSK

T21-

SAD1

T1-

TSEJ2

VIN

T21

ON

TSEJ1

T1

VAS

0,0

ALNPxGROB

1,0

Oznka HT

Slika 5. Deleži (%) površin negozdnih habitatnih tipov brez njiv (N) na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. Prikazani so habitatni tipi z najvišjimi deleži površin. (tolmač kratic je v Prilogi 1).

Prostorsko gledano je največjih delež njiv na treh območjih: na uravnanem delu med Kobiljem, Motvarjevci in Prosenjakovci ter v dolinah Velike Krke (Šalovci, Hodoš) in Male Krke (Domanjševci).

Največji gozdni kompleks je v JV delu parka v širši okolici Bukovniškega jezera (slika 3). Na sliki 6 je vidna razlika med vzhodnim delom, kjer so obsežne njivske površine in zahodnim območjem kartiranja, kjer med negozdnimi površinami ni toliko obsežnih intenzivnih njivskih površin (slika 6).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

25

Slika 6. Delež (%) njiv (N) glede na površino negozdnih habitatnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Slika 7. Razlika v površini (ha) kartiranih njiv (N) med letoma 2012 in 2004 v vzhodnem delu KP Goričko (rdeča barva – porast njivskih površin, zelena barva – upad njivskih površin).

Od leta 2004 se je površina njiv na celotnem območju kartiranja povečala za okrog 260 ha. Če upoštevamo opuščanje njiv na severnem delu, pomeni, da se je površina njiv toliko bolj povečala na preostalem območju kartiranja.

Opazen je upad njiv (slika 7) na severnem delu območja kartiranja (Čepinci, Budinci, Lucova, Markovci, Dolenci). Razlog naj bi bila divjad (Stanka Dešnik, ustno), ki prihaja iz madžarske strani na slovensko in uničuje pridelek. Zaradi tega naj bi kmetje njive nehali obdelovati. Večji porast intenzivnih njivskih površin se kaže (slika 7) na območju Hodoša, Šalovcev, Vučje Gomile, Domanjševcev, Ivanjševcev, Kobilja, Motvarjevcev, nekoliko povečana površina njiv po letu 2004 pa je tudi na območju Gornjih Petrovcev, Šulincev, Prosenjakovcev in Čikečke vasi, Peskovcev ter 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

26

Križevcev (rdeči šestkotniki na sliki 7). V času med leti 2004 in 2012 so bile na območju kartiranja izvedene tudi komasacije, in sicer na območju naslednjih naselij: Šalovci, Motvarjevci, Ivanjševci, Berkovci (rdeče), Ratkovci (oranžno) (2007–2009; Kristjan Malačič, ustno), Vučja Gomila (rdeče; v letu 2007; vaščanka Vučje Gomile, ustno). Rezultati kartiranja nakazujejo, da se velike spremembe v prid njivskim površinam dogajajo tudi ob komasacijah. Takrat se domnevno preorje tudi veliko travnikov, zato komasacije predstavljajo (resno) grožnjo naravovarstveno pomembnim habitatnim tipom. Z združevanjem manjših njiv v večje je velik in pogost problem tudi sekanje mejic in manjših gozdnih otokov med nekdanjimi manjšimi parcelami. V letih 2011–2012 se je začel postopek komasacije na območju k. o. Hodoš III, načrtovanje za komasacijo v k. o. Kobilje pa tudi že poteka (Zapisnik 7. izredne seje Občinskega sveta Občine Kobilje, 16.04.2012).

Habitatne tipe smo zaradi preglednosti glede na strukturo in vlažnost tal razdelili v 11 zbirnih tipov (slika 8, tabela 2): gozdni, gozdni vlažni, grmišča, kmetijsko, močvirja, tujerodno, opuščeno, urbano, vlažna travišča, vode, vodotok, zmerno suha travišča. Poudariti moramo, da razporeditev habitatnih tipov v zbirne kategorije ni povsem enoznačna in ne sledi nujno kategorijam Physis.

Tako bi lahko posamezni habitatni tip uvrstili tudi v katero drugo kategorijo (na primer z grmovjem zaraščajoč se travnik bi lahko uvrstili med travišča ali med grmišča), visoka steblikovja (VS, VSG, VSR), ki so po Physis tipologiji v skupini 3 (grmišča in travišča), smo zaradi prevladujočega načina pojavljanja uvrstili med zbirni tip močvirja.

Uvrstitev habitatnih tipov v zbirne tipe velja le za območje Goričkega. Zbirni tipi nam služijo za lažji pregled habitatnih tipov na območju kartiranja in za medsebojno primerjavo nekaterih območij (na primer naravnih vrednot). Zbirne tipe je smiselno uporabiti, kadar so kartirana večja območja in je število posameznih habitatnih tipov za splošen prikaz območja preveliko.

Tabela 2. Zbirni tipi na območju kartiranja habitatnih tipov v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

V krepkem tisku so zbirni tipi, ki površinsko prevladujejo.

Zbirni tip nekartirano gozdni gozdni vlažni grmišča kmetijsko močvirja tujerodno, opuščeno urbano vlažna travišča vode vodotok zmerno suha travišča Skupaj:



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Površina (ha)

Delež površine (%)

2,05 12926,26 380,78 70706,18 8492,48 76,32 229,28 884,09 806,75 21,78 84,38 1191,12

0,01 50,10 1,48 2,74 32,91 0,30 0,89 3,43 3,13 0,08 0,33 4,62

25.801,46

100,00

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

vodotok; 0,33 vlažna travišča; vode; 0,08 3,13 urbano; 3,43

27

Deleži zbirnih tipov (%) zmerno suha travišča; 4,62 nekartirano; 0,01

tujerodno, opuščeno; 0,89 močvirja; 0,30

gozdni; 50,10

kmetijsko; 32,91

grmišča; 2,74

gozdni vlažni; 1,48

Slika 8. Deleži zbirnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Poleg gozdnih površin, ki pokrivajo približno polovico kartiranega območja vzhodnega dela KP Goričko, velik del, skoraj tretjino (32,92 %), pokrivajo kmetijske površine vključno z intenzivnimi travniškimi površinami, ki jih je 2,57 % (tabela 3). Ekstenzivnih travnikov nismo obravnavali kot kmetijske površine, ampak smo jih uvrstili med vlažna travišča in zmerno suha travišča. Teh je 7,74 %, skupaj z grmišči 10,48 %.

Tabela 3. Habitatni tipi v zbirnem tipu »kmetijsko« na vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

V krepkem tisku so habitatni tipi, ki površinsko prevladujejo.



Oznaka HT

Physis koda

DNAS JUG KM

83.18 83.13 86.5

N N2 ON

82.11 82.12 87.1

OZ SAD SAD1

82.2 83.15 83.151

Ima HT Drugi nasadi Orehovi nasadi Rastlinjaki in ostale kmetijske konstrukcije Njive Zelenjavne njive Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine Njive z omejki in ozarami Sadovnjaki Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Površina (ha)

Delež površine (%)

2,09 5,72 22,03

0,01 0,02 0,09

6556,23 6,56 399,62

25,41 0,03 1,55

35,25 68,58 215,24

0,14 0,27 0,83

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Oznaka HT SADG TR TSEJ1

Physis koda 83.22 38.13 81.1

TSEJ2

81.2

VIN VRT1 VRT2

83.21 85.31 85.32

Ima HT Nizkodebelni in grmičasti sadovnjaki Ruderalizirani opuščeni pašniki Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki Vlažni intenzivno gojeni travniki Vinogradi Okrasni vrtovi Zelenjavni vrtovi

Skupaj:

28

Površina (ha)

Delež površine (%)

117,97 53,66 432,64

0,46 0,21 1,68

228,87

0,89

314,63 4,70 29,60

1,22 0,02 0,11

8493,38

32,92

Slika 9. Delež (%) površin zbirnega tipa »kmetijsko« na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.

K deležu kmetijskih površin prispevajo predvsem njive (tabela 3), ki med negozdnimi habitatnimi tipi (slika 4) zavzemajo največjo površino. Na sliki 9 je lepo vidna prostorska razporeditev kmetijskih površin. Največ jih je v spodnjem toku Velike in Male Krke ter v dolini Kobiljskega potoka; enaka kmetijsko bolj obdelana območja je nakazala že slika 6 s prikazom zgostitev njivskih površin. Slika 9 kaže, da je nekaj več kmetijskih površin tudi na južni meji KP Goričko (Bogojina, Filovci, Strehovci, S del Dobrovnika), kar gre predvsem na račun vinogradov, zaradih katerih se goričko pokrajino obravnava kot vinorodno. V JV delu parka (širša okolica Bukovniškega jezera), kjer je večje sklenjeno gozdno območje, kmetijskih površin sploh ni.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

29

3.2 Naravovarstveno pomembni habitatni tipi

Habitatne tipe poimenujemo različno, odvisno od tipologije, ki jo uporabljamo. Po Direktivi o habitatih (Natura 2000) so habitatni tipi označeni s štirimestno kodo (npr. 6410), po Physis kategorizaciji pa so označeni z eno- do večmestno Physis kodo (npr. 37.311 ali 35), odvisno od hierarhičnega nivoja. Več različnih habitnih tipov po Physis tipologiji zato lahko združimo v isti habitatni tip po Direktivi o habitatih, obratno pa ni mogoče (Anonymus 2007).

KP Goričko je del evropskega omrežja Natura 2000. Kvalifikacijski habitatni tipi za SCI Goričko so (Uradni list RS 49/2004, 8/2012): – 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion), – 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)), – 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum), – 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis), – 6410 Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glinenomuljastih tleh (Molinion caeruleae), – 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk), – 3130 Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami razredov Litorelletea uniflorae in/ali Isoëto-Nanojuncetea.

Na območju kartiranja smo od naštetih habitatnih tipov na terenu popisali naslednje: 91E0*, 6510, 6410 in 6210(*). Med kartiranimi negozdnimi habitatnimi tipi, ki za območje SCI Goričko sicer niso kvalifikacijski, velja omeniti še 6230* – vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope). Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (91L0) in bukovi gozdovi (9110) kot gozdne površine niso bili predmet kartiranja, oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami (3130) so bile do sedaj znane samo ob Ledavskem jezeru (Kaligarič s sod. 2004) in smo jih pričakovali na bregu Hodoškega in Bukovniškega jezera, vendar jih v okviru kartiranja v letih 2010–2012 nismo opazili.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

30

Tabela 4. Površine habitatnih tipov, uvrščenih na Prilogo I Direktive o habitatih (FFH), ki smo jih popisali na območju kartiranja na vzhodnem delu KP Goričko v letih 2010–2012.

FFH koda – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih) 3150 4030 6210(*) 6230*

6410 6430 6510 91E0* 91F0

Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition Evropske suhe resave Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris)

Kjer sta napisani dve kodi, gre za kombinacijo habitatnih tipov.

V krepkem tisku so kvalifikacijski habitatni tipi za območje Natura 2000 Goričko.

Znak minus »-« pred FFH kodo pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti.

FFH koda 3150 6210(*) 6210* 6210(*), 6230* 6210*, 6230* 6210(*), 6510 -6210(*) 6230* -6230* 6230*, 6410 6230*, 6510 4030, 6230* 4030 6410 6430, 6410 -6410 6430 -6430 6510 -6510

Površina (ha)

Delež negozdne površine (%)

0,16 79,17 15,69 2,01 2,88 7,76 44,02 49,39 50,50 2,16 20,90 0,32 0,05 36,82 0,72 24,88 15,91 15,74 937,51 526,32

<0,01 0,61 0,12 0,02 0,02 0,06 0,34 0,38 0,39 0,02 0,16 0,00 0,00 0,28 0,01 0,19 0,12 0,12 7,23 4,06

skupaj FFH negozd -91E0* 91E0* 91E0*, 91F0 Ostalo negozd Skupaj:



14,14 105,44 165,97 5,57 10852,17

0,81 1,28 0,04 83,72

12962,03

100,00

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

31

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Tabela 5. Primerjava podatkov o površinah kvalifikacijskih habitatnih tipov za celotno ali del območja Natura 2000 Goričko, ki so bili kartirani v letih 2004 oziroma 2010–2012.

Koda

% površine (po SDF) površina območja = 44.823 ha

Celotno Goričko 2004 (ha) 1 (Kaligarič s sod.

2004) površina območja =46.352 ha

Vzhodno Goričko 2004 (ha) (Kaligarič s sod. 2004)

Delež na vzhodu 2004

Vzhodno Goričko2 2010–2012 (ta študija)

Razlika 2004–2012 (ha)

Razlika deležev (%)

91E0*

1 (448,23)

347,95

162,55

46,72

276,97

114,42

70,39

6510

7 (3137,61)

4680,48

2151,01

45,96

1478,16

-672,85

-31,28

6410

5 (2241,15)

146,11

123,53

84,55

63,13

-60,40

-48,90

6210(*)

5 (2241,15)

277,274

211,84

76,40

145,21

-66,63

-31,45

Vključeni so vsi podatki: čisti HT, kombinacije z drugimi HT in HT v neugodnem stanju.

1 – izračunane vrednosti temeljijo na posodobljenem nizu podatkov (2012); 2 – po površini območje kartiranja na vzhodu pokriva 57,56 % celotnega območja Goričkega;

Izračun deležev površin v tabeli 5 je od izračunov za iste FFH HT v ostalem delu poročila nekoliko manjši. Za izračune prikazane v tabeli 5 smo vrednosti površin kombiniranih habitatnih tipov (npr. 6410, 6510) vedno razpolovili, tako da skupna vsota oz. deleži površin določenega habitatnega tipa ustreza skupni površini celotnega območja. V primeru predstavitve površine posameznega habitatnega tipa v ostalih poglavjih, pa za prikaze o pojavljanju posameznega habitatnega tipa uporabljamo skupno površino habitatnega tipa v vseh kombinacijah, v katerih se pojavlja.

Primerjava površin kvalifikacijskih habitatnih tipov na kartiranem območju v vzhodnem delu KP Goričko v tabeli 5 kaže, da se je površina treh kvalifikacijskih habitatnih tipov med kartiranjem v letu 2004 in kartiranjem v letih 2010–2012 bistveno zmanjšala: površina nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) (6510) se je zmanjšala za 31,28 %, površina travnikov s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glinenomuljastih tleh (Molinion caeruleae) (6410) se je zmanjšala skoraj za polovico (48,90 %), površina

polnaravnih suhih travišč in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) (6210(*)) pa se je zmanjšala za 31,45 %. Površina obrečnih vrbovij, jelševij in jesenovij (mehkolesna loka) se je povečala na račun površin, ki so bile leta 2004 kartirane kot gozd (G), gozdni otoki (GO) in kot lesna obrežna zarast (LOZ). Pri tem ne gre toliko za spremembe habitatnih tipov, ampak za kartiranje na manj natančnem nivoju.

3.2.1 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) 3.2.1.1 Ključne značilnosti habitatnega tipa Ta habitatni tip sestavljajo travniki ali pašniki na apnencih, dolomitih, redkeje na flišu ali peskih in starih prodiščih. Njihova rastišča so suha, svetla in topla, podlaga je nevtralna ali rahlo bazična, 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

32

z malo hranili. Ne prenesejo gnojenja, razen na zelo pustih tleh, kjer uspevajo tudi ob zmernem gnojenju. Poraščajo pobočja gričevij (razen severnih), kjer so plitva, mestoma razgaljena tla. Ne prenesejo močne vlage, kakor tudi ne zastajanja vode. Potrebujejo ekstenzivno pašo ali košnjo 1– 2-krat letno, prvič po odcvetu večine travniških rastlin, brez gnojenja, s sušenjem sena na travniku, ne škodi jim paša na koncu sezone (avgust–oktober). V Sloveniji se ta habitatni tip pojavlja raztreseno na primernih površinah (negnojeno, zlasti karbonatna tla, prisojna pobočja).

Ogrožajo ga gnojenje travnikov, baliranje sena, spreminjanje travnikov v njive, zaraščanje z lesnimi vrstami, ponekod tudi planinarjenje in izgradnja infrastrukture. (povzeto po Naravovarstveni atlas, 15.9.2012) Na Goričkem se habitatni tip pojavlja le na kisli peščeni podlagi, medtem ko se drugod v Sloveniji pretežno na karbonatni podlagi. Zaradi tega tu ne najdemo nekaterih tipičnih vrst kot je na primer pokončni stoklasec (Bromopsis erecta), od sicer številnih vrst kukavičevk pa najdemo tu le navadno kukavico (Orchis morio), jeseni cvetočo zavito škrbico (Spiranthes spiralis) in redkeje tudi pikastocvetno kukavico (Orchis ustulata). (Kaligarič s sod. 2004) Travnike se ohranja s košnjo ponavadi enkrat letno, pogosto tudi s požiganjem (Škornik 2003).

Zaradi močne zakisanosti lahko travniki prehajajo v kisla travišča (6230*). (Kaligarič s sod.

2004)

3.2.1.2 Območje obdelave Habitatnemu tipu 6210(*) polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) na območju kartiranja ustreza po Physis klasifikaciji habitatni tip srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi (TSB3, TSB+, TSB-; Physis 34.322-S3) in srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami (TSBR; Physis 34.323) in devet kombinacij TSB z drugimi habitatnimi tipi (tabela 6).

Na območju kartiranja smo skartirali 151,53 ha polnaravnih suhih travišč s kodo FFH 6210(*), kar znaša 1,17 % negozdnih površin. Najpogosteje se pojavljajo v čistih oblikah, brez kombinacij (TSB3). Manj kot tretjina (29 %) je v stanju manj ugodne ohranjenosti. V manj ugodnem stanju so predvsem takrat, ko se zaraščajo, tudi z invazivnimi vrstami. Z invazivnimi vrstami se zarašča 3,68 ha (2, 4 %) polnaravnih suhih travišč (6210(*)).

Kadar na teh travnikih rastejo kukavičevke, se jih po Direktivi o habitatih prednostno ohranja (6210*). Kukavičevke smo zabeležili na 18,56 ha (12 %) travnikov.

Ta habitatni tip se pojavlja tudi v ekstenzivno gojenih senožetnih sadovnjakih.

Podoben kot je vzorec razširjenosti polnaravnih suhih travišč (slika 13), je tudi vzorec razširjenosti polnaravnih suhih travišč, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti (slika 12, 14).

Vzorec razširjenosti dobro ohranjenih suhih travišč, kjer uspevajo kukavičevke (oznaka +, FFH 6210*, slika 15), kaže na njihovo pogostejše pojavljanje na skrajnem severu območja kartiranja pri Čepincih ter v osrednjem območju pri Selu in Suhem Vrhu, vendar je treba upoštevati, da kukavičevke cvetijo le kratek čas (maj, junij) in da jih v ostalih mesecih terenskega dela ne moremo videti.

Največji travnik iz skupine 6210(*), je velik 2,37 ha in je bil kartiran v Selu blizu Gabernika (slika 10). Je v ugodnem stanju ohranjenosti in na njem smo popisali tudi kukavičevke.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

33

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 10. Po površini največji travnik iz skupine polnaravnih suhih travišč (6210(*)) v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. (foto Branka Trčak, Selo, 14.5.2012).

Tabela 6. Habitatni tipi s kodo FFH 6210(*) v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

V krepkem tisku so habitatni tipi, ki površinsko prevladujejo.

Oznaka HT

Physis

Ima HT

Zbirni tip

Ohranjenost

SAD1/TSB3

83.151/34.322-S3

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki / Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

zmerno suha travišča

ugodna

TSB3

34.322-S3

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

zmerno suha travišča

ugodna

74,63

TSB3+

34.322-S3

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

zmerno suha travišča

ugodna

15,69

TSB3xT1

34.322-S3x38.221

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

ugodna

7,76

TSB3xTA

34.322-S3x35.1

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

zmerno suha travišča

ugodna

2,01

TSB3xTK+

34.322-S3x35.12

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

zmerno suha travišča

ugodna

2,51

TSB3xTN+

34.322-S3x35.11

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo

zmerno suha travišča

ugodna

0,37

TSBR

34.323

Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami

zmerno suha travišča

ugodna

0,34

GRM2xTSB3

31.8121x34.322-S3

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

zmerno suha travišča

manj ugodna

2,97

TSB3-

34.322-S3

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

zmerno suha travišča

manj ugodna

TSB3xINV2

34.322-S3x87.2-S12

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

zmerno suha travišča

manj ugodna

3,59

ZLxTSB3

31.8Dx34.322-S3

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

zmerno suha travišča

manj ugodna

4,38

ZMxTSB3

31.8Fx34.322-S3

Zgodnje stopnje mešanih gozdov x Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

zmerno suha travišča

manj ugodna

7,78

Skupaj



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Površina (ha) 4,20

25,30

151,53

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 11. Polnaravna suha travišča (FFH 6210(*) so vrstno bogata in ponavadi zelo pisana. (foto Monika Podgorelec, Selo, 14.5.2012).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

34

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

35

Slika 12. Pojavljanje polnaravnih suhih travišč (koda FFH 6210(*)) na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

36

Slika 13. Delež (%) vseh površin habitatnih tipov s kodo FFH 6210 glede na površino negozdnih habitatnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Največ polnaravnih suhih travišč s kodo FFH 6210(*) je na severnem delu kartiranega območja, na območju vasi Martinje, Ženavlje, Čepinci in Budinci, v osrednjem delu pa na območju vasi Šalovci, Krplivnik, Križevci, ter v trikotniku Suhega Vrha, Ratkovcev in Sela (slika 13).

Slika 14. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH -6210(*), (stanje manj ugodne ohranjenosti), glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6210 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

37

Slika 15. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH 6210* (s kukavičevkami) glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6210 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

3.2.1.3 Primerjava stanja za habitatne tipe s kodo FFH 6210(*) med leti 2004 in 2012

100 90

Delež površine 6210(*) kartirane 2004 (%)

80

Kartiranje 2012

70

60

drugo 6

TSB3+ T21

50

40

12

12

ON TSB3TSEJ1 T1-

30 15 20

10

TSB3 N

19

T1 zaraščanje

0

Habitatni tipi FFH 6210(*) (kartiranje 2004) (231,69 ha)

Slika 16. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*) v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2004 glede na leto 2012. (tolmač kratic je v Prilogi 1)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

38

100 90

Kartiranje 2004

Delež površine 6210(*) kartirane 2012 (%)

80 70

drugo

60 6 50

7

T2 T1xSAD1 TSB3xT1

40 22 30

SAD1

20

N

10

24

TSB3 T1

0

Habitatni tipi FFH 6210(*) (kartiranje 2012) 151,51ha

Slika 17. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*) kartiranih v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2012 glede na leto 2004. (tolmač kratic je v Prilogi 1)

Polnaravnih suhih travišč (FFH 6210(*)) je bilo leta 2004 kartiranih 213,84 ha (slika 16), leta 2012 pa 151,51 ha (tabela 6, slika 17). Površina polnaravnih suhih travišč se je tako zmanjšala za 29 %.

Kot ohranjeno in nespremenjeno stanje srednjeevropskih suhih travišč na kisli peščeni podlagi (TSB3) lahko obravnavamo le 12 % nekdanjih TSB3 površin. Sicer pa se je struktura habitatnih tipov, ki so bili leta 2004 kartirani kot polnaravna suha travišča s kodo FFH 6210, do danes precej spremenila (slika 16). 19 % se jih zarašča, 15 % (oz. skupaj s T1 – 21 %) se je stanje ohranjenosti spremenilo, najverjetneje na slabše, saj jih danes kartiramo kot srednjeevropske

kseromezofilne nižinske travnike na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1, T1-, slika 16). Tudi to so sicer naravovarstveno pomembni habitatni tipi, ki so tudi kvalifikacijski (FFH 6510) za območje Natura 2000 Goričko, vendar so v veliko primerih z nekoliko intenzivnejšo rabo (večkratna košnja, gnojenje) nastali na račun polnaravnih suhih travišč. Kar 12 % površin, kjer so bila travišča FFH 6210(*), so danes njive (N, slika 16). Tudi v obratni smeri je prišlo do sprememb. Kar 24 % površin, ki smo jih v letih 2010–2012 kartirali kot travišča s kodo FFH 6210(*), je bilo v preteklosti kartiranih kot T1 (FFH 6510, slika 17), kar 7 % površin današnjih polnaravnih suhih travišč pa je v preteklosti bilo kartiranih kot njive (N, slika 17). Nove površine TSB3 torej nastajajo tudi iz bivših njiv oz. z opuščanjem obdelovanja njiv, kar je pomembno informacija ob morebitni potrebi po vpostavljanju novih TSB3 površin (slika 19).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

39

Slika 18. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*) v letih 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko.

Do največjih negativnih razlik v površini habitatnih tipov s kodo FFH 6210 je prišlo na severnem delu območja kartiranja, predvsem na območju Šulincev in Ženavelj, pa tudi na območju Čepincev in Budincev (slika 18, rdeči šestkotniki), večji kompleks ohranjenega oz. izboljšanega območja pa je v okolici Zgornjih Moravcev in Suhega Vrha, manjši pa v okolici Vreja v Križevcih (slika 18, zeleni šestkotniki). Zanimivo je, da izginjanje površin na severu poteka hkrati z opuščanjem njiv (glej poglavje 3.1, slika 7).

Slika 19. Pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata) na nekdanji njivi, ki se delno zarašča z zlato rozgo. (foto Branka Trčak, Selo, 14.5.2012)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

40

3.2.2 6410 Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) 3.2.2.1 Ključne značilnosti habitatnega tipa Gre za sekundarna travišča, predvsem travnike na vlažnih (zastajanje vode zaradi slabo propustne podlage, bližine vodotoka, periodičnih poplav) do mokrotnih tleh, v katerih prevladuje modra stožka (Molinia caerulea) z eno ali dvema podvrstama. Razmere so oligotrofne zaradi odsotnosti gnojenja. Stik z matično geološko podlago je prekinjen, saj gre za aluvialne naplavine potokov, dna večjih in manjših dolin, ravnice in kotline. Pomembno je, da je prst čim bolj nepropustna, da ima visoko vodno kapaciteto in to je tudi dodaten faktor, ki prispeva k zakisanju; le-to je znatno, saj se pojavljajo le acidofilne in nevtrofilne vrste. Sestoji obravnavanega habitatnega tipa se ob opuščanju košnje zaraščajo, torej vstopajo tudi v bolj zasenčene svetlobne razmere, sicer pa so to odprta rastišča (Kaligarič 2004).

Na tem habitatnem tipu se na območju Goričkega pojavlja (predvsem) trstikasta stožka (Molinia caerulea ssp. arundinacea. (Kaligarič s sod. 2004).

3.2.2.2 Območje obdelave Habitatnemu tipu 6410 Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) na območju kartiranja ustreza po Physis klasifikaciji »čisti« habitatni tip mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko (MOLA, MOLA-; Physis 37.313) in šest kombinacij MOLA z drugimi habitatnimi tipi (tabela 7).

Na območju kartiranja habitatnih tipov je travnikov s (trstikasto) stožko 64,57 ha (tabela 7), kar je 0,5 % negozdnih površin. Od teh je v stanju manj ugodne ohranjenosti 38 % površin, kar gre v večini na račun zaraščanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami, največ z zlato rozgo (28 % stožkovja, tabela 7). Z lesnimi vrstami (ZLxMOLA) se zarašča 1,6 % vseh površin stožkovja. Pogosto se stožkovja pojavljajo v kombinaciji z drugimi habitatnimi tipi, ki lahko predstavljajo stadije zaraščanja (npr. MOLAxMC, VSNxMOLA), vendar so to lahko le vmesne stopnje v ekstenzivni rabi s košnjo vsako drugo leto. Takšne sestoje zato še vedno obravnavamo kot ugodno ohranjene.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

41

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Tabela 7. Habitatni tipi s kodo FFH 6410 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.

V krepkem tisku so habitatni tipi, ki površinsko prevladujejo.

Oznaka HT

Physis

Ima HT

Zbirni tip

Ohranjeno st

DESxMOLA

37.26x37.313

Vlažni travniki z rušnato masnico x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

vlažna travišča

ugodna

MOLA

37.313

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

vlažna travišča

ugodna

MOLAxMC

37.313x53.21

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko x Združbe visokih šašev

vlažna travišča

ugodna

3,17

TKxMOLA

35.12x37.313

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

vlažna travišča

ugodna

2,16

VSNxMOLA

37.1x37.313

Nižinska visoka steblikovja x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

vlažna travišča

ugodna

0,72

MOLA-

37.313

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

vlažna travišča

manj ugodna

5,59

MOLAxINV2

37.313x87.2-S12

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

vlažna travišča

manj ugodna

18,24

ZLxMOLA

31.8Dx37.313

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

vlažna travišča

manj ugodna

Skupaj

Površina (ha) 1,87 31,78

1,04 64,57

Na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko so zgostitve stožkovja (FFH 6410) na več območjih: na severnem delu območje Budinci-Dolenci, Ženavlje in Stanjevci, na vzhodu Središče, na jugovzhodnem delu pa Motvarjevci (naravna vrednota) in Kobilje (slika 22). Slabše ohranjene površine so raztresene po celotnem kartiranem območju, izpostaviti velja stožkovja na območju Vučje Gomile ter Motvarjevcev in Čikečke vasi. Kombinacije slike 22 in slike 23 nam na mestih prekrivanj manj intenzivnih roza polj (slika 23) in temno modrih polj (slika 22) kažejo na območja z večjim deležem stožkovja v ugodnem stanju. Taki območji sta Ženavlje na SZ delu območja kartiranja in Središče na vzhodnem delu ob državni meji.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 20. Pojavljanje travnikov s prevladujo stožko (koda FFH 6410) na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

42

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 21. Travnik s prevladujočo stožko. (foto Branka Trčak, Motvarjevci, 11.7.2011)

Slika 22. Delež (%) vseh površin habitatnih tipov s kodo FFH 6410 glede na površino negozdnih habitatnih tipov v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

43

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 23. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH -6410 (stanje manj ugodne ohranjenosti), glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6410 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

3.2.2.3 Primerjava rezultatov kartiranja za habitatne tipe s kodo FFH 6410 med leti 2004 in 2012 100

Delež površine 6410 kartirane 2004 (%)

90

Kartiranje 2012

80

drugo TSEJ2

70

TSEJ1 60 5

TV1

50

7

T21-

40

9

T1

30 20 10

9

INV2 MOLAxINV2

14

T21 MOLA

14

0

Habitatni tipi FFH 6410 (kartiranje 2004)

N zaraščanje

(130,45 ha)

Slika 24. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6410 kartiranih v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2004 glede na leto 2012. (tolmač kratic je v Prilogi 1)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

44

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

45

Površin s kvalifikacijskim habitatnim tipom FFH 6410 je bilo na vzhodnem Goričkem leta 2004 130,45 ha (slika 24), do leta 2012 pa se je ta površina razpolovila, saj jih je zdaj le še okoli 65 ha (vključno s stožkovji v manj ugodnem stanju ohranjenosti; tabela 7).

Kot ohranjeno stanje travnikov s prevladujočo stožko (Molinia spp.) lahko obravnavamo le 9 % nekdanjih (iz l. 2004) površin stožkovij. Na ostalih nekdanjih površinah s stožkovjem pa se kaže precejšnja dinamika spreminjanja. Kar 14 % površin oz. preko 18 ha, leta 2004 kartiranih kot stožkovja (FFH 6410), so danes njive (N), kar pomeni uničenje habitatnega tipa. Enaki delež (14 %) se je zarasel. Kot spremembo na slabše obravnavamo na površinah nekdanjih stožkovij tudi intenzivna travišča (TSEJ1 inTSEJ2), ki jih je na območju nekdanjih stožkovij manjši delež.

Zaskrbljujoč je tudi delež (5 %) invazivnih vrst (INV2), ki je očitno močno prerasel nakdanja stožkovja, na 7 % nekdanjih površin pa so stožkovja še, vendar v kombinaciji z zlato rozgo (MOLAxINV2, slika 24). Približno 3 % površin nekdanjih stožkovij se je popolnoma zaraslo v gozd (G).

Slika 25. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodo FFH 6410 v letu 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko.

Do upadanja v površini travnikov s habitatnim tipom FFH 6410 med leti 2004 in 2012 je prišlo na celotnem območju kartiranja (slika 25), nekoliko večje negativne spremembe pa smo zaznali na severu na območju Čepincev. S površinami teh travišč, ki so s komasacijami zemljišč in spremembami v njive izginile pri Motvarjevcih, so izginile tudi nekatere redke naravovarstveno pomembne vrste rastlin, ki so na teh travnikih uspevale (Kaligarič s sod. 2004).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

46

3.2.3 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) 3.2.3.1 Ključne značilnosti habitatnega tipa »Habitatni tip predstavljajo mezofilni zmerno do intenzivno gnojeni travniki na prepustnih, bogatih, bolj ali manj svežih do vlažnih tleh od nižin do submontanskega pasu na rahlo kislih do nevtralnih tleh. To so visokoproduktivni, floristično srednje bogati travniki z vrstami Arrhenatherum

elatius, Trisetum flavescens, Anthriscus sylvestris, Heracleum sphondylium, Daucus carota, …Crepis biennis.« (HTS 2004).

V Sloveniji je ta habitatni tip še relativno pogost, a je zaradi intenziviranja rabe vse bolj ogrožen.

Površine se namreč zelo hitro spreminjajo v vrstno revne intenzivno gnojene travnike oz. v njive.

(Kaligarič & Trčak 2004c).

V skupino travnikov s kodo FFH 6510 spadajo po tipologiji kartiranja (Physis) trije različni tipi travišč, ki se razlikujejo po vlažnosti tal, kar se odraža v vrstni sestavi. Najbolj vlažno obliko, s travniškim lisičjim repom, ki se pojavlja na občasno poplavljenih tleh v dolinah potokov, depresijah, lahko tudi na pobočjih, kadar je blizu vodni vir, ki namaka tla, označujemo z oznako T3 (Physis 38.2222-S2). Nekoliko manj vlažno, mezofilno obliko, z visoko pahovko označujemo kot T21 (Physis 38.2221-S1), na gričevnatih izpostavljenih legah pa najdemo najbolj suho obliko, ki jo označujemo kot T1 (Physis 38.221). Kadar se slednji obliki (T1) spremeni raba tako, da se zmanjša gnojenje, lahko (vendar ne nujno) postopno prehaja v srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi (TSB3, FFH 6210(*)). Seveda je možna (in pogostejša) tudi obratna pot, kadar zaradi več gnojenja travišča TSB3 prehajajo v travišča T1.

Travniki so »tipus« tradicionalne kulturne krajine ohranjenih gričevnatih predelov Srednje Evrope (Kaligarič s sod. 2004).

Slika 26. Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1, Physis 38.221). (foto Branka Trčak, Selo, 14.5.2012)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

47

Slika 27. Nižinski ekstenzivno gojeni travniki, vlažna oblika s travniškim lisičjim repom (T3, Physis 38.2222S2). (foto Darja Erjavec, Budinci, 15.6.2011)

3.2.3.2 Območje obdelave Habitatnemu tipu 6510 nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) na območju kartiranja ustreza po Physis klasifikaciji ustrezajo habitatni tipi z oznakami T, T1, T1+, T1-,T2, T21, T21-, T3 in T3- in osemnajt kombinacij z drugimi habitatnimi tipi (tabela 8).

Skupna površina nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov na vzhodnem delu Goričkega je 1492 ha, kar je 11,51 % negozdnih površin (tabela 8). Med negozdnimi habitatnimi tipi, ki so kvalifikacijski za območje Natura 2000 Goričko, tako predstavlja ta habitatni tip največji delež. V manj ugodnem stanju ohranjenosti je 35 % površin tega habitatnega tipa in večinoma gre pri tem za vrstno revnejše travnike, ki so verjetno posledica intenzivnejše rabe (povečan vnos hranilnih snovi). Med posameznimi habitatnimi tipi po tipologiji kartiranja (Physis) je največ najbolj suhe oblike FFH 6510 travnikov, to je srednjeevropskih kseromezofilnih nižinskih travnikov na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1), ki jih je skupno z vsemi kombiniranimi oblikami 908 ha, kar je več kot 60 % površin travnikov s kodo FFH 6510.

Približno 500 ha je srednjeevropskih mezofilnih travnikov na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T21), medtem ko je najbolj vlažne oblike, srednjeevropskih mezotrofnih vlažnih travnikov s travniškim lisičjim repom (T3), najmanj, 75 ha. Pri tem je treba poudariti, da je bil habitatni tip T3 v tipologijo kartiranja vpeljan šele v letu 2011, kar pomeni, da smo ga kartirali na novo. Možno je, da smo ta tip travnikov (T3) marsikje kartirali kot T21 ali kot nadrejeno kategorijo T2, zlasti v poletnem času, ko lisičji rep, ki je značilna vrsta teh travnikov že odcvetel.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

48

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Tabela 8. Habitatni tipi s kodo FFH 6510 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.

V krepkem tisku so habitatni tipi, ki površinsko prevladujejo.

Oznaka HT

Physis

Ima HT

Zbirni tip

Ohranjenost

SAD/T1

83.15/38.221

Sadovnjaki / Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

ugodna

12,03

SAD1/T1

83.151/38.221

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki / Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

ugodna

55,45

SAD1/T21

83.151/38.2221-S1

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki / Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

vlažna travišča

ugodna

17,27

T

38.22

Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki

vlažna travišča

ugodna

12,19

T1

38.221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

ugodna

T1+

38.221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

ugodna

13,55

T2

38.222

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom

vlažna travišča

ugodna

3,02

T21

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

vlažna travišča

ugodna

286,42

T3

38.2222-S2

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

vlažna travišča

ugodna

36,62

T3xMC

38.2222-S2x53.21

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom x Združbe visokih šašev

močvirja

ugodna

0,86

TKxT1

35.12x38.221

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

ugodna

13,14

TKxT21

35.12x38.2221-S1

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

vlažna travišča

ugodna

5,23

TKxT3

35.12x38.2222-S2

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

vlažna travišča

ugodna

2,54

TSB3xT1

34.322-S3x38.221

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

ugodna

7,76

TV1xT21

37.21x38.2221-S1

Mezotrofni mokrotni travniki x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

vlažna travišča

ugodna

5,21

TV1xT3

37.21x38.2222-S2

Mezotrofni mokrotni travniki x Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

vlažna travišča

ugodna

1,31

CEPxT1

35.14x38.221

Sestoji navadne šašulice x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

manj ugodna

6,96

GRM2xT1

31.8121x38.221

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

manj ugodna

4,33

T1-

38.221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

manj ugodna

T1xINV2

38.221x87.2-S12

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

vlažna travišča

manj ugodna

T21-

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

vlažna travišča

manj ugodna

T21xINV2

38.2221-S1x87.2S12

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

vlažna travišča

manj ugodna

T3-

38.2222-S2

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

vlažna travišča

manj ugodna

T3xINV2

38.2222-S2x87.2S12

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

vlažna travišča

manj ugodna



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Površina (ha)

493,57

265,97

17,02

174,78 3,39 31,47 1,97

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

49

Oznaka HT

Physis

Ima HT

Zbirni tip

Ohranjenost

ZLxT1

31.8Dx38.221

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

manj ugodna

Površina (ha) 8,80

ZLxT21

31.8Dx38.2221-S1

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

vlažna travišča

manj ugodna

1,99

ZMxT1

31.8Fx38.221

Zgodnje stopnje mešanih gozdov x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

manj ugodna

9,64

Skupaj

1492,49

Slika 28. Pojavljanje nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (koda FFH 6510) na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012.

Največje površine travnikov s habitatnim tipom s kodo FFH 6510 so na severnem območju kartiranja (slika 29, rdeče pike), v okolici vasi Dolenci, Markovci in Šulinci, ter v osrednjem delu na



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

50

območju vasi Fokovci-Selo, Vučje Gomile in Prosenjakovcev. Na istih območjih so tu tudi največji deleži habitatnih tipov 6510 na negozdnih površinah (slika 29, temno modri šestkotniki).

Habitatni tip, predvsem suha oblika (T1), je pogost v senožetnih ekstenzivno gojenih sadovnjakih (SAD1/T1, tabela 8).

Glede na ostale naravovarstveno pomembne habitatne tipe se z lesnimi (kombinacije z ZL, ZM in GRM) in invazivnimi vrstami (kombinacije z INV2) zarašča relativno malo (1,65 % oz. 1,5 %) površin habitatnih tipov s kodo FFH 6510 nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis). Glede na to, da so to travniki z višjo krmno vrednostjo in se jih zato redno kosi, to ne preseneča. Verjetno je ta tip travnikov med vsemi naravovarstveno pomembnimi travišči na Goričkem zaradi večje uporabnosti glede na druge tipe travnikov še najmanj ogrožen.

Zaradi velikega upada (31 %: glej poglavje 3.2.3.3) pa še vedno spada med ogrožene habitatne tipe.

Slika 29. Delež (%) vseh površin habitatnih tipov s kodo FFH 6510 glede na površino negozdnih habitatnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

51

Slika 30. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH -6510, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti, glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6510 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Slika 31. Delež (%) površin habitatnih tipov T3 (Physis 38.2222-S2) glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6510 na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Srednjeevropskih mezotrofnih vlažnih travnikov s travniškim lisičjim repom (T3) smo največ kartirali v okolici Budincev (naravna vrednota Bejčin breg), Domanjševcev, Sela, Čikečke vasi in Kobilja (slika 31). Ker so ti med nižinskimi ekstenzivno gojenimi travniki (6510) vezani na najbolj vlažna tla, so zaradi teženj po ustvarjanju kmetijskih površin z osuševanjem tudi najbolj ogroženi. 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

52

Površine FFH 6510 nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) v stanju manj ugodne ohranjenosti se pojavljajo po celotnem območju kartiranja.

Nekoliko pogostejše je pojavljanje površin v manj ugodnem stanju ohranjenosti na SV delu (Hodoš, Dolenski potok, slika 30). Pogostnost pojavljanja posameznih habitatnih tipov 6510, ki so slabše ohranjeni, je podobna kot je pojavljanje ugodno ohranjenih: največ (265,97 ha) je površin z najbolj suho obliko (T1-), srednje vlažnih oblik (T21-) je 174,78 ha, najbolj vlažnih (T3-) pa le 31,47 ha.

Habitatni tip je med naravovarstveno pomembnimi travišči na Goričkem med manj »zahtevnimi« za ohranjanje. Je ekonomsko zanimiv, saj imajo zanj značilne rastlinske vrste, ki se jih vzdržuje z zmernim gnojenjem in redno košnjo, dokaj visoko krmno vrednost. Zaradi tega so travniki s tem habitatnim tipom med ostalimi naravovarstveno pomembnimi tudi najbolje vzdrževani. Pretirano gnojenje ter intenzivna košnja teh travnikov vodi v nastanek intenzivno gojenih travišč, katerih naravovarstvena vrednost je nizka.

3.2.3.3 Primerjava rezultatov kartiranja za habitatne tipe s kodo FFH 6510 med leti 2004 in 2012 Leta 2004 je bilo kartiranih 2178 ha površin s kvalifikacijskim habitatnim tipom FFH 6510, leta 2012 pa 1492 ha, kar je 31 % manj.

Kar 17 % nekdanjih površin travnikov s kodo FFH 6510 je danes spremenjenih v njive (N, slika 32). Prav tako na slabše kot njive, pomeni sprememba v intenzivno gojene travnike in pašnike (slika 32, TSEJ1 in TSEJ2, več kot 8 %). Zarašča se 7 % površin, ki so bile leta 2004 prepoznane kot travniki s kodo FFH 6510. Habitatni tipi z oznako T1 in T21 (slika 32) pomenijo nespremenjeno stanje in takih je približno 31 % nekdanjih travnikov s kodo FFH 6510 (slika 32).

100 90

Delež površine 6510 kartirane 2004 (%)

Kartiranje 2012 80 70 60 50 40 30

drugo 3 4 5 5 6

SAD1

10

T21-

TSEJ1

T115

T21 T1

20 17 10 0

TSEJ2

7

N zaraščanje

Habitatni tipi FFH 6510 (kartiranje 2004) (2178,20 ha)

Slika 32. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6510 kartiranih v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2004 glede na leto 2012. (tolmač kratic je v Prilogi 1) 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

53

Do največje izgube površin habitatnega tipa s kodo FFH 6510 je prišlo v osrednjem delu območja kartiranja (slika 33; rdeči šestkotniki). Delno to pripisujemo večjemu deležu na novo popisanih zakisanih travišč s kodo FFH 6230* na tem območju v primerjavi z rezultati kartiranja iz leta 2004 (slika 38), delno pa spremembi v njive (slika 32). Do povečanja površin habitatnega tipa s kodo FFH 6510 (slika 33, zeleni šestkotniki) je prišlo v osrednjem severnem delu območja kartiranja, v okolici vasi Peskovci, Adrijanci in Markovci. V tem primeru gre večinoma za spremembo njiv (N) in intenzivnih travnikov (TSEJ1, TSEJ2) v travnike, ki so sedaj večinoma v stanju manj ugodne ohranjenosti (T1-, T21-).

Slika 33. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodo FFH 6510 v letu 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko (rdeča barva – upad površin).

3.2.4 6230* Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) 3.2.4.1 Ključne značilnosti habitatnega tipa Volkovja so odraz kislosti prsti ob primerno nizki količini hranil in nezasenčenosti rastišča. Na druge parametre (vlažnost itd.) sestoji volka s spremljajočo floro niso občutljivi, saj uspevajo od nižin (kolinski pas) do alpinskega pasu. Uspevajo tudi od zelo vlažnih rastišč, kjer se družijo npr. z ločki, pa tja do suhih travišč. Bolj jim ustreza silikatna kamninska podlaga, uspevajo pa tudi na skrilavcih, ter na tleh, ki so zakisana, ker je zaradi debele plasti prsti izgubljen stik z matično podlago. (Kaligarič & Trčak 2004b) 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

54

3.2.4.2 Območje obdelave Habitatnemu tipu 6230* vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) na območju kartiranja ustreza po Physis klasifikaciji šest oblik čistega habitatnega tipa (TA, TK, TK, TK+, TN) in 14 kombinacij z drugimi habitatnimi tipi (tabela 9).

Površina vrstno bogatih travišč s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (FFH 6230*) pokriva 128,15 ha površine (tabela 9), kar je 1 % negozdnih površin. Od tega je v stanju manj ugodne ohranjenosti 39 % površin.

Tabela 9. Habitatni tipi s kodo FFH 6230* na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.

V krepkem tisku so habitatni tipi, ki površinsko prevladujejo.

Zbirni tip

Ohranje nost

31.21x35.1

Submontanske resave z borovnico, jesensko vreso in drugim grmičevjem x Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

zmerno suha travišča

ugodna

0,32

SAD1/TK

83.151/35.12

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki / Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

zmerno suha travišča

ugodna

5,12

TA

35.1

Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

zmerno suha travišča

ugodna

8,19

TK

35.12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

zmerno suha travišča

ugodna

Oznaka HT

Physis

Ima HT

CALxTA

Površina (ha)

29,49

TK+

35.12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

zmerno suha travišča

ugodna

1,26

TKxMOLA

35.12x37.313

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

vlažna travišča

ugodna

2,16

TKxT1

35.12x38.221

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

ugodna

TKxT21

35.12x38.2221-S1

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

vlažna travišča

ugodna

5,23

TKxT3

35.12x38.2222-S2

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

vlažna travišča

ugodna

2,54

TKxTV1

35.12x37.21

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Mezotrofni mokrotni travniki

vlažna travišča

ugodna

2,39

TN

35.11

Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo

zmerno suha travišča

ugodna

2,95

TSB3xTA

34.322-S3x35.1

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

zmerno suha travišča

ugodna

2,01

TSB3xTK+

34.322-S3x35.12

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

zmerno suha travišča

ugodna

2,51

TSB3xTN+

34.322-S3x35.11

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo

zmerno suha travišča

ugodna

0,37

GRM2xTK

31.8121x35.12

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

zmerno suha travišča

manj ugodna

3,86

TA-

35.1

Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

zmerno suha travišča

manj ugodna

3,89

TK-

35.12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

zmerno suha travišča

manj ugodna

TKxINV2

35.12x87.2-S12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

zmerno suha travišča

manj ugodna

7,85

ZLxTA

31.8Dx35.1

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

zmerno suha travišča

manj ugodna

4,71

ZMxTK

31.8Fx35.12

Zgodnje stopnje mešanih gozdov x Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

zmerno suha travišča

manj ugodna

2,25

Skupaj:



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

13,14

27,95

128,15

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

55

Na Goričkem se habitatni tip pojavlja v več oblikah. Redkejša in verjetno bolj zakisana oblika z manj hranili v tleh so mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo (TN, Physis 35.11, slika 34), ki skupno na celotnem kartiranem območju zavzema samo 2,95 ha (2,3 %). V teh sestojih prevladuje trava volk (Nardus stricta). Pogostejša je oblika s šopuljami (Agrostis) in bilnicami (Festuca), ki jo označujemo s TK (Physis 35.12). V skupini 6230* je travnikov TK 23 %, na skoraj enako veliki površini (22 %) pa so slabše ohranjene površine (TK-). Travišča pod oznako TA (Physis 35.1) so po tipologiji kartiranja nadrejena kategorija, v katero združujemo tako travišča z oznako TK kot TN. Površin, ki so v manj ugodnem stanju zaradi zaraščanja z lesnimi vrstami (kombinacije z ZL in ZM), je 8 %, zaradi zaraščanja z invazivnimi vrstami (kombinacije z INV2) pa je 6 % površin.

Na 10 % površine habitatnih tipov FFH 6230* najdemo kombinacije zakisanih in zmerno gojenih travnikov (TKxT1).

Slika 34. Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo. (foto Branka Trčak, Selo, 11.5.2012)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

56

Slika 35. Pojavljanje vrstno bogatih travišč s prevladujočim navadnim volkom (koda FFH 6320*) na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012.

Habitatni tip FFH 6230* se na Goričkem ne pojavlja v tipični obliki (kot se na primer na Pohorju), zato za območje Natura 2000 Goričko upravičeno ni kvalifikacijski. Na travnikih s kodo FFH 6230* najdemo naravovarstveno pomembne vrste (tudi kukavičevke) in zato ta travišča skupaj s habitatnimi tipi s kodo FFH 6210(*), 6410 in 6510 uvrščamo med najpomembnejša travišča na Goričkem.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

57

Slika 36. Delež (%) vseh površin habitatnih tipov s kodo FFH 6230* glede na površino negozdnih habitatnih tipov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Najpogosteje se travišča 6230* pojavljajo v osrednjem delu območja kartiranja (Fokovci, Selo, Panovci, Ratkovci, Prosenjakovci), v okolici Hodoša, Krplivnika in Šalovcev (Šalovski breg) in Stanjevcev (slika 36). Travniki, ki so v manj ugodnem stanju ohranjenosti, se pojavljajo raztreseno po celotnem območju uspevanja (slika 37).

Slika 37. Delež (%) površin habitatnih tipov s kodo FFH -6230*, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti, glede na površino vseh habitatnih tipov s kodo 6230* na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Na nekaterih bolj izpostavljenih delih, ki se pričenjajo zaraščati, se volkovjem pridruži tudi jesenska resa (CAL), ki smo jo kartirali kot submontanske resave z borovnico, jesensko vreso in drugim grmičevjem. Habitatni tip je na seznamu Priloge I Direktive o habitatih (FFH 4030), vendar za območje Natura 2000 Goričko ni kvalifikacijski. Habitatni tip se pojavlja tudi drugod po Sloveniji, 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

58

vendar v Sloveniji zanj ni bilo treba opredeliti območja Natura 2000, saj je njegova zastopanost na območju Slovenije netipična.

3.2.4.3 Primerjava rezultatov kartiranja za habitatne tipe s kodo FFH 6230(*) med leti 2004 in 2012 Vrstno bogatih travišč s prevladujočim navadnim volkom (FFH 6230*) je bilo leta 2004 kartiranih 22,84 ha, leta 2012 pa 128,15 ha. Pri povečanju najverjetneje ne gre le za porast površin s tem habitatnim tipom, ampak je možna popisovalčeva različna opredelitev habitatnega tipa po tipologiji kartiranja. Kako so bile kartirane površine v letu 2004, nam pove grafični prikaz na sliki 39. Kar 20 % površin, ki smo jih pri zadnjem kartiranju prepoznali kot habitatne tipe s kodo 6230*, je bilo v letu 2004 prepoznanih kot srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1), 18 % pa kot srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (T2). Na 7 % površin so bile nekoč njive (N), na skoraj 12 % pa srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi (TSB3, tudi v kombinaciji s T1). Najizraziteje se habitatni tip s kodo FFH 6230* na novo pojavlja v osrednjem območju kartiranja (slika 38). Razlog za povečano površino teh travnikov bi lahko bilo tudi opuščanje apnenja travnikov, ki se uporablja za zmanjšanje kislosti tal, čeprav apnenje travnikov naj ne bi bila pogosta praksa. Za zmanjšanje kislosti tal tudi vinogradniki redno apnijo vinograde (Zita Flisar Novak, ustno). S spiranjem nekaj apna preide tudi na okoliške travnike.

Slika 38. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodo FFH 6230* v letu 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

59

90 80

Kartiranje 2004

Delež (%) od vseh 6230*

70

Drugo 60 50 40

T3

3 4 4 5

ON T1xSAD1 SAD1

6

TSB3xT1

30 16

TSB3

20 10

N T2

17 3

0 TK (105,68 ha)

TN (3,32 ha)

T1

TA (19,09 ha)

Oznaka HT, habitatni tipi FFH 6230* (kartiranje 2012)

Slika 39. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6230* kartiranih v vzhodnem delu KP Goričko v letu 2012 glede na leto 2004. (tolmač kratic je v Prilogi 1)

3.2.5 Skupna obravnava naravovarstveno pomembnih travišč (FFH koda 6210(*), 6410, 6510 in 6230*) Med naravovarstveno pomembna travišča smo uvrstili travišča, ki jih v tem poročilu obravnavamo tudi v samostojnih poglavjih (koda FFH 6210(*), 6410, 6510 in 6230*). Tri od teh so kvalifikacijska za območje Natura 2000 Goričko, habitatni tip vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (FFH 6230*) pa sicer ni kvalifikacijski, vendar je po našem strokovnem mnenju zaradi ekstenzivne rabe (redna košnja z malo ali nič gnojenja) prav tako pomemben habitat za številne vrste rastlin in živali.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

60

Slika 40. Pojavljanje naravovarstveno pomembnih travišč (FFH koda 6210(*), 6410, 6510 in 6230*) na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko v letih 2010–2012.

Z dinamiko spreminjanja habitatnih tipov na prihaja na določeni površini tudi do sprememb tipov travišč. Zaradi tega je nujna primerjava stanja površin vseh naravovarstveno pomembnih travišč v presečni množici habitatnih tipov, skartiranih v letu 2004 in 2012. Na ta način lahko ugotovimo, koliko površin nekdanjih naravovarstveno pomembnejših travišč je skupno izginilo in v kaj so se spremenile.

Skupna površina vseh štirih tipov naravovarstveno pomembnih travišč je bila v letu 2004 2507,40 ha, v letu 2012 pa je 1800,42 ha, kar pomeni zmanjšanje za 28,2 %. V letu 2012 površina naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov zavzema 14 % negozdnih površin. Od celotne površine v letu 2012 je manj ugodno ohranjenih travišč 36 % (645,39 ha). Na 16 % površin nekdanjih naravovarstveno pomembnih travišč so danes njive (N, slika 41), nadaljnjih 6 % se že zarašča z lesnimi vrstami, 5 % pa z invazivnimi vrstami (slika 41, kategorija drugo). Na približno 7 % površin nekdanjih naravovarstveno pomembnih travišč se je raba intenzivirala v intenzivno gojene travnike (TSEJ1, TSEJ2), ki so vrstno osiromašeni in naravovarstveno manj pomembni. 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

61

Oznake T1, T21 (oz. T2) in TSB na sliki 41 predstavljajo naravovarstveno pomembna travišča in njihovo površino lahko obravnavamo kot ohranjeno (nespremenjeno) površino naravovarstveno pomembnih travišč med leti 2004 in 2012.

100

Delež površin travišč FFH kartiranih 2004 (%)

90 80 49 70 60

Kartiranje 2012

50

FFH travišča

40 30 20 10

22

drugo G

2 2 3 4 16

SAD1 TSEJ2 TSEJ1 N

0

Travišča FFH (kartiranje 2004) 2507,40 ha

Slika 41. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*), 6410, 6510 in 6230* kartiranih v letu 2004, vzhodnem delu KP Goričko. (tolmač kratic je v Prilogi 1)

Od leta 2004 je na nekaterih površinah prišlo tudi do pozitivnih sprememb (slika 42). Na 8 % površine, kjer so bila v letu 2012 kartirana naravovarstveno pomembna travišča, so bile v preteklosti njive (N), na 3 % intenzivno gojeni travniki (TSEJ2), na 2 % pa opuščene njive (ON).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

62

100

Delež površine travišč FFH kartiranih 2012 (%)

90 80 70 68 60

Kartiranje 2004

50

FFH travišča 40 drugo 30 14 20

2 3 5

10

8

ON TSEJ2 SAD1 N

0

Travišča FFH (kartiranje 2012) 1800,42 ha

Slika 42. Sprememba habitatnih tipov s kodo FFH 6210(*), 6410, 6510 ali 6230* kartiranih v letu 2012 v vzhodnem delu KP Goričko. (tolmač kratic je v Prilogi 1)

Slika 43. Razlika v površini (ha) kartiranih habitatnih tipov s kodami FFH 6210(*), 6410, 6510 in 6230* v letih 2004 in 2012 v vzhodnem delu KP Goričko.

Do sprememb na bolje oz. do povečanja površin naravovarstveno pomembnih travišč je prišlo v osrednjem delu severnega dela območja kartiranja, v okolici vasi Peskovci, Adrijanci in Markovci 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

63

(slika 43). Večinoma gre za spremembo intenzivno gojenih travnikov (TSEJ1, TSEJ2) in njiv (N) v nižinske ekstenzivno gojene travnike (6510), ki so večinoma v stanju manj ugodne ohranjenosti (T1-, T2-). Na ostalih delih območja kartiranja gre večinoma za zmanjševanje površin naravovarstveno pomembnih travišč (slika 43, oranžna in rdeča barva). Večje površinske izgube naravovarstveno pomembnih travišč so se med letoma 2004 in 2012 zgodile na območju ŽenavljeŠulinci, dela Hodoša, Fokovcev, Vučje Gomile, Motvarjevcev.

Tabela 10. Primerjava nekaterih sprememb v površinah naravovarstveno pomembnih travišč na vzhodnem delu KP Goričko v letih 2004–2012.

Koda FFH 6210

Površina 2004 (ha)

Površina 2012 (ha)

Upad od 2004

Sprememba v njive od 2004

Zaraščeno2 od 2004

Manj ugodna ohranjenost (2012)

232

152

29 % (62 ha)

12 % (28 ha)

19 % (44 ha)

29 % (44 ha)

6410

131

64

50 % (65 ha)

14 % (18 ha)

14 % (19 ha)

38 % (25 ha)

6510

2178

1492

31 % (686 ha)

17 % (375 ha)

7 % (142 ha)

35 % (526 ha)

7 % (151 ha)

36 % (645 ha)

6230* Skupno1

23

128

5,6× povečanje

7 % (0,5 ha)

2507

1800

28 % (707 ha)

16 % (413 ha)

39 % (51 ha)

1

Podatki niso seštevek posameznih skupin habitatnih tipov, ker so pri posameznem habitatnem tipu upoštevane površine tudi kombinacij habitatnih tipov (npr. 6410x6510), zato vrednosti niso enake vrednostim v tabeli 5.

2 Vštete tudi površine obravnavanega habitatnega tipa, ki se zarašča.

Odstotkovno se je od leta 2004 površina najbolj zmanjšala travnikom s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) (FFH 6410, tabela 10). Ta travišča so tudi v današnjem obsegu v veliki meri (39 % površine) v manj ugodnem stanju, predvsem zaradi zaraščanja z invazivnimi in lesnimi vrstami ter preoravanja v njive (tabela 7, slika 24). Skupni delež naravovarstveno pomembnih travišč med negozdnimi površinami je 14 %.

Prostorsko razporeditev sprememb rabe (travniki-njive), zaraščanje in pojavljanje invazivnih vrst smo preverili glede na nekatere (ne)dejavnosti človeka. Pričakujemo namreč, da se tujerodne vrste pojavljajo predvsem v bližini človeka (ceste, naselja, ruderalne površine), da zaraščanje poteka predvsem na težje dostopnih območjih (nevzdrževane ceste) ter da invenziviranje kmetijske rabe poteka predvsem ob naseljih in na lažje dostopnih površinah. Zato smo razporejanje površin posameznih atributov (zaraščajoče površine, površine z invazivnimi vrstami, spremembe iz travnikov v njive (od leta 2004)) preverili znotraj pasov, ki so ločeno od cest, gozda, potokov in naselij oddaljeni do 50 m, od 50 do 100 m in od 100 do 200 m. Rezultate znotraj pasov smo primerjali z porazdelitvijo celotne površine posameznega pasu (tabela 11).

Kot kaže, oddaljenost od cest na dejavnike zaraščanja, pojavljanje invazivnih vrst in na sprememb travnikov v njive, nima vpliva (slika 44). Očitno je, da se ob gozdu površine bolj zaraščajo ter da je ob gozdu več površin z invazivnimi vrstami kot vstran od gozda (slika 45).

Površine z robinijo, ki se pogosto pojavlja prav ob potokih, so bile izvzete iz primerjav. Največje spreminjanje travnikov v njive je pasu v 50–100 m pasu od hiš (slika 46).

Invazivne vrste se pogosteje pojavljajo bliže potokom (slika 47), kar kaže tudi prostorski vzorec največje razširjenosti invazivnih vrst na sliki 57 (npr. dolina Adrijanskega in Peskovskega potoka).

Pričakovali bi, da bi bil trend spreminjanja travnikov v njive višji na površinah bliže hišam, vendar je v tem pasu verjetno ta možnost bila že izkoriščena in sedaj ni več na voljo primernih površin, ki



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

64

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

bi jih lahko spremenili v njive (slika 46). Prav tako je v prvem pasu ob potokih opazen večji delež površin nekdanjih travnikov sedaj spremenjenih v njive.

Tabela 11. Pojavljanje invazivnih vrst, zaraščajočih površin in novonastalih njiv (iz travnikov) v oddaljenosti od določenih struktur v prostoru na območju kartiranja vzhodnega dela KP Goričko v letih 2010–2012.

Invazivne(%)

Zaraščajoče (%)

Travnik v njive (%)

Delež površine znotraj posameznega pasu (%)

0–50 m

20,53

18,68

22,49

23,24

50–100 m

36,08

36,53

36,90

35,47

100–200 m

43,38

44,79

40,61

41,29

0–50 m

80,69

82,87

54,91

48,35

50–100 m

16,74

15,28

38,70

39,16

100–200 m

2,57

1,85

6,40

12,49

0–50 m

10,40

10,98

10,59

17,55

50–100 m

37,96

38,60

43,69

33,88

100–200 m

51,65

50,42

45,71

48,58

0–50 m

36,46

24,50

27,08

20,23

50–100 m

35,28

36,76

39,11

35,88

100–200 m

28,26

38,74

33,81

43,89

Oddaljenost od cest

Oddaljenost od gozda

Oddaljenost od hiš

Oddaljenost od potoka

Oddaljenost od cest (m) 100

Delež površine (%)

90 80 70 60 50

100-200

40 30

50-100

20

0-50

10

skupna površina

travnik v njive

zaraščajoče

invazivne

0

Slika 44. Delež pojavljanja posameznih dogodkov v odvisnosti od oddaljenosti cest na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. Šrafiran stolpec se nanaša na razporeditev deležev skupne površine vseh habitatnih tipov v določene pasu.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

65

Oddaljenost od gozda (m) 100

Delež površine (%)

90 80 70 60 50

100-200

40

50-100

30 20

0-50

10

skupna površina

travnik v njive

zaraščajoče

invazivne

0

Slika 45. Delež pojavljanja posameznih dogodkov v odvisnosti od oddaljenosti gozda na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. Šrafiran stolpec se nanaša na razporeditev deležev skupne površine vseh habitatnih tipov v določene pasu.

Oddaljenost od hiš (m) 100

Delež površine (%)

90 80 70 60 50

100-200

40

50-100

30 20

0-50

10

skupna površina

travnik v njive

zaraščajoče

invazivne

0

Slika 46. Delež pojavljanja posameznih dogodkov v odvisnosti od oddaljenosti cest na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. Šrafiran stolpec se nanaša na razporeditev deležev skupne površine vseh habitatnih tipov v določene pasu.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

66

Oddaljenost od potoka (m) 100

Delež površine (%)

90 80 70 60 50

100-200

40

50-100

30 20

0-50

10

skupna površina

travnik v njive

zaraščajoče

invazivne

0

Slika 47. Delež pojavljanja posameznih dogodkov v odvisnosti od oddaljenosti potokov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012. Šrafiran stolpec se nanaša na razporeditev deležev skupne površine vseh habitatnih tipov v določene pasu.

3.2.6 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) 3.2.6.1 Ključne značilnosti habitatnega tipa Združbe mehkolesne loke se razvijejo pod neposrednim vplivom vodotoka, tik nad njegovim srednjim vodostajem, in so pogosto poplavljene. Tla so nerazvita, pogosto peščena. Glavne drevesne vrste so različne vrbe, siva in črna jelša ter veliki jesen. V Sloveniji se pojavlja ob večjih rekah, zlasti tam, kjer je naravna dinamika reke še ohranjena. Ogrožajo ga hidroregulacije, gradnje jezov, pozidava in košnja do struge reke. (povzeto po Naravovarstveni atlas, 15.9.2012)

3.2.6.2 Območje obdelave Habitatnemu tipu 91E0* obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) na območju kartiranja



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

67

ustreza po Physis klasifikaciji habitatni tip ALNP (Physis 44.33) in SALB1 (Physis 44.132) in pet kombinacij s tema habitatnima tipoma.

Na območju kartiranja je površin s habitatnim tipom FFH 91E0* skupno 276,98 ha, kar znaša 2,14 % negozdnih površin. Pretežno se pojavljajo kot črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah (ALNP; Physis 44.33; tabela 12), čeprav se jeseni (Fraxinus sp.) v teh sestojih redko pojavljajo. K habitatnim tipom s kodo FFH 91E0* spadajo tudi vzhodnoevropska topolova belovrbovja (SALB1, Physis 44.132), ki se pojavljajo sama ali pa v kombinaciji s črnojelševjem (ALNP). Kadar je sestojem primešana robinija (GROB), smo habitatni tip opredelili kot manj ugodno ohranjen. Takih je med habitatnimi tipi s kodo FFH 91E0* približno 38 % površin. Robinija se lahko pojavlja kot posamezna drevesa in jo lahko tudi spregledamo. Prostorsko gledano je največ habitatnega tipa v neugodnem stanju v celotnem porečju Velike Krke (slika 48).

Tabela 12. Habitatni tipi s kodo FFH 91E0* na vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

V krepkem tisku so habitatni tipi, ki površinsko prevladujejo.

Oznaka HT

Physis

Ima HT

Zbirni tip

Ohranjenost

ALNP

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

gozdni vlažni

ugodna

GQO2xALNP

44.33x44.43

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah x Jugovzhodno-evropski hrastovo-jesenovobrestovi logi

gozdni vlažni

ugodna

SALB1

44.132

Vzhodnoevropska topolova belovrbovja

gozdni vlažni

ugodna

0,48

SALB1xALNP

44.132x44.33

Vzhodnoevropska topolova belovrbovja x Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

gozdni vlažni

ugodna

12,58

SOB1xALNP

44.12x44.33

Nižinska in kolinska grmišča vrb ob rekah x Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

gozdni vlažni

ugodna

35,22

ALNPxGROB

44.33x83.324

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah x Nasadi in gozdni sestoji robinije

gozdni vlažni

manj ugodna

SALB1xGROB

44.132x83.324

Vzhodnoevropska topolova belovrbovja x Nasadi in gozdni sestoji robinije

gozdni vlažni

manj ugodna

Skupaj

Površina (ha) 117,69 5,57

102,72 2,72 276,98

Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja se pojavljajo praviloma vzdolž vodotokov. Glede na strukturo (uravnano korito, meandrirajoč vodotok) in ohranjenost obrežne vegetacije, delimo vodotoke na več različnih habitatnih tipov (tabela 13), ki smo jih tudi kartirali.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 48. Pojavljanje obrečnih vrbovij, jelševij in jesenovij (FFH koda 91E0*) izven gozda na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko v letih 2010–2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

68

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

69

Slika 49. Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah. (foto Monika Podgorelec, Suhi vrh, izvirni del Sukičevega potoka, 15.5.2012)

Tabela 13. Razdelitev vodotokov po tipologiji kartiranja habitatnih tipov.

Oznaka HT

Physis koda

Ima HT

K P1 P2 P2N PS

89.22 24.1S-21 24.1S-23 24.1S-22 24.16

Kanali Naravni potoki Regulirani potoki Regulirani potoki ponovno obrasli z naravno vegetacijo Presihajoče reke, potoki in hudourniki

Med kartiranimi vodotoki so regulirani potoki (P2) s stališča ohranjanja narave v ugodnem stanju najmanj pomembni. Med te potoke smo uvrščali praviloma potoke brez lesne obrežne vegetacije.

Ponavadi so bregovi utrjeni in košeni ali pa so zaraščeni z nitrofilnimi trajnicami ali enoletnicami, pogosto tudi tujerodnimi, vrstami. Pojavljanje takih potokov je izven gozda največje v porečju Velike in Male Krke (slika 50).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

70

Slika 50. Delež (%) reguliranih potokov (P2) izven gozda glede na ostale vodotoke na v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.

Slika 51. Delež (%) brežin vodotokov, na katerih se pojavljajo obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (FFH 91E0*), glede na vse habitatne tipe, ki se pojavljajo vzdolž vodotokov v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Med habitatnimi tipi, ki se pojavljajo vzdolž vodotokov izven gozda, se obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (FFH 91E0*) večinsko pojavljajo ob potokih na severnem delu območja kartiranja: v zgornjem toku Peskovskega potoka, ob potoku Merak, ob Adrijanskem potok, v zgornjem toku Velike Krke, ob Dolenskem potoku. V južnem delu se pojavljajo večinsko ob Ratkovskem in deloma ob Kobiljskem potoku ter na JZ ob potokih, ki se stekajo v Ledavo ali predhodno v Radmožanski kanal.

Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (FFH 91E0*), ki so v ugodnem stanju ohranjenosti, smo opazili ob Kobiljskem in Bogojinskem potoku ter večinoma v zgornjem toku drugih potokov, v



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

71

stanju manj ugodne ohranjenosti pa ob Peskovskem, Kobiljanskem in Adrijanskem potoku, ob Veliki Krki, ter fragmentarno tudi ob drugih potokih na celotnem območju kartiranja (slika 48).

Slika 52. Delež (%) brežin vodotokov, s habitatnimi tipi brez kode FFH 91E0* na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Ob vodotokih se lahko poleg sestojev obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja (FFH 91E0*) pojavljajo tudi drugi habitatni tipi, ki niso primarna zarast obvodnega okolja. Ti so pogostejši (slika 52, rdeči šestkotniki) predvsem v osrednjem delu območja kartiranja (Fokovci-Suhi Vrh), kjer so tudi območja večje pogostnosti nekaterih travniških habitatnih tipov (slika 13 in slika 36). Izven sklenjenega gozda so izvirni deli potokov v celoti preoblikovani. Ob kartiranju jih namreč pogosto uvrstimo med kanale in šele pri digitalizaciji in obdelavi podatkov ugotovimo, da gre za regulirane potoke.

3.2.6.3. Primerjava rezultatov kartiranja za habitatne tipe s kodo FFH 91E0* med leti 2004 in 2012

Obrečnih vrbovij, jelševij in jesenovij (FFH 91E0*) je bilo na območju kartiranja habitatnih tipov v letu 2012 skupno tudi s kombinacijami z drugimi habitatnimi tipi 276,98 ha, leta 2004 pa 163,16 ha. Na prvi pogled je videti, kot da bi se površina habitatnega tipa povečala za 70 % oz. za 113 ha, vendar gre predvsem za natančnejše vsebinsko opredeljevanje habitatnih tipov.

Primerjava obeh kartiranj pokaže, da je bilo med površinami, ki so bile leta 2012 kartirane kot habitatni tip s kodo FFH 91E0*, 45 ha površin, ki so bile leta 2004 kartirane kot gozd (G), 33 ha kot gozdni otoki (GO), 27 ha kot lesna obrežna zarast (LOZ), 16 ha kot sestoji z robinijo (GROB) in 10 ha kot njive (N). Tako večja številka ne pomeni nujno, da se je v osmih letih površina samega habitatnega tipa obrečnih gozdov povečala, ampak gre vsaj deloma za manj natančno kartiranje gozdnih linijskih struktur ob vodotokih, večinoma pa uporabi kategorije habitatnega tipa, ki danes ni več v uporabi (LOZ), zelo verjetno pa je nekaj površin nastalo tudi z zaraščanjem nekoč negozdnih površin (N, T2). 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

72

3.2.7 Močvirska vegetacija in mezotrofni mokrotni travniki Močvirski in mokrotni travniki se pogosto prepletajo, zato jih obravnavamo skupaj. V močvirskih sestojih se pogosto križajo številni habitatni tipi (tudi z invazivnimi rastlinami). Kot naravovarstveno pomembne jih obravnavamo: - ker so po Uredbi o habitatnih tipih prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju in/ali - zaradi njihove rastlinske vrstne pestrosti, ki je pogosto povezana tudi s številnimi živalskimi vrstami, četudi jih Uredba o habitatnih tipih ne varuje.

Uspevanje določenih redkih vrst rastlin je pogojeno z zmerno nizko količino hranil v tleh ter s specifičnim vodnim režimom. Ekonomsko so mokrotne površine manj zanimive, saj rastline (npr. šaši), ki jih pokosijo, nimajo visoke krmne vrednosti oziroma so za prehrano živali celo neprimerne (strupene). Posledično so te površine prepuščene po eni strani zaraščanju, po drugi strani pa se jih pogosto z osuševanjem skuša spremeniti v donosnejše površine, neredko tudi v njive. Spremenjen vodni režim, pogostejša košnja in gnojenje pa pomenijo izginotje nekaterih bolj občutljivih redkih vrst, ki jih nadomestijo druge, ki v takih razmerah dobro uspevajo in so tudi bolj razširjene. S spremenjeno sestavo vrst se spremeni tudi habitatni tip.

Med pomembnejšimi močvirskimi in mokrotnimi habitatnimi tipi po Physis tipologiji velja na območju kartiranja izpostaviti naslednje (tabela 14): sestoje z vodno preslico (EQF), obrečna steblikovja z brestovolistnim osladom (FP), vlažne travnike zaraščajoče z brestovolisnim osladom (FT), sestoje z močvirsko peruniko (IR) in združbe visokih šašev (MC), ter mezotrofne mokrotne travnike (TV1), vključno s potočnim osatovjem (RIV). Med pomembne površine zraven »čistih« oblik štejemo tudi kombinirane oblike z drugimi habitatnimi tipi (tabela 14). Pri teh smo izvzeli habitatne tipe, ki se pojavljajo v kombinaciji v že prejšnjih poglavjih obdelanimi FFH travišči (FFH 6510, 6410, 6230*). Skupno je močvirskih in mokrotnih travnikov 112,43 ha. Med temi je približno 18 % takih, ki se zaraščajo z lesnimi (ZL) in invazivnimi vrstami (INV2). Najdemo jih na celotnem območju kartiranja, ponavadi v bližini vodotokov.

Tabela 14. Naravovarstveno pomembni močvirski habitatni tipi in habitatni tipi mokrotnih travnikov na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

Oznaka HT

Physis koda

Ime HT

FFH

Uredba

Površina (ha)

EQF

53.147

Sestoji z vodno preslico

FP

37.111

Obrečna steblikovja z brestovolistnim osladom

6430

3

1,00

FT

37.113

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom

6430

3

4,68

FTxINV2

37.113x87.2-S12

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-6430

-3

8,53

FTxMC

37.113x53.21

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Združbe visokih šašev

6430

3

3,14

IR

53.14B

Sestoji z močvirsko peruniko

0,53

IRxMC

53.14Bx53.21

Sestoji z močvirsko peruniko x Združbe visokih šašev

1,07

MC

53.21

Združbe visokih šašev

18,66

MCxINV2

53.21x87.2-S12

Združbe visokih šašev x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

6,60

RIV

37.212

Potočno osatovje



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

0,27

3

1,98

73

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Oznaka HT

Physis koda

Ime HT

FFH

Uredba

Površina (ha)

SALxMC

44.92x53.21

Močvirna in barjanska vrbovja x Združbe visokih šašev

TV1

37.21

Mezotrofni mokrotni travniki

3

37,61

TV1-

37.21

Mezotrofni mokrotni travniki

-3

9,32

TV1xINV2

37.21x87.2-S12

Mezotrofni mokrotni travniki x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

9,89

TV1xMC

37.21x53.21

Mezotrofni mokrotni travniki x Združbe visokih šašev

3

1,85

TVExMC

37.2x53.21

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki x Združbe visokih šašev

3

2,25

VSNxMC

37.1x53.21

Nižinska visoka steblikovja x Združbe visokih šašev

3

0,82

ZLxMC

31.8Dx53.21

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Združbe visokih šašev

ZLxTV1

31.8Dx37.21

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Mezotrofni mokrotni travniki

Skupaj

1,75

6430

1,17 3

1,33 112,43

Slika 53. Mokrotni travniki s potočnim osatovjem pri Kančevcih. (foto Branka Trčak, Kančevci, 23.5.2012)

3.2.8 Nizka barja s črnim šašem (NBK2; Physis 54.42) Nizka barja s črnim šašem so zakisana nizka barja, kjer je talna voda tik pod površjem ali na površju zastaja in je revna s karbonati. Barjanske združbe tvorijo predvsem nizki šaši in mahovi (lahko tudi šotni).

Barja so verjetno med vsemi habitatnimi tipi med najbolj ranljivimi, saj nastajajo tam, kjer je prišlo do spleta specifičnih dejavnikov, ki omogočajo njihov nastanek in obstoj. Bistveno zanje je, da je v tleh prisotna voda (lahko zastaja ali mezi po površini), da so tla zelo revna s hranili in nizek pH. Na takih tleh lahko najdemo zelo redke rastlinske vrste, ki so na take razmere prilagojene. Na območju kartiranja smo nizka barja opazili na 5 mestih. Gre za majhne površine in na nekaterih od njih je uspeval tudi šotni mah (Sphagnum sp.), zelo verjetno pa bi v ustreznem času lahko na 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

74

katerem od njih našli še več naravovarstveno pomembnih vrst. Pogosto gre za le nekaj m2 velike površine, ki so zelo podvržene hitremu uničenju.

Vsa barja, razen zakisanih, so v Sloveniji varovana z Uredbo o habitatnih tipih oz. Direktivo o habitatih. Menimo, da bi tudi zakisana barja morali varovati s predpisom, zlasti v okolju, ki je zelo podvrženo spremembam zaradi kmetijstva, še posebej, če so ta lokalnem nivoju razmeroma redka.

Nizka barja s črnim šašem (Physis 54.42) bi morala biti kot habitat pomemben za uspevanje nekaterih zavarovanih vrst varovana v okviru inštitucije Krajinskega parka.

Na območju kartiranja smo popisali nizka barja na petih ploskvah (slika 54): 1 pri Čepincih (Bočkorecin Breg), 3 v okolici Križevcev (Ovčekovi, Matajni Breg, Djakopini) in 1 pri Selu (Paserje).

Vse razen površina pri Matajnem bregu, ki je obraščena z zlato rozgo, so trenutno v dokaj ugodnem stanju ohranjenosti. Površina pri Križevcih (Djakopini, slika 55, 56) je trenutno še v ugodnem stanju, vendar bi jo zaradi zlate rozge, ki se v okolici širi in ker se nekoliko zarašča z močvirskimi vrstami bilo treba občasno pokositi.

Glede na majhnost površin dopuščamo, da je habitatni tip razvit še kje. Popolnoma so neraziskane površine ob potokih v gozdu.

Slika 54: Območja nizkih barij s črnim šašem.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 55. Preplet nizkih barij in močvirske vegetacije. (foto Branka Trčak, Križevci, Djakopini, 5.6.2012)

Slika 56. Munci (Eriophorum angustifolium) so značilni za barjanska s hranili revna tla. (foto Branka Trčak, Križevci, Djakopini, 5.6.2012)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

75

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

76

3.3 Invazivne tujerodne vrste

»Tujerodna vrsta je vrsta, podvrsta ali takson nižje kategorije, ki se nahaja izven območja (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti oz. območja, ki bi ga lahko dosegla z naravnim širjenjem.« (Kus Veenvliet & Veenvliet 2012) »Invazivna tujerodna vrsta ali invazivka (invasive alien species): tujerodna vrsta, ki se je ustalila in povzroča spremembe v okolju, ogroža zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno biotsko raznovrstnost (definicija Svetovne zveze za varstvo narave – IUCN).« (Kus Veenvliet & Veenvliet 2012.

Med invazivnimi vrstami je med drevesnimi vrstami najbolj težavna robinija (Robinia pseudacacia), ki se naseli predvsem tam, kjer je prišlo do motenj rastišča (poseka, zaraščanje), tudi na gozdnem robu. Na nekaj mestih smo opazili tudi veliki pajesen (Ailanthus altissima) (Šalovski breg, v dolini med Suhim Vrhom in Vučjo Gomilo).

V negozdnih sestojih je najbolj problematična prevladujoča zlata rozga, zlasti orjaška (Solidago gigantea), na njivah in tudi drugje, kjer so opuščena mesta, je pogosta tudi ambrozija (Ambrosia artemisiifolia). Slednja se v velikih sklenjenih površinah poleti pogosto razraste na njivah oz. strniščih (slika 58). Prav tako smo našli nekaj sestojev s sicer verjetno najbolj trdovratno invazivno rastlino, japonskim dresnikom (Fallopia japonica).

Površin z invazivnimi tujerodnimi vrstami je na območju kartiranja negozdnih površin najmanj 669,62 ha, kar je 5,16 % negozdnega območja. Robinija je bila zabeležena na približno 30 % ploskev z invazivnimi vrstami, na ostalih približno 70 % pa prevladuje zlata rozga.

Območja večjega pojavljanja invazivnih vrst rastlin so vzdolž Peskovskega in Adrijanskega potoka ter ob Ratkovskem (Panovci) in Kobiljskem potoku (slika 57). Gre za doline z veliko njivami, ki se zlasti kadar so opuščene, hitro zarastejo z zlato rozgo in za močvirna (lokalno »berečna«) območja, kot npr. ob Ratkovskem potoku v Panovcih in Kančevcih, v Križevcih (Matajni breg, Djakopini), na katerih se opušča košnja.

Slika 57. Delež negozdnih površin (%) z invazivnimi vrstami na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010– 2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

77

3.3.1 Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) Pelinolistno ambrozijo ali žvrkljo (slika 58) omenjamo predvsem zaradi njene močne alergenosti, zaradi katere je tudi predpisano njeno odstranjevanje. Pogosto uspeva na obdelovanih njivah, zlasti tam, kjer so pridelek pobrali že poleti. Površin z ambrozijo posebej nismo označevali, saj zaenkrat ne kaže, da bi vdirala in z agresivnim širjenjem ogrožala avtohtone sestoje.

Možen, čeprav težko izvedljiv način zatiranja, zlasti na njivah, kjer še ni pobran pridelek, bi bila košnja plevela pozno poleti (avgusta). Kakršnikoli drugi ukrepi, katerih posledica je gola zemlja brez travne ruše, so za zatiranje invazivnih vrst neprimerni.

Slika 58. Njiva, preraščena z ambrozijo. (foto Branka Trčak, Središče, 28.8.2012)

3.3.2 Zlata rozga (Solidago gigantea, S. canadensis) Obe tujerodni, kanadska in orjaška zlata rozga, prihajata iz Severne Amerike. V Evropi sta vrsti zelo nezahtevni, saj rasteta na rastiščih z zelo različnimi ekološkimi pogoji. Cvetita pozno polet in tvorita velike količine plodov, ki se zaradi šopov laskov lahko širijo na dolge razdalje (Strgulc Krajšek 2008a, b). Rastline se zelo uspešno razmnožujejo tudi vegetativno s korenikami, saj že majhen delček korenike, ki jo voda ali drug prenašalec prenese na novo primerno mesto, hitro ukorenini in zasnuje novi sestoj (Strgulc Krajšek 2008a). Pogosto se na ta način prenašajo delčki korenik z zemljo na gradbenih strojih, možna pot širjenja pa je odmetavanje odcvetelih poganjkov z zrelimi plodovi na kompost (Strgulc Krajšek 2008a).

Glede na veliko pogostost obeh vrst možnosti za popolno odstranitev njunih populacij praktično ni. Lokalno bi jih lahko zaustavili s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem. S tem bi 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

78

preprečili vnos novih semen in njihovo kalitev. Z redno in pravočasno košnjo se sčasoma tudi izčrpajo zaloge hranil v korenikah in s tem rastline propadejo (Strgulc Krajšek 2008b).

Možen način zatiranja je tudi s senčenjem, ki naj bi ga dale krošnje dreves. Pokrovnost vrste naj bi se z zmanjšanjem svetlobe manjšala (Škornik s sod. 2008). To je primeren način zmanjšanja površine zlate rozge tam, kjer želimo, da se območje zaraste z gozdom.

Na Goričkem smo večinoma opazili orjaško zlato rozgo (Solidago gigantea), čeprav ju sistematično nismo popisovali. Na Goričkem se zlata rozga pojavlja znotraj avtohtonih sestojev visokih steblik, med zaraščajočimi se površinami z močvirnimi lesnimi vrstami, na pobočjih opuščenih travnikov in pašnikov, v njivskih omejkih, pogosto pa srečamo monokulture zlate rozge na opuščenih njivah, kjer ni druge konkurenčne vegetacije. Množično pojavljanje in razraščanje zlate rozge je na Goričkem velik problem, saj so nekoč sestoji domorodnih vrst sedaj poponoma prerasli z zlato rozgo in med njo včasih stežka najdeš še kakšne druge vrste. Na udaru so predvsem močvirski sestoji, ki so ekonomsko manj zanimivi in so pogosto opuščeni ali pa jih kosijo vsakih nekaj let. Na območjih, kjer želimo ohraniti travniške površine, je tako nujna redna košnja, ki lahko sčasoma lokalne populacije zlate rozge izčrpa. Četudi z redno košnjo in po možnosti še z fizičnim odstranjevanjem rozgo iz nekega travnika odstranimo, še vedno obstaja velika verjetnost ponovne naselitve rastline iz okolice.

Na Goričkem poleg invazivnih vrst zlate rozge uspeva tudi domorodna vrsta, navadna zlata rozga (Solidago virgaurea, slika 60), ki jo najdemo v različnih okoljih in se od tujerodnih vrst loči po manjši rasti, neprevisnih socvetjih in nikoli ne nastopa v gostih monokulturnih sestojih kot invazivni vrsti.

Slika 59. Opuščena površina, ki se zarašča z invazivno vrsto zlate rozge. (foto Branka Trčak, Krplivnik, 14.8.2012)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

79

Slika 60. Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea) je domorodna vrsta in ni invazivna. (foto Branka Trčak, Fokovci, 15.9.2012)

3.4 Zaraščanje

Površin, ki se zaraščajo, je 665,2 ha, kar je 5,13 % negozdnih površin (slika 62). Med zaraščajoče površine (tabela 15) smo uvrstili vse habitatne tipe, ki imajo v atributni tabeli v koloni »zbirni tip« oznako »grmišča«, razen MSK (mejice in manjše skupine dreves in grmov), ter vse ploskve, ki imajo v atributni tabeli v koloni »zaraslost« oznako »nekošeni« ali »zaraščanje«. Med zaraščajočimi površinami so tako kombinacije ali čiste oblike zaraščanja z zgodnjimi stopnjami iglastih (ZI), mešanih (ZM) in listnatih gozdov (ZL), površine s kombiniranimi (npr. GRM2xTK) ali čistimi (GRM2) oblikami zaraščanja z grmovjem, ter posamezna na terenu označena travišča, kjer je tip travišča še razpoznaven, vendar jih vsaj že eno leto niso pokosili in jim zato grozi, da se bodo zarasla. Nekošenih travišč je približno 62 ha oz. 9 % vseh zaraščajočih se površin. Travišč, ki se zaraščajo z grmišči ali z zgodnjo stopnjo gozdov je 54 ha, kar je 8 % zaraščajočih se površin.

Skoraj četrtina (24 %) vseh zaraščajočih se površin (159 ha), se zarašča tudi z invazivnimi vrstami. Pri tem gre pretežno za zaraščanje z zlato rozgo.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

80

Tabela 15. Zaraščajoče površine v vzhodnem delu KP Goričko v letih 2010–2012.

Skupina habitatnih tipov grmišča travišča – nekošeno travišča – zaraščanje Skupaj:

Površina (ha)

Delež zaraščajočih površin (%)

Delež negozdnih površin (%)

549,03 61,851 54,318

82,54 9,30 8,17

4,24 0,48 0,42

665,20

100,00

5,13

Slika 61. Zaraščanje zmerno suhih travišč z zgodnjimi stopnjami mešanih gozdov. (foto Branka Trčak, Budinci, Bejčin breg, 5.5.2011)

Verjetno je razlogov za opuščanje več (na primer: demografske in ekonomske spremembe, spremembe kmetijske prakse). Razlogi za košnjo niso dovolj vzpodbudni, da bi se kmetom splačalo kositi. Ponekod kmetje že zaradi tradicije, navade ali želje, da se površine ne zarastejo, pokosijo travnik in nato seno zažgejo ali pa požgejo kar travnike s suhimi rastlinami. Opazili smo, da so travniki pogosto mulčeni, kar pomeni, da se nadzemne dele rastlin zmelje in se jih pusti na travniku. Na ta način se pogosto poškoduje travna ruša, zmlete rastline delujejo kot gnojilo (za razliko od travnikov, kjer se seno spravi) in na tla s poškodovano rušo se naselijo invazivne vrste.

V primeru, da se mulčenje izvaja na naravovarstveno pomembnem travišču, to zaradi mulčenja ponavadi preide v stanje manj ugodne ohranjenosti.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

81

Slika 62. Površine, ki se zaraščajo na območju kartiranja v vzhodnem delu KP Goričko, v letih 2010–2012.

3.5 Posodobitev prostorskega niza podatkov habitatnih tipov kartiranih v Krajinskem parku Goričko v letih 2002 in 2003

Habitatni tipi so bili v KP Goričko v letih 2002 in 2003 (Kaligarič s sod. 2004) kartirani po takrat veljavni tipologiji (Habitatni tipi Slovenije 2003). Leta 2004 je izšla posodobljena tipologija (HTS 2004), v letu 2011 pa delovna verzija nove posodobitve (HTS 2011). Zaradi primerjave novega in starega kartiranja je bilo treba zato staro kartiranje posodobiti.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

82

Hkrati s posodobitvijo podatkovnega niza habitatnih tipov KP Goričko iz leta 2003 smo v istem nizu odpravili nekaj očitnejših tehničnih napak, ki so se pojavile najverjetneje pri digitalizaciji terenskih podatkov. Spremembe, ki so nastale, so v atributni tabeli prostorskega niza sledljive, saj smo ohranili originalno kodo (Physis), originalno ime habitatnega tipa in opombe.

V posodobljenem nizu prostorskih podatkov: – so posodobljena imena habitatnih tipov v skladu s tipologijo iz leta 2004 (HTS 2004) zaradi uporabnejše interpretacije nekaterih travišč (Physis 38.222) pa tudi z delovno verzijo iz leta 2011 (HTS 2011).

– so travniki T2, ki imajo v opombi oznako 38.222A, posodobljeni v T3 (HTS 2011).

– parkirišča in druge urbane utrjene površine, ki niso ceste in so bile atributirane kot asfaltirane ceste, smo označili kot pozidana območja (mesta, vasi, industrijska območja) (Physis 86).

– habitatnim tipom so dodane naravovarstveno pomembne oznake (uvrščenost HT na Uredbo o habitatnih tipih, FFH – Direktiva o habitatih in B – Bernska konvencija).

Atributna tabela Atributna tabela prostorskega niza podatkov habitatnih tipov iz leta 2003 vsebuje naslednje stolpce: – Physis_2012 – Physis koda iz delovne verzije tipologije HTS 2011 (HTS 2011).

– Ime_2012 – Ime habitatnega tipa iz delovne verzije tipologije HTS 2011 (HTS 2011).

– Ffh – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih).

– Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov iz priloge 1 Uredbe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju na ozemlju RS: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij.

– Bern – habitatni tipi Resolucije 4 (1996) Bernske konvencije (Appendix 8 – Resolution No. 4 (1996) of the Standing Committee listing endangered natural habitat requiring specific conservation measures).

– Sprememba – sprememba atributa kartirane ploskve. Do spremembe je v nekaterih primerih prišlo zaradi nenatančno izrisanih struktur v naravi.

– Vrednost_2004 – naravovarstvena vrednost (5–najboljše, 0–najslabše, nedostopne površine imajo arbitrarno določeno vrednost -1, sklenjene gozdne površine, ki pa se jih ni vsebinsko kartiralo pa -2). Naravovarstvene vrednosti nismo spreminjali, razen tam, kjer je prišlo do spremembe atributa habitatnega tipa.

– Ime_2004 – Ime habitatnega tipa iz tipologije HTS 2003 (HTS 2003).

– Physis_2004 – Physis koda iz tipologije HTS 2003 (HTS 2003).

– Opombe_2004 – opombe opažene tekom terenskega kartiranja.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

83

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Vsebinske spremembe V izhodiščnem podatkovnem nizu je bilo 105.816 skartiranih ploskev, v posodobljenem pa zaradi dodatno izrisanih ploskev 105.825.

Od skupno 496 habitatnih tipov se je 149 habitatnim tipom spremenilo ime zaradi uskladitve z novo tipologijo, vendar te spremembe ne predstavljajo vsebinskih sprememb posamezne kartirane ploskve. 3 habitatni tipi so zaradi prostorskih popravkov dodani.

Atribut habitatnega tipa smo vsebinsko spremenili na 51 ploskvah. Sodeč po DOF smo presodili da je šlo večinoma za napačno atributirane površine (npr. gozd napačno atributiran kot travnik ipd.), ki se jih lahko na podlagi ortofoto posnetka dokaj zanesljivo določi, 10 pa jih je nastalo zaradi natančnejšega izrisa linijskih struktur, kot so ceste, kolovozi ipd. Za 13 napačno opredeljenih ploskev habitatnega tipa brez terenskega kartiranja ne moremo določiti, zato so v koloni z imenom habitatnega tipa opredeljeni kot nedoločljiv habitatni tip (HT). Večinoma pa gre v teh primerih za travnike ali njive. Pri tem želimo poudariti da smo za kontrolo uporabili DOF ki so bili uprabljani pri kartiranju 2003.

Tabela 16. Seznam v letih 2002–2003 kartiranih habitatnih tipov Goričkega (Kaligarič s sod. 2004) navedenih na Prilogi I Direktive o habitatih. Rezultati so izračunani iz posodobljenega prostorskega niza podatkov.

3130 – Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami razredov Litorelletea uniflorae in/ali IsoëtoNanojuncetea; 3150 Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition 4030 Evropske suhe resave 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) 6230* Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) 6410 Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) 6430 Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum) 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) 91F0 Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris) 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion) (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae)) (opomba: za gozdne habitatne razen za Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) statistike ne podajamo)

FFH 3130 3150 6210(*) 6210(*),6230* 6210(*),6410 6210(*),6510 6230* 6230*,6410 6230*,6510 6410 6410,6510 6430 

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

18 10 864 3 1 191 136 5 37 523 54 306

20,22 0,08 213,62 0,39 0,04 63,23 22,25 0,44 9,54 129,91 13,68 41,23

0,04 < 0,01 0,46 < 0,01 < 0,01 0,14 0,05 < 0,01 0,02 0,28 0,03 0,09

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

84

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

FFH 6430,6410 6430,6510 6430,91E0* 6510 6510,91E0* 9110 91E0* 91F0 91L0

Št. ploskev 7 9 10 17058 2 1494 -

Skupna površina (ha) 2,04 1,88 1,14 4591,85 0,31 346,49 -

Skupaj negozdni FFH

Delež skupne površine (%) < 0,01 < 0,01 < 0,01 9,91 < 0,01 0,75 -

5601,92

Tabela 17. Seznam v letih 2002–2003 kartiranih habitatnih tipov Goričkega glede na njihovo ohranjenost (Kaligarič s sod. 2004).

3130 – Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami razredov Litorelletea uniflorae in/ali IsoëtoNanojuncetea; 3150 – Naravna evtrofna jezera in ostale stoječe vode z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition; 6210 – Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk); 6230 – Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope); 6410 – Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae); 6430 – Nižinske in montanske do alpinske vlagoljubne robne združbe z visokim steblikovjem; 6510 – Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis); 91E0* – Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); S krepkim tiskom so označeni kvalifikacijski HT. Vrednosti v tabeli se razlikujejo glede na tabelo 5.

FFH 3130 3150 6210(*) 6230* 6410 6430 6510 91E0*

Površina (ha) čista oblika kombinacije 20,22 0,08 213,62 22,25 129,91 41,23 4591,85 346,49

63,66 10,37 16,20 5,06 88,64 1,46

skupaj 20,22 0,08 277,27 32,61 146,11 46,29 4680,48 347,95

Delež skupne površine (%) čista oblika kombinacije skupaj 0,04 0,00 0,46 0,05 0,28 0,09 9,91 0,75

0,14 0,02 0,03 0,01 0,19 < 0,01

0,04 0,00 0,60 0,07 0,32 0,10 10,10 0,75

3.6 Habitatni tipi na izbranih travniških naravnih vrednotah

V okviru kartiranja vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko podrobneje predstavljamo habitatne tipe izbranih naravnih vrednot (botanične oz. ekosistemske zvrsti, Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS 111/2004) na obravnavanem območju ter naravno



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

85

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

vrednoto Pertoča – mokrotni travniki, ki leži na zahodnem delu Goričkega, severno od Ledavskega jezera.

Naravne vrednote določa Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS 111/04) in jih glede na pomen razvrsti na lokalne ali državne. Isti pravilnik ureja tudi podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve in druga obvezna pravila ravnanja za njihovo varstvo.

Po 3. členu Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot so naravne vrednote opredeljene po zvrsteh. Opredeljene so z eno ali več zvrstmi glede na eno ali več lastnosti, ki opredeljujejo del narave za naravno vrednoto in so pogojene z značilnostmi naravnih pojavov in naravnih oblik.

Naravne vrednote omenja tudi Uredba o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS 101/2003) in sicer v prvem členu, kjer je opredeljen namen ustanovitve Krajinskega parka Goričko: »(1) Z

namenom, da se zavarujejo naravne vrednote ter ohrani biotska raznovrstnost in krajinska pestrost ter omogočajo razvojne možnosti prebivalstva na Goričkem, se ustanovi Krajinski park Goričko (v nadaljnjem besedilu: park)«. Uredba o Krajinskem parku Goričko predvideva ohranitev naravnih vrednot v poglavju razvojnih usmeritev parka, v poglavju o pravilih ravnanja in varstvenem režimu in v poglavju o upravljanja parka.

Tabela 18. Obravnavane naravne vrednote na območju Krajinskega parka Goričko.

Okrajšave zvrsti naravnih vrednot (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS 111/2004, Priloga 1: Seznam naravnih vrednot in njihova razvrstitev na vrednote državnega in lokalnega pomena):  geomorf: površinska geomorfološka;  geomorfp: podzemeljska geomorfološka;  geol: geološka;  hidr: hidrološka;  bot: botanična;  zool: zoološka;  ekos: ekosistemska;  drev: drevesna;  onv: oblikovana;

Površina (ha)

Evid. št.

Ime naravne vrednote

Kratka oznaka

Zvrst

7296

Dolenski potok – akumulacija

Akumulacijsko jezero na Dolenskem potoku, levem pritoku Velike Krke, severozahodno od Hodoša

zool, bot, ekos

12,33

7298

Kobilje – ekstenzivni travniki

Mokrotni ekstenzivni travniki na poplavnem območju Kobiljskega potoka, zahodno od Kobilja

bot, ekos

31,53

7299

Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1

Kompleks mokrotnih ekstenzivnih travnikov zahodno od Motvarjevcev, severno od Dobrovnika

bot, ekos

27,88

7300

Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2

Mokrotni ekstenzivni travniki zahodno od Motvarjevcev, severno od Dobrovnika

bot, ekos

1,78

7304

Pertoča – mokrotni travniki

Mokrotni travniki na poplavnem območju Ledavskega jezera pri Pertoči, severozahodno od Murske Sobote

zool, bot, ekos

63,36

7305

Lončarovci – mokrotni travniki

Mokrotni ekstenzivni travniki ob potoku Curek južno od Lončarovcev, severovzhodno od Murske Sobote

ekos

7306

Berkovci – mokrotni travniki

Mokrotni travniki ob Radkovskem potoku pri Berkovcih, severovzhodno od Murske Sobote

bot, ekos

14,40

7307

Povesi – mokrotni travniki

Mokrotni travniki južno od vasi Povesi pri Adrijancih na Goričkem

ekos, bot

13,06

7308

Bukovnica – mokrotni travniki

Mokrotni travniki ob Bukovniškem potoku, desnem pritoku Kobiljanskega potoka severno od Dobrovnika

ekos, bot

4,97



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

6,84

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

86

Površina (ha)

Evid. št.

Ime naravne vrednote

Kratka oznaka

Zvrst

7429

Bejčin breg – suhi travniki

Redek habitatni tip in rastišče ogroženih rastlinskih vrst na območju Bejčinega brega, severozahodno od Hodoša

ekos, bot

37,91

7430

Vreje – suhi travniki

Redek habitatni tip in rastišče ogroženih rastlinskih vrst vzhodno od Vreje pri Markovcih, severozahodno od Hodoša na Goričkem

bot, ekos

8,75

Skupaj:

222,82

3.6.1 Območje dela

Slika 63. Obdelane naravne vrednote na območju Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Naravne vrednote botanične oz. ekosistemske zvrsti, ki jih obravnavamo, ležijo raztreseno po vzhodnem delu Goričkega. Najjužneje leži naravna vrednota Kobilje – ekstenzivni travniki (evid. št.

7298), najseverneje pa Bejčin breg – suhi travniki (evid. št. 7429). Pertoča – mokrotni travniki (evid. št. 7304) leži na zahodnem delu Goričkega, severno od Ledavskega jezera. 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

87

Vse obravnavane vrednote so državnega pomena. Večinoma so opredeljene kot mokrotni oz. ekstenzivni travniki, ena je akumulacija z močvirskimi sestoji, dve sta pa naravni vrednoti opredeljeni kot suhi travniki (tabela 18).

3.6.2 Rezultati kartiranja habitatnih tipov obravnavanih naravnih vrednot Skupna površina obravnavanih naravnih vrednot je 2,2 km2. Skupno število kartiranih habitatnih tipov je 91, od tega je 65 kombiniranih. Število ploskev je 1240.

Med naravnimi vrednotami je po površini največja Pertoča – mokrotni travniki, ki meri 0,63 km2 in leži na zahodnem delu Goričkega. Na vzhodnem delu je med obravnavanimi po površini največja naravna vrednota Bejčin breg – suhi travniki s površino 0,38 km2, najmanjša pa Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2 s površino 0,02 km2 (oz. 1,78 ha). Zvrst vseh obravnavanih naravnih vrednot je ekosistemska, vseh, razen Lončarovcev (evid. št. 7305) tudi botanična, dve, Dolenjski potok (evid. št. 7296) in Pertoča (evid. št. 7304), pa sta tudi zoološki (tabela 18).

100% 7,28 19,82

15,13

12,85

14,25

36,37 51,84

5,30

14,87 7,92

51,86 39,34

53,28

45,37

18,16

6,21

56,54

21,66

1,82

15,83

19,79

Naravna vrednota

Slika 64. Deleži zbirnih tipov na posamezni naravni vrednoti.

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

6,67 5,22

1,04

1,90

Vreje - suhi travniki

8,32

4,14

Povesi - mokrotni travniki

22,62

Pertoča - mokrotni travniki

7,80 4,70

Dolenski potok - akumulacija

Berkovci - mokrotni travniki

10,47

7,16

Bukovnica - mokrotni travniki

3,57 4,67

2,55

39,57

6,02

Lončarovci - mokrotni travniki

7,78

Bejčin breg - suhi travniki

2,13 3,18

Motvarjevci - ekstenzivni travniki 2

2,31

9,47

16,79

58,87

8,81

Kobilje - ekstenzivni travniki

20%

0%

1,44 11,31

Motvarjevci - ekstenzivni travniki 1

36,13 7,81

7,32



16,32

21,15

12,97

45,07

Delež površine v NV (%)

6,52

12,00

3,24 1,10

40%

4,27 9,07

23,19

3,95

60%

5,03 4,43

12,40

31,87

80%

7,71

4,20

urbano kmetijsko tujerodno, opuščeno vodotok vode zmerno suha travišča vlažna travišča močvirja grmišča gozdni vlažni gozdni

88

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Deleži zbirnih tipov na posamezni naravni vrednoti so prikazani na sliki 64. Rezultati kartiranja so pokazali, da so naravne vrednote opredeljene kot območja mokrotnih travnikov večinoma res zastopane z večjim deležem vlažnih travnikov in močvirij. Izjema je naravna vrednota Povesi, kjer več kot polovico območja prekrivajo intenzivne kmetijske površine. Vlažnih travišč je tu relativno malo (17 %), zastopani pa so gozdni sestoji na vlažnih tleh (20 %) in v manjši meri tudi zmerno suha travišča (6 %). Območja opredeljena kot suha travišča (Bejčin breg, Vreje) so večinsko zastopana z vlažnimi travišči in kmetijskimi površinami, kar pa pomena relativno majhnega deleža zmerno suhih travišč ne zmanjšuje. Ravno redke ostanke travišč je treba ohranjati. Pri vseh naravnih vrednotah so zastopane tudi kmetijske površine, v večjem deležu na naravni vrednoti Povesi (52 %), Vreje (36 %), Berkovci (32 %), Kobilje (23 %) in Bejčin breg (20 %). Pri ostalih naravnih vrednotah je ta delež manjši od 20 %, pri Motvarjevci 2 jih sploh ni, je pa tu večji delež sestojev z invazivnimi vrstami (12 %), med katerimi prevladuje orjaška zlata rozga (Solidago gigantea). Sestojev s tujerodnimi vrstami je precej tudi na območjih ostalih naravnih vrednot, zlasti na naravni vrednoti Motvarjevci 1 (9 %), Dolenski potok (12 %), Lončarovci in Bukovnica (oba 4 %). Omeniti je treba, da se invazivne vrste vrivajo tudi v ostale habitatne tipe, ki smo jih uvrstili med druge zbirne tipe. Tako pogosto najdemo tujerodne sestoje na močvirnih tleh, vlažnih traviščih, zaraščajočih se površinah kot so grmišča in njive.

Na nekaj naravnih vrednotah smo od rezultatov kartiranja iz leta 2004 zasledili spremembo iz travnikov v njive oz. spreminjanje ekstenzivnih travnikov v intenzivne.

Površine v stanju ugodne ohranjenosti izginjajo tudi zaradi zaraščanja. Ponekod je stopnja zaraščenosti tako velika, da je na mestu travišča iz leta 2004 danes že gozd. Tako je skoraj v celoti zaraščena naravna vrednota Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2, vlažnih travišč je le še 14 %.

Primerjava deleža zastopanosti habitatnih tipov (tabela 19, slika 65), ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, med leti 2004 in 2012 pokaže, da je bilo leta 2004 površin s habitatnimi tipi, ki jih na območju kartiranja naravnih vrednot varuje Uredba o habitatnih tipih, večje (56 %) kot leta 2012 (52 %).

Dinamika prehajanja iz enega v drug habitatni tip na istem mestu je dokaj pestra. Ponekod so se tako razmere spremenile na bolje, drugje na slabše.

Tabela 19. Primerjava deleža (%) zastopanosti habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, med leti 2004 in 2012 na vseh obravnavanih naravnih vrednotah v KP Goričko.

NARAVNE VREDNOTE

Skupine HT iz Uredbe o habitatnih tipih (kartirano 2004) »neuredba« 2004

Skupine HT iz Uredbe o habitatnih tipih (kartirano 2012)

3,4

4

Skupaj vrednosti 2012

»neuredba« 2012

30,13 %

15,30 %

0,17 %

2,73 %

48,33 %

3

5,65 %

22,21 %

0,01 %

0,33 %

28,20 %

3

5,65 %

22,21 %

0,01 %

0,33 %

28,20 %

4

2,78 %

0,81 %

1,47 %

5,06 %

-4

1,20 %

0,02 % 4,65 %

100,00 %

Skupaj vrednosti 2003



3

44,26 %

50,83 %

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

1,22 % 0,25 %

89

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Tabela 20. Primerjava deleža (%) zastopanosti habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, med leti 2004 in 2012 na območju kartiranja habitatnih tipov vzhodnega dela KP Goričko.

GORIČKO – VZHODNI DEL

Skupine HT iz Uredbe o habitatnih tipih (kartirano 2004) »neuredba« 2004

Skupine HT iz »neuredba« 2012 Uredbe o 2 habitatnih tipih 3 (kartirano 2012) -3

85,40 %

2 <0,01 %

<0,01 %

3 4,73 %

3,4

4

0,01 %

<0,01 %

Skupaj vrednosti 2012

1,09 %

91,23 %

<0,01 %

<0,01 % 4,89 %

1,21 %

<0,01 %

3,65 %

0,01 %

0,03 %

1,05 %

<0,01 %

1,64 %

<0,01 %

0,02 %

2,7 %

0,06 %

<0,01 %

0,25 %

0,73 %

4

0,41 %

-4

0,30 %

<0,01 %

0,03 %

<0,01 %

0,12 %

0,45 %

88,37 %

<0,01 %

10,10 %

0,02 %

1,51 %

100 %

Skupaj vrednosti 2004

Primerjava sprememb posameznih kategorij Uredbe o habitatnih tipih med naravnimi vrednotami in med celotnim vzhodnim Goričke, pokaže, da trend izginjanja površin, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na območju naravnih vrednot, ni manjši. Celo nasprotno, skupno se je na območju naravnih vrednot površina, ki jih Uredba o habitatnih tipih ne varuje, povečala za 9,20 %, na območju celotnega vzhodnega dela Goričkega pa za 3,24 %. (tabela 19, 20).

60

50

Delež skupne površine (%)

3

Kartiranje 2012

40 15

4

30

3,4 3

20

„neuredba“ 2004

22

30 12

10

4

0 „neuredba“ 2012

-3

6 1

-4

3

1 3

4

Uredba o habitatnih tipih (kartiranje 2012)

Slika 65. Primerjava deleža zastopanosti habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, med leti 2004 in 2012 na vseh obravnavanih naravnih vrednotah v KP Goričko. (na x-osi so številke skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe o habitatnih tipih kartiranih v letu 2012, barve pa predstavljajo skupino habitatnih tipov, kot so bili kartirani v letu 2004 (legenda))



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

90

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Habitatni tipi KP Goričko so bili v celoti kartirani v letih 2002 in 2003 (Kaligarič s sod. 2004). V nadaljevanju pri posameznih naravnih vrednotah primerjamo površine habitatnih tipov, ki se morajo po Uredbi o habitatnih tipih prednostno ohranjati v ugodnem stanju pred drugimi habitatnimi tipi prisotnimi na ozemlju Slovenije.

3.6.2.1 Dolenski potok – akumulacija (evid. št. 7296) Naravna vrednota Dolenski potok – akumulacija je označena kot akumulacijsko jezero na Dolenskem potoku, levem pritoku Velike Krke, severozahodno od Hodoša. Zvrst je zoološka, botanična in ekosistemska.

Naravna vrednota Dolenski potok – akumulacija je velika 12,33 ha. Največjo površino predstavljajo stoječe vode (Hodoško jezero), ki pokrivajo skoraj polovico območja (45 %). Sledijo gozdne površine na vlažnih tleh (10 %), površine s tujerodnimi vrstami (12 %) in močvirja (11%) (slika 64). Močvirja najdemo na obrežnih delih akumulacije in severno ob potoku. Zastopana so s sestoji širokolistnega rogoza (TYL) in visokim šašjem (MC). Na nekaterih delih so šašjem primešane tudi tujerodne vrste (INV2).

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 21. Habitatni tipi na naravni vrednoti Dolenski potok – akumulacija (evid. št. 7296) varovani z Uredbo o habitatnih tipih Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

Uredba

FFH

ALNP

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

4

91E0*

DESxINV2

37.26x87.2-S12 Vlažni travniki z rušnato masnico x

-3

SOB1xALNP

44.12x44.33

Nižinska in kolinska grmišča vrb ob rekah x Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

4

T1

38221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

3

Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

Zbirni tip

Površina (ha) Delež NV (%)

gozdni vlažni

0,78

6,33

vlažna travišča

0,18

1,46

91E0*

gozdni vlažni

0,11

0,89

6510

zmerno suha travišča

0,09

0,73

Največjo površino med naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi na naravni vrednoti predstavljajo gozdni habitatni tipi (ALNP, SOB1xALNP, tabela 21). Izpostavili bi po našem mnenju pomembno površino s habitatnimi tipi, ki jih formalni predpisi ne varujejo. Gre za sestoje visokih šašev (MC) severno od Hodoškega jezera, ki jih z vseh strani obdajajo sestoji z invazivnimi tujerodnimi vrstami zelnatih trajnic (INV2).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

91

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012) Skupna površina habitatnih tipov, ki so na prilogi 1 Uredbe o habitatnih tipih, se je zmanjšala za 0,52 (ha) (slika 66). Travniške površine so se zmanjšale tudi na račun travnikov v manj ugodnem stanju ohranjenosti (slika 66, kategorija -3).

11,16

12

10,64

Dolenski potok – akumulacija

2004

10

6

0 „neuredba“

3

1,20

0,18

0,49

2

-3

3,4

0,89

4

0,09

Površina (ha)

2012 8

4

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 66. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Dolenski potok – akumulacija. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki niso navedeneni na Uredbi o habitatnih tipih)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 67. Dolenski potok s Hodoškim jezerom. (foto Darja Erjavec, Hodoš, 4.10.2011)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

92

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

93

Problematika in možni ukrepi za izbojšanje stanja Težava na območju naravne vrednote so predvsem površine s tujerodnimi invazivnimi vrstami, ki se hitro vzpostavijo na nekdanjih njivah. Uspešnost razraščanja zlate rozge je verjetno večja, kadar so tla vlažna. Površina severno od jezera je bolj ali manj brez zlate rozge le še v osrednjem delu, kjer prevladujejo šašja in so tla zanjo verjetno že preveč vlažna.

Možni ukrepi: fizično odstranjevanje rozge (ročno, s puljenjem), redna košnja (pred cvetenjem rozge), preprečevanje opuščanja njive v prahi. Če se njivo opusti, je dobro vsaj v prvem letu zagotoviti ozelenjevanje (detelja, travna mešanica), nato redno vzdrževati s košnjo.

Slika 68. Zbirni tipi na naravni vrednoti Dolenski potok – akumulacija (evid. št. 7296) v letu 2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

94

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

3.6.2.2 Kobilje – ekstenzivni travniki (evid. št. 7298) Naravna vrednota »Kobilje – ekstenzivni travniki« je označena kot mokrotni ekstenzivni travniki na poplavnem območju Kobiljskega potoka, zahodno od Kobilja. Zvrst je botanična in ekosistemska.

Naravna vrednota je velika 31,53 ha. Največjo površino predstavljajo vlažna travišča (45 %, slika 64), med katerimi je bilo leta 2011 največ srednjeevropskih mezofilnih travnikov na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T21) in, medtem ko je mezofilnih do vlažnih travnikov s trstikasto stožko (MOLA) in vlažnih travnikov z rušnato masnico (DES) manj (tabela 22). V oligotrofne in mezotrofne vlažne travnike v veliki meri vdira in jih na nekaterih delih že povsem prerašča zlata rozga (INV2). Četrtina območja naravne vrednote so kmetijske površine, v glavnem gre za njive (N), v manjši meri za opuščene njive (ON) in za intenzivno gojene travnike (TSEJ1, TSEJ2, TR).

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 22. Habitatni tipi na naravni vrednoti Kobilje – ekstenzivni travniki (evid. št. 7298) varovani z Uredbo o habitatnih tipih Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).



Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

Uredba

FFH

ALNP

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

4

91E0*

DES

37.26

Vlažni travniki z rušnato masnico

DESxINV2

37.26x87.2-S12

MOLA

Zbirni tip

Površina (ha)

Delež NV (%)

gozdni vlažni

0,50

1,59

3

vlažna travišča

0,78

2,47

Vlažni travniki z rušnato masnico x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

vlažna travišča

0,58

1,84

37313

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

3

6410

vlažna travišča

1,54

4,88

MOLAxINV2

37.313x87.2-S12

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

-6410

vlažna travišča

0,20

0,63

MOLAxMC

37.313x53.21

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko x Združbe visokih šašev

3

6410

vlažna travišča

0,48

1,52

T21

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

3

6510

vlažna travišča

3,88

12,31

T21-

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

-3

-6510

vlažna travišča

1,78

5,65

T3

38.2222-S2

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

3

6510

vlažna travišča

1,58

5,01

T3-

38.2222-S2

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

-3

-6510

vlažna travišča

3,13

9,93

T3xINV2

38.2222-S2x87.2S12

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

-6510

vlažna travišča

0,32

1,01

TA

35.1

Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

3

6230*

zmerno suha travišča

0,16

0,51

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

95

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

Uredba

FFH

TK

35.12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

3

6230*

TVE

37.2

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki

3

Zbirni tip

Površina (ha)

Delež NV (%)

zmerno suha travišča

1,51

4,79

vlažna travišča

0,02

0,06

Med naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi največji delež predstavljajo srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T21, tabela 22), od teh jih je 31 % v stanju manj ugodne ohranjenosti (T21-, tabela 22) in srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom (T3), od katerih je le tretjina v stanju ugodne ohranjenosti. Nekoliko manj je mezofilnih do vlažnih travnikov z trstikasto stožko (MOLA, tabela 22) in vlažnih travnikov z rušnato masnico (DES, tabela 22). Mezofilni do vlažni travniki z trstikasto stožko so zaradi občutljivosti na spremembe v količini hranil in vodnega režima zelo pomembni, saj kmetijska raba z osuševanjem in gnojenjem takšne travnike skupaj z redkimi in ogroženimi vrstami, ki jih tu najdemo, uniči. Dodatna težava na tem območju so še tujerodne invazivne vrste (INV2), v konkretnem primeru zlata rozga, ki vdira na te površine in jih prerašča.

Na območju naravne vrednote v manjši meri najdemo tudi zakisana travišča (TA, TK).

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012)

Kobilje - ekstenzivni travniki

19,39

25 2004

15,05

1,08

5 0 „neuredba“

3

-3

3,4

0,50

6,03

10

2012 9,95

15

11,06

Površina (ha)

20

4

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 69. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Kobilje – ekstenzivni travniki. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih) 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

96

Na območju naravne vrednote se je površina habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, zmanjšala za 4 ha (slika 69). Predvsem so se zmanjšale travniške površine (skupina 3 na sliki 69). Nekaj jih je v stanju manj ugodne ohranjenosti, nekaj pa se jih je spremenilo v njive (N), močvirna črnojelševja (ALN), vlažne intenzivno gojene travnike (TSEJ 2), sestoje tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic (INV2) ali v združbe visokih šašev (MC), ki jih uredba ne varuje.

Problematika in možni ukrepi za izbojšanje stanja Težavo na območju naravne vrednote »Kobilje – ekstenzivni travniki« povzročajo sestoji tujerodnih invazivnih vrst (zlata rozga), kot posledica opuščanja košnje, spreminjanje ekstenzivnih travnikov v intenzivne in spreminjanje travnikov v njive.

Ukrep pri omejevanju uspevanja in širjenja zlate rozge je redna košnja pred njenim cvetenjem, s čimer se zanesljivo onemogoči zorenje in širjenje semen.

Za preprečevanje intenziviranja travniških površin je treba na območju naravne vrednote predpisati rabo oziroma omejiti gnojenje in prepogosto košnjo. Kosi se lahko do 3-krat letno, gnojenje pa se na intenzivno obdelanih travnikih za leto ali dve opusti, nato se po potrebi gnoji s hlevskim gnojem v zmernih količinah.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

97

Slika 70. Zbirni tipi na naravni vrednoti Kobilje – ekstenzivni travniki (evid. št. 7298) v letu 2012.

3.6.2.3 Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1 (evid. št. 7299) Naravna vrednota Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1 je označena kot kompleks mokrotnih travnikov zahodno od Motvarjevcev, severno od Dobrovnika. Zvrst je botanična in ekosistemska.

Naravna vrednota je velika 27,88 ha. Več kot polovico območja (54 %, slika 64) prekrivajo vlažna travišča, med temi prevladujejo vlažni travniki s trstikasto stožko (MOLA), ki so jim večinoma primešani sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic (INV2), predvsem tujerodne orjaške zlate rozge (Solidago gigantea), v manjši meri pa se pojavljajo v kombinaciji z zakisanimi travišči s šopuljami (TK) ali pa z mezofilnimi travniki z lisičjim repom (T3) (tabela 23). Nekaj je vlažnih travnikov z rušnato masnico (DES), ki so jim ponekod prav tako primešane invazivne tujerodne vrste (INV2), in srednjeevropskih mezofilnih travnikov na srednje vlažnih tleh s 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

98

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (T21, T3). Približno 16 % območja pokrivajo vlažni gozdni sestoji (slika 64), ki jih najdemo predvsem ob vodotokih. Opuščenih in površin s tujerodnimi vrstami je kar 9 % območja naravne vrednote. Med zmerno suha travišča, ki pokrivajo 7 % naravne vrednote smo uvrstili kisla travišča s šopuljami in bilnicami (TK) in mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo (TN).

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 23. Habitatni tipi na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1 (evid. št. 7299) varovani z Uredbo o habitatnih tipih.

Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi,; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Uredb a

FFH

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

4

91E0*

DES

37.26

Vlažni travniki z rušnato masnico

DESxINV2

37.26x87.2-S12

FT

Oznaka HT



Physis

Habitatni tip

ALNP

Zbirni tip Površina (ha) Delež NV (%) gozdni vlažni

3,95

14,17

3

vlažna travišča

0,59

2,12

Vlažni travniki z rušnato masnico x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

vlažna travišča

0,38

1,36

37113

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom

3

6430

močvirja

0,13

0,47

MOLA

37313

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

3

6410

vlažna travišča

2,27

8,15

MOLAxINV2

37.313x87.2-S12

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

-6410

vlažna travišča

6,15

22,07

T21

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

3

6510

vlažna travišča

2,77

9,94

T21-

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

-3

-6510

vlažna travišča

0,16

0,57

T3

38.2222-S2

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

3

6510

vlažna travišča

0,12

0,43

TK

35.12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

3

6230*

zmerno suha travišča

1,06

3,80

TKxINV2

35.12x87.2-S12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

-6230*

zmerno suha travišča

0,49

1,76

TKxMOLA

35.12x37.313

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

3

6230*, 6410

vlažna travišča

1,38

4,95

TN

35.11

Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo

3

6230*

zmerno suha travišča

0,28

1,00

TSCI

37219

Gozdno sitčevje

3

vlažna travišča

0,01

0,04

TVE

37.2

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki

3

vlažna travišča

1,04

3,73

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

99

Po površini med naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi (tabela 23) izstopajo travniki s trstikasto stožko (MOLA), v čisti obliki in v kombinacijah z drugimi habitatnimi tipi, zaradi česar so lahko tudi v stanju manj ugodne ohranjenosti. Sledijo jim črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah (ALNP).

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012)

Motvarjevci - ekstenzivni travniki 1

17,82

2004

15

7,17

9,62

3,95

8,52

10

2012

7,12

5

1,53

Površina (ha)

20

0 „neuredba“

3

-3

3,4

4

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 71. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih)

Površina habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, se je celokupno povečala za 1,4 ha (slika 71) na račun gozdnih habitatnih tipov, vendar ne zaradi sprememb v naravi, temveč metode kartiranja. Leta 2004 so bili gozdni sestoji kartirani kot gozd (po tipologiji najvišji hierarhični nivo). Med površinami, ki niso več na Uredbi o habitatnih tipih, je po površini največ takih, ki jih je prerasla zlata rozga (INV2), nekaj se jih zarašča z močvirnim črnojelševjem (ZL/ALN) in visokimi šaši (MC) ali pa so spremenjene v njive (N). Med traviščnimi habitati so v stanju manj ugodne ohranjenosti predvsem vlažni travniki s trstikasto stožko, ki jih prerašča zlata rozga (MOLA×INV2).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

100

Problematika in možni ukrepi za izboljšanje stanja Na območju naravne vrednote Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1 največjo težavo pri ohranjanju habitatnih tipov v ugodnem stanju povzroča zlata rozga. Edini ukrep za ohranjanje travnikov je redna košnja (glej poglavje invazivne vrste 3.3).

Slika 72. Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko, ki se deloma zaraščajo z zlato rozgo. (foto Branka Trčak, Motvarjevci, 11.7.2011)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

101

Slika 73. Zbirni tipi na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 1 (evid. št. 7299) v letu 2012.

3.6.2.4 Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2 (evid. št. 7300) Naravna vrednota Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2 je označena kot mokrotni ekstenzivni travniki zahodno od Motvarjevcev, severno od Dobrovnika. Zvrst je botanična in ekosistemska.

Naravna vrednota je velika 1,78 ha. Večina območja je zaraščena z gozdom (59 %), 15 % se zarašča z močvirnim črnojelševjem (ZL/ALN), 14 % je vlažnih travnikov z rušnato masnico in sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic (DES×INV2), preostalih 12 % pa so čisti sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic (zlate rozge) (slika 64).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

102

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 24. Habitatni tipi na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2 (evid. št. 7300) varovani z Uredbo o habitatnih tipih.

Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč,; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

DES×INV2

37.26×87.2-S12

Vlažni travniki z rušnato masnico × Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

Uredba -3

FFH

Zbirni tip

Površina (ha) Delež NV (%)

vlažna travišča

0,25

14,08

Vlažni travniki z rušnato masnico, ki jih preraščajo tujerodne invazivne vrste so na naravni vrednoti edini zabeležen naravovarstveno pomembni habitatni tip (tabela 24) in edini ostanek nekdaj večjih travniških površin.

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012) Površina habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, se je celokupno zmanjšala za 0,68 ha (slika 74). Polovico površine naravne vrednote so v preteklosti predstavljala travišča, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih. Od nekdanjih mokrotnih travnikov z modro stožko (MOL), zakisanih travišč s šopuljami in bilnicami (TK) in srednjeevropskih mezotrofnih vlažnih travnikov s travniškim lisičjim repom (T3) so ostale samo zelo okrnjene površine z rušnato masnico, ki jo prerašča zlata rozga (INV2).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

103

Motvarjevci - ekstenzivni travniki 2

2004 2012

0,25

0,93

1

0,85

Površina (ha)

1,52

2

0 „neuredba“

3

-3

3,4

4

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 74. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih)

Problematika in možni ukrepi za izbojšanje stanja Naravna vrednota Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2 se v celoti zarašča. Za povrnitev v stanje ugodne ohranjenosti, kakršno je bilo ob ustanovitvi KP Goričko, je treba odstraniti lesno vegetacijo in z redno košnjo vzdrževati travniške površine. Pri odstranjevanju lesne vegetacije je treba poskrbeti, da mehanizacija, ki se jo pri tem uporablja, ni »okužena« s semeni invazivnih vrst (čisti profili gum). Po odstranitvi lesa je na novo nastali čistini velika nevarnost naseljevanja zlate rozge, zato je to treba preprečiti, tako da se nekaj let večkrat letno kosi.

V primeru, da se stanje naravne vrednote ne povrne v izhodiščno, je vprašanje o smiselnosti njenega formalnega obstoja.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

104

Slika 75. Zbirni tipi na naravni vrednoti Motvarjevci – ekstenzivni travniki 2 (evid. št. 7300) v letu 2012.

3.6.2.5 Pertoča – mokrotni travniki (evid. št. 7304) Naravna vrednota Pertoča – mokrotni travniki je označena kot mokrotni travniki na poplavnem območju Ledavskega jezera pri Pertoči, severozahodno od Murske Sobote. Zvrst je zoološka, botanična in ekosistemska.

Naravna vrednota je velika 63,37 ha in je med obravnavanimi največja. Leži na zahodnem delu KP Goričko. Dobro polovico območja naravne vrednote predstavljajo vlažna travišča, med katerimi prevladujejo srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom (T3, T3-) (slika 64, tabela 25). Močvirnih habitatnih tipov je 22 % in tu gre zlasti za obsežne zelo dobro ohranjene mozaične strukture različnih tipov visokega šašja v čisti obliki (MC) ali v kombinaciji z drugimi močvirnimi sestoji (FT×MC) (slika 64). Kmetijski površin je 16 %. 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

105

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 25. Habitatni tipi na naravni vrednoti Pertoča – mokrotni travniki (evid. št. 7304) varovani z Uredbo o habitatnih tipih.

Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Uredba

FFH

Zbirni tip

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom

3

6430

močvirja

0,11

0,17

37.113x53.21

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladomxZdružbe visokih šašev

3

6430

močvirja

0,80

1,26

SOB

44.1

Obrežna vrbovja

4

gozdni vlažni

1,99

3,14

T21

38222

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

3

6510

vlažna travišča

3,61

5,70

T21-

38222

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

-3

-6510

vlažna travišča

1,38

2,18

T3

38.223-S1

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

3

6510

vlažna travišča

15,18

23,97

T3-

38.223-S1

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

-3

-6510

vlažna travišča

12,11

19,12

TV1

37.21

Mezotrofni mokrotni travniki

3

vlažna travišča

0,41

0,65

TV1xMC

37.21x53.21

Mezotrofni mokrotni travnikixZdružbe visokih šašev

3

vlažna travišča

0,14

0,22

VS

37.7

Nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje

3

močvirja

0,03

0,05

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

FT

37113

FTxMC

6430

Površina (ha) Delež NV (%)

Med naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi po površini izstopajo srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom (T3), skoraj polovica od teh je v stanju manj ugodne ohranjenosti (T3-) (tabela 25).

Med naravovarstveno pomembne habitatne tipe bi bilo glede na ranljivost zaradi vezanosti na vlažna tla in zaradi zastopanosti s številnimi ogroženimi in zavarovanimi vrstami treba uvrstiti visoka šašja (MC), ki so na tem območju v zelo ugodnem stanju ohranjenosti. Formalno jih sicer ne varuje noben predpis.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

106

Slika 76. Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom na naravni vrednoti Pertoča – mokrotni travniki. (foto Darja Erjavec, Pertoča, 6.5.2011)

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012)

Pertoča - mokrotni travniki

32,28

27,62

2004 2012 20,25

20

0,30

4,81

10 0 „neuredba“

3

-3

3,4

1,99

13,48

Površina (ha)

30

25,95

40

4

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 77. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Pertoča – mokrotni travniki. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

107

Celokupni delež habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih se je od kartiranja v letu 2004 zmanjšal za 1,67 ha (slika 77). Delež gozdnih (4) se je zmanjšal na račun močvirskih sestojev s visokimi šaši predvsem zaradi natančnejšega risanja. Travišča z Uredbe (večinoma gre za mezofilne travnike z visoko pahovko T2) so bila v letu 2011 kartirana deloma kot sestoji visokih šašev (MC, TV1xMC), kar po naši oceni ne pomeni manj ugodno stanje, kljub temu, da teh habitatnih tipov neposredno ne varuje noben predpis. Deloma so bila travišča z Uredbe kartirana kot njive (N) in intenzivno gojeni vlažni travniki (TSEJ2), kar pomeni poslabšanje stanja. Zanimivo je, da so površine, ki smo jih v letu 2012 prepoznali kot srednjeevropske mezotrofne vlažne travnike s travniškim lisičjim repom (T3, T3-), bile v letu 2004 delno kartirane tudi kot intenzivno gojeni vlažni travniki (TSEJ2), ki so naravovarstveno manj pomembni in jih tudi ni na Uredbi. To bi si lahko razlagali, kot da se vsaj na nekaterih delih naravne vrednote intenzivnost obdelave travišč zmanjšuje.

Problematika in možni ukrepi za izbojšanje stanja Med srednjeevropskimi mezotrofnimi vlažnimi travniki s travniškim lisičjim repom je veliko površin v stanju manj ugodne ohranjenosti, predvsem zaradi intenzivnejše rabe. Za vzpostavitev ugodnega stanja naj se omeji količina vnosa hranil.

Območje naravne vrednote Pertoča – mokrotni travniki predstavlja verjetno največje površine srednjeevropskih mezotrofnih vlažnih travnikov s travniškim lisičjim repom (T3) na Goričkem (Kaligarič pisno, 16.5.2012), kar zaradi ranljivosti habitata daje območju pomembno naravovarstveno vrednost. S krajinsko zanimivo mozaično strukturo habitatnih tipov, osamelimi vrbami in sestoji šašja je komplementaren del južneje ležečega Ledavskega jezera z njegovimi naravovarstveno visoko vrednimi, vendar drugačnimi habitatnimi tipi (Kaligarič pisno, 16.5.2012).

Slika 78. Mozaična struktura visokih šašev na naravni vrednoti Pertoča – mokrotno travniki. (foto Branka Trčak, Pertoča, 6.5.2011)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

108

Slika 79. Zbirni tipi na naravni vrednoti Pertoča – mokrotni travniki (evid. št. 7304) v letu 2012.

3.6.2.6 Lončarovci – mokrotni travniki (evid. št. 7305) Naravna vrednota Lončarovci – mokrotni travniki je označena kot mokrotni ekstenzivni travniki ob potoku Curek južno od Lončarovcev, severovzhodno od Murske Sobote. Zvrst je ekosistemska.

Naravna vrednota je velika 6,84 ha. Največji del zavzemajo vlažna travišča (39 %), med katerimi prevladujejo srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T21), 23 % območja pokrivajo gozdne površine na vlažnih tleh (slika 64, tabela 26).

Zmerno suhih travišč je 15 %, pri čemer gre skoraj izključno za srednjeevropske kseromezofilne nižinske travnike na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1, T1-) (slika 64, tabela 26).

Močvirij s sestoji visokih šašev (MC) je 9 %, pogosto se vanje širi tudi zlata rozga (INV2). 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

109

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 26. Habitatni tipi na naravni vrednoti Lončarovci – mokrotni travniki (evid. št. 7305) varovani z Uredbo o habitatnih tipih.

Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

Uredba

FFH

ALNP

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

4

91E0*

gozdni vlažni

0,95

13,91

FTxMC

37.113x53.21

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Združbe visokih šašev

3

6430

močvirja

0,06

0,88

MOLA

37313

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

3

6410

vlažna travišča

0,09

1,32

MOLA-

37313

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

-3

-6410

vlažna travišča

0,06

0,88

MOLAxMC

37.313x53.21

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko x Združbe visokih šašev

3

6410

vlažna travišča

0,10

1,46

T1

38221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

3

6510

zmerno suha travišča

0,81

11,86

T1-

38221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

-3

-6510

zmerno suha travišča

0,17

2,49

T21

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

3

6510

vlažna travišča

2,03

29,72

T21-

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

-3

-6510

vlažna travišča

0,00

0,00

TSCI

37219

Gozdno sitčevje

3

vlažna travišča

0,02

0,29

TVE

37.2

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki

3

vlažna travišča

0,25

3,66

TVExMC

37.2x53.21

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki x Združbe visokih šašev

3

vlažna travišča

0,14

2,05

VSNxMC

37.1x53.21

Nižinska visoka steblikovja x Združbe visokih šašev

3

močvirja

0,09

1,32

6430

Zbirni tip Površina (ha) Delež NV (%)

Med naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi prevladujejo srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T21), na manjših površinah pa najdemo tudi mezofilne do vlažne travnike s trstikasto stožko (6MOLA) (tabela 26).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

110

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012)

Lončarovci - mokrotni travniki

4,07

5 3,59

2004 2012

0 „neuredba“

3

-3

0,05

0,23

1

0,95

0,94

2

2,07

3 1,77

Površina (ha)

4

3,4

4

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 80. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Lončarovci – mokrotni travniki. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih)

Celokupni delež habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, se je od kartiranja v letu 2004 nekoliko zmanjšal za 0,3 ha (slika 80). Pri kartiranju v letu 2004 so bili na Uredbi o habitatnih tipih mezotrofni mokrotni travniki (TV1), včasih v kombinaciji z mezofilnimi vlagoljubnimi travniki z visoko pahovko ali lisičjim repom (T2), ki smo jih sedaj kartirali kot združbe visokih šašev in invazivnih tujerodnih vrst zelnatih trajnic (MC×INV2). Ta sprememba, razen prisotne zlate rozge, kljub temu, da sedanje stanje ne pomeni formalno predpisanega varovanja habitatnih tipov, ne pomeni poslabšanja razmer, saj nakazuje bolj ekstenzivno rabo površin. Po drugi strani so površine srednjeevropskih mezofilnih travnikov na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (T2) na nekaj mestih bili spremenjeni v njive (N), v večje ruderalne površine (R) ali pa so preraščeni z zlato rozgo (INV2).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

111

Slika 81. Močvirja z visokim šašjem na naravni vrednoti Lončarovci – mokrotni travniki. (foto Darja Erjavec, Lončarovci, 3.10.2011)

Problematika in možni ukrepi za izbojšanje stanja Na določenih delih so naravovarstveno pomembna travišča izginila, nekatera se rahlo intenzivirajo, na nekaterih delih je prišlo do izboljšanja iz gojenih v oligotrofne travnike. Raba naj bo še naprej ekstenzivna, z zmerno košnjo in zmernim gnojenjem. Območja z invazivnimi vrstami naj se redno vsakoletno kosi.

Slika 82. Zbirni tipi na naravni vrednoti Lončarovci – mokrotni travniki (evid. št. 7305) v letu 2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

112

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

3.6.2.7 Berkovci – mokrotni travniki (evid. št. 7306) Naravna vrednota Berkovci – mokrotni travniki je označena kot mokrotni travniki ob Ratkovskem potoku pri Berkovcih, severovzhodno od Murske Sobote. Zvrst je botanična in ekosistemska.

Naravna vrednota je velika 14,40 ha. Več kot polovico območja zavzemajo vlažna travišča (57 %), med katerimi prevladujejo srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T21). Kmetijskih površin, ki so se povečale na račun travnikov (T2), je 32 % (slika 64, tabela 27).

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 27. Habitatni tipi na naravni vrednoti Berkovci – mokrotni travniki (evid. št. 7306) varovani z Uredbo o habitatnih tipih.

Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

Uredba

FFH

ALNP

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

Zbirni tip Površina (ha) Delež NV (%)

4

91E0*

gozdni vlažni

0,47

3,26

ALNPxGROB

44.33x83.324

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah x Nasadi in gozdni sestoji robinije

-4

-91E0*

gozdni vlažni

0,15

1,04

FTxINV2

37.113x87.2-S12

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

-6430

močvirja

0,13

0,90

MOLA-

37313

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

-3

-6410

vlažna travišča

1,26

8,75

T2

38.222

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom

3

6510

vlažna travišča

4,23

29,38

T2-

38.222

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom

-3

-6510

vlažna travišča

2,27

15,77

TVE

37.2

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki

3

vlažna travišča

0,38

2,64

Med naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi prevladujejo srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (T2), od katerih je tretjina v stanju manj ugodne ohranjenosti. Omeniti velja tudi mezofilne do vlažne travnike s trstikasto stožko, ki so tudi v stanju manj ugodne ohranjenosti (MOLA-) (tabela 27).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

113

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012) Na račun njiv (N) in intenzivno gojenih vlažnih travnikov (TSEJ2) se je zmanjšala površina mezofilnih vlažnih travnikov za 3,04 ha z visoko pahovko ali lisičjim repom (T2), kar razloži povečanje površine »neuredbenih« (takih, ki jih Uredba o HT ne varuje) habitatnih tipov v letu 2012 (slika 83). V kmetijske površine se je spremenilo tudi nekaj manjših površin naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov: mokrotni travniki z modro stožko (MOL), mezofilni travniki s trstikasto stožko (MOLA) in srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi (TSB3).

Berkovci - mokrotni travniki

11,59

14

2004

10

2012

„neuredba“

3

-3

3,4

4

0,14

0

0,47

0,22

2

0,13

4

3,66

6

4,61

5,51

8

2,47

Površina (ha)

12

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 83. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Berkovci – mokrotni travniki. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih)

Problematika in možni ukrepi za izbojšanje stanja Na zahodnem delu, kjer so se nekoč pojavljali srednjeevropski zmerno gojeni travniki z lisičjim repom (T3), so danes njive. Za učinkovito preprečevanje spreminjanja travnikov v njive mora na območju naravne vrednote za to poskrbeti pristojna služba.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

114

Slika 84. Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko na naravni vrednoti Berkovci – mokrotni travniki. (foto Darja Erjavec, Berkovci, 14.6.2011)

Slika 85. Močvirne površine, ki se zaraščajo z orjaško zlato rozgo. (foto Darja Erjavec, Berkovci, 14.6.2011)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

115

Slika 86. Zbirni tipi na naravni vrednoti Berkovci – mokrotni travniki (evid. št. 7306) v letu 2012.

3.6.2.8 Povesi – mokrotni travniki (evid. št. 7307) Naravna vrednota Povesi – mokrotni travniki je označena kot mokrotni travniki južno od vasi Povesi pri Adrijancih na Goričkem. Zvrst je botanična in ekosistemska.

Naravna vrednota je velika 13,07 ha. Med habitatnimi tipi prevladujejo kmetijske površine, ki pokrivajo kar polovico območja (slika 64). Ob Adrijanskem potoku, ki teče po južnem delu naravne vrednote, so razviti sestoji srednjeevropskih črnojelševij in velikojesenovij ob tekočih vodah s primešano robinijo (ALNP×GROB). Pokrivajo 20 % območja naravne vrednote. Vlažnih travnikov, med katerimi prevladujejo srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T2, slika 87), je 17 %, zmerno suhih travišč pa 6 % (slika 64, tabela 28).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

116

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 28. Habitatni tipi na naravni vrednoti Povesi – mokrotni travniki (evid. št. 7307) varovani z Uredbo o habitatnih tipih.

Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

Uredba

FFH

ALNPxGROB

44.33x83.324

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah x Nasadi in gozdni sestoji robinije

-4

-91E0*

Zbirni tip Površina (ha)Delež NV (%) gozdni vlažni

2,59

19,84

T1

38221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

3

6510

zmerno suha travišča

0,81

6,20

T2

38.222

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom

3

6510

vlažna travišča

0,74

5,67

T2-

38.222

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom

-3

-6510

vlažna travišča

1,45

11,11

VSG

37.72

Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki)

3

6430

močvirja

0,06

0,46

Med naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi prevladujejo črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah, ki so zaradi primešane robinije (ALNP×GROB) v stanju manj ugodne ohranjenosti. Prav tako je v stanju manj ugodne ohranjenosti večina srednjeevropskih mezofilnih travnikov na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (T2-) (tabela 28).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

117

Slika 87. Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko na naravni vrednoti Povesi – mokrotni travniki. (foto Darja Erjavec, Povesi, 22.7.2011)

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012)

Povesi - mokrotni travniki

2004

15

2,595

1,45

2,32

1,61

5

2,58

8,14

10

7,41

Površina (ha)

2012

0 „neuredba“

3

-3

3,4

4 (LOZ)

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 88. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Povesi – mokrotni travniki. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih; LOZ – lesna obrežna zarast)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

118

Na območju naravne vrednote Povesi – mokrotni travniki so se črnojelševja in jesenovja v kombinaciji z robinijo (ALNP×GROB) pojavila na površinah, ki so bila leta 2004 zaradi izrazito mešane sestave kartirana kot lesna obrežna zarast (LOZ, Kaligarič pisno, 16.5.2012) (slika 88).

Dinamika spreminjanja habitatnih tipov na tej naravni vrednoti je kar pestra. Travniki, ki so bili v letu 2004 kartirani kot intenzivno gojeni travniki (TSEJ2), so bili sedaj kartirani kot slabše ohranjene tako vlažne kot suhe oblike travnikov z visoko pahovko (T1-, T2-), po drugi strani pa je bilo precej teh istih travnikov spremenjenih v njive (N).

Problematika in možni ukrepi za izbojšanje stanja Na območju naravne vrednote se je povečalo število kmetijskih površin na račun zmanjševanja travišč. Za učinkovito preprečevanje spreminjanja travnikov v njive morajo na območju naravne vrednote za to poskrbeti pristojne službe.

Habitatni tipi, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, so večinoma v stanju manj ugodne ohranjenosti. Ugodnejše stanje travišč bi lahko vzpostavili ali dosegli z manj intenzivno rabo (zmerno gnojenje in zmerna košnja).

Slika 89. Zbirni tipi na naravni vrednoti Povesi – mokrotni travniki (evid. št. 7307) v letu 2012.

3.6.2.9 Bukovnica – mokrotni travniki (evid. št. 7308) Naravna vrednota Bukovnica – mokrotni travniki je označena kot mokrotni travniki ob Bukovniškem potoku, desnem pritoku Kobiljanskega potoka severno od Dobrovnika. Zvrst je botanična in ekosistemska.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

119

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Naravna vrednota je velika 4,97 ha. Med habitatnimi tipi prevladujejo močvirja (36 %), ki so zastopana predvsem s sestoji visokih šašev (MC) v čisti obliki ali v kombinaciji z brestovolistnim osladom (FT), na južnem delu pa šašja močno preraščajo sestoji invazivnih tujerodnih vrst (zlata rozga, INV2) (slika 64). Vlažnih travišč, med katerimi je največ srednjeevropskih mezofilnih travnikov na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (T2-) in evtrofnih poplavnih travnikov in vlažnih pašnikov (TV2), je 21 % (slika 64, tabela 29). Zmerno suhih travišč, med katerim je suha oblika gojenih travišč z visoko pahovko (T1) in zakisana travišča (TA), ki se deloma tudi zaraščajo z zlato rozgo (INV2), je 13 %. 8 % površin se zarašča z močvirnim črnojelševjem (ZL/ALN), 7 % območja pa predstavljajo neobdelane njive (ON) in vlažni intenzivno sejani travniki (TSEJ2) (slika 64).

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 29. Habitatni tipi na naravni vrednoti Bukovnica – mokrotni travniki (evid. št. 7308) varovani z Uredbo o habitatnih tipih.

Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

Uredba

FFH

ALNP

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

4

91E0*

gozdni vlažni

Zbirni tip

Površina (ha) Delež NV (%) 0,36

7,24

FTxMC

37.113x53.21

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Združbe visokih šašev

3

6430

močvirja

0,76

15,29

T1

38221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

3

6510

zmerno suha travišča

0,18

3,62

T2-

38.222

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom

-3

-6510

vlažna travišča

0,61

12,27

TA

35.1

Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

3

6230*

zmerno suha travišča

<0,01

0,00

TA-

35.1

Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

-3

-6230*

zmerno suha travišča

0,45

9,05

TSCI

37219

Gozdno sitčevje

3

vlažna travišča

0,09

1,81

Med naravovarstveno pomembnimi habitatni tipi prevladujejo vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom v kombinaciji z visokim šašjem (FT×MC; slika 91) in srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (T2-), ki je zaradi intenzivnejše rabe v stanju manj ugodne ohranjenosti (tabela 29). Precejšen je tudi delež zakisanih travišč (TA) na pobočju, kjer pa se agresivno razrašča zlata rozga (INV2).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

120

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012) Površina habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, se je med leti 2004–2012 zmanjšala za 0,62 ha (slika 90). To gre predvsem na račun spreminjanja ekstenzivnih (T2, TK, TV1) v intenzivna travišča (TSEJ2) in v sestoje preraščene z zlato rozgo (INV2). Travišča so v stanju manj ugodne ohranjenosti predvsem zaradi intenzivnejše rabe (T2-) in zaradi prisotnosti zlate rozge (TA×INV2).

2012

0,45

0,36

1

1,07

1,04

2

2004

1,89

Površina (ha)

2,51

3

2,63

Bukovnica - mokrotni travniki

0 „neuredba“

3

-3

3,4

4

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 90. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Bukovnica – mokrotni travniki. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih)

Problematika in možni ukrepi za izbojšanje stanja Na območju se pojavlja težava z vdorom zlate rozge, ne samo v močvirne sestoje, ampak tudi v zakisana travišča na pobočjih. Trenutno najverjetnejši ukrep, ki bi lahko širjenje omejil, je redna košnja pred cvetenjem zlate rozge, ki bi postopno izčrpala zaloge hranil v korenikah in s tem povzročila propadanje rastlin zlate rozge.

Intezivnejša raba travniških površin je opazna tako na bolj mokrotnih tleh, kot tudi na pobočjih.

Za ohranjanje ugodnega stanja je treba omejiti uporabo gnojil in omejiti osuševanje.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

121

Slika 91. Obsežni, dobro ohranjeni sestoji visoh šašev (MC) na naravni vrednoti Bukovnica – mokrotni travniki. (foto Branka Trčak, Bukovnica, 29.9.2011)

Na območju so poleg z rozgo preraščenih še vedno dobro ohranjeni obsežni sestoji visokih šašev (MC), ki jim je ponekod primešan tudi brestovolistni oslad (FT). Kljub temu, da visokih šašev formalno ne varuje noben predpis, priporočamo, da se jih kot ranljive habitatne tipe, ki so občutljivi na spreminjanje vodnega režima in zaradi nekaterih redkih vrst, ki so na takšne habitate vezane, še naprej ohranja v ugodnem stanju.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

122

Slika 92. Zbirni tipi na naravni vrednoti Bukovnica – mokrotni travniki (evid. št. 7308) v letu 2012.

3.6.2.10 Bejčin breg – suhi travniki (evid. št. 7429) Naravna vrednota Bejčin breg – suhi travniki je označena kot redek habitatni tip in rastišče ogroženih rastlinskih vrst na območju Bejčinega brega, severozahodno od Hodoša. Zvrst je botanična in ekosistemska.

Naravna vrednota je velika 37,92 ha in je med obravnavanimi po velikosti druga. Med habitatnimi tipi prevladujejo kmetijske površine (20 %), predvsem obdelane (N) in opuščene oz. neobdelane njive (ON) (slika 64). Vlažnih travišč je 18 %, med temi pa prevladujejo srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom (T3, T3-) ali pa na bolj gojenih in osušenih tleh z visoko pahovko (T2, T2-) (slika 64). Nekaj je tudi oligotrofnih (MOLA) in mezotrofnih (TV1) mokrotnih travnikov. Zmerno suhih travišč, ki naravno vrednoto tudi označujejo, 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

123

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

je 13 % površine. Največ je med temi rahlo gnojenih srednjeevropskih kseromezofilnih nižinskih travnikov na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1), nekoliko manj je srednjeevropskih suhih travišč na kisli peščeni podlagi (TSB3), ki se pojavljajo v čisti obliki in v stanju zelo ugodne ohranjenosti (TSB3+), precejšen delež pa se zarašča z vrstami mešanih gozdov (ZM×TSB3).

Suha travišča so omejena na ovršne in strmejše predele, kmalu ko pa teren postane bolj položen in se približuje dnu doline, se začno pojavljati vlažna travišča, ki se v dolini ob vodotokih zaključijo z močvirnimi sestoji in jelševjem ob vodotokih.

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 30. Habitatni tipi na naravni vrednoti Bejčin breg – suhi travniki (evid. št. 7429) varovani z Uredbo o habitatnih tipih.

Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).



Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

Uredba

FFH

ALNP

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

4

91E0*

DES

37.26

Vlažni travniki z rušnato masnico

3

FT

37113

3

FTxMC

37.113x53.21

MOLA

37313

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Združbe visokih šašev Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

Površina (ha) Delež NV (%) 1,91

5,04

0,18

0,47

6430

0,18

0,47

3

6430

močvirja

0,68

1,79

3

6410

0,41

1,08

3

6510

vlažna travišča zmerno suha travišča

2,36

6,23

-3

-6510

zmerno suha travišča

0,00

0,00

3

6510

zmerno suha travišča

0,68

1,79

3

6510

vlažna travišča vlažna travišča vlažna travišča vlažna travišča vlažna travišča

1,63

4,30

0,80

2,11

2,66

7,02

0,68

1,79

0,14

0,37

zmerno suha travišča zmerno suha travišča vlažna travišča vlažna travišča

0,37

0,98

0,27

0,71

0,08

0,21

0,20

0,53

T1

38221

T1-

38221

T1+

38221

T21

38.2221-S1

T21-

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

-3

-6510

T3

38.2222-S2

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

3

6510

T3-

38.2222-S2

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

-3

-6510

T3xINV2

38.2222-S2x87.2-S12 Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s

-3

-6510

TSB3

34.322-S3

3

6210(*)

TSB3+

34.322-S3

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

3

6210*

TSCI

37219

Gozdno sitčevje

3

TV1

37.21

Mezotrofni mokrotni travniki

3

travniškim lisičjim repom x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

Zbirni tip gozdni vlažni vlažna travišča močvirja

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

124

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

TVE

37.2

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki

Uredba 3

ZLxT21

31.8Dx38.2221-S1

-3

ZMxTSB3

31.8Fx34.322-S3

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko Zgodnje stopnje mešanih gozdov x Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

-3

FFH

Zbirni tip

Površina (ha) Delež NV (%)

vlažna travišča vlažna travišča

0,10

-6210(*) zmerno suha travišča

1,24

-6510

0,02

0,26 0,05 3,27

Med naravovarstveno pomembni habitatni tipi po površini prevladujejo srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom (T3), sledijo jim srednjeevropski

kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1) in srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T2) (tabela 30). Srednjeevropskih suhih travišč na kisli peščeni podlagi (TSB3) je glede na celotno površino relativno malo, vendar so vsaj na nekaj mestih zelo dobro ohranjena, precejšen del pa se jih zarašča z rdečim borom, brezo in drugimi vrstami. Na nekaterih površinah je število primerkov vrst kukavičevk zelo veliko (TSB3+).

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012) Med rezultati kartiranja pred osmimi leti in letošnjim je razvidno, da se je zmanjšala površina habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih (slika 93) za 2,23 ha. Skoraj 3 ha travišč, ki so na Uredbi o habitatnih tipih, je v stanju manj ugodne ohranjenosti. Ali se je vsem tem stanje od prejšnjega kartiranja poslabšalo, težko trdimo, saj podatka o stanju ohranjenosti posameznega habitatnega tipa od prej nimamo. Navidezno se je povečala površina gozdnih habitatov, ker smo v letu 2012 ob vodotokih kartirali tudi gozdne linijske strukture črnojelševij (ALNP), ki so na Uredbi o habitatnih tipih. Pred tem so bile te površine enotno kartirane kot gozd.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

125

23,34

25

21,11

Bejčin breg - suhi travniki

16,79

2004 2012

15 9,78

10

2,88

5

1,91

Površina (ha)

20

0 „neuredba“

3

-3

3,4

4

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 93. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Bejčin breg – suhi travniki. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih)

Naravovarstveno pomembne suhe travnike (TSB3) po Direktivi o habitatih uvrščamo med polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh – 6210(*). Zvezdica v oklepaju pomeni prednostno varovanje, le kadar na njih uspevajo kukavičevke.

Med zmerno suha travišča spadajo tudi srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1), ki jih po Direktivi o habitatih sicer uvrščamo med nižinsko ekstenzivno gojene travnike – 6510. V isto skupino spadajo tudi vlažnejše oblike travnikov z visoko pahovko oz. z lisičjim repom.

Habitatni tip 6210(*) predstavljajo suha in polsuha sekundarna travišča srednje Evrope, v Sloveniji izven submediteranskega območja in pretežno na karbonatni podlagi, tudi na flišu in kisli peščeni podlagi. Praviloma uspevajo na proti jugu izpostavljenih legah. Večinoma so značilna za gričevnat svet tradicionalne kulturne krajine in so v ekstenzivni negi, brez ali z zmernim gnojenjem. Zanje so značilne številne kukavičevke, površine z njimi pa predstavljajo habitatni tip, ki se prednostno ohranja (Kaligarič & Trčak 2004a; slika 95).



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

126

Bejčin breg - suhi travniki Primerjava deležev FFH habitatnih tipov 70

Kartiranje 2004

Delež površine naravne vrednote (%)

60

6510 6210(*) ostali HT

19 50 40

1

30 20

43 13

10 0

3 ostali HT -6210(*)

3 1 -6510

6210(*)

1 6210*

1 6410

2

6

2 4

6430

6510

91E0*

Habitatni tipi FFH (kartiranje 2012)

Slika 94. Primerjava deleža zastopanosti habitatnih tipov, ki jih varuje Direktiva o habitatih (FFH), med leti 2004 in 2012 na naravni vrednoti Bejčin breg – suhi travniki. (na x-osi so FFH kode habitatnih tipov kartiranih v letu 2012, barve pa predstavljajo FFH kodo habitatnih tipov, kot so bili kartirani v letu 2004 (legenda))

Na sliki 94 vidimo, da je bilo ob kartiranju v letu 2004 travišč z FFH kodo 6210(*) (slika 94: zelena barva) le 1 % in da ta delež sedaj predstavlja druge habitatne tipe (slika 94: »ostali HT« na x-osi), ki jih Direktiva o habitatih ne varuje. V glavnem so danes ta mesta zaraščena. V času kartiranja v letih 2002 in 2003 so približno 43 % območja prekrivala travišča, ki imajo po Direktivi o habitatih kodo 6510 (na sliki 94 seštevek vrednosti vseh vijoličasto obarvanih delov stolpcev).

Danes je teh površin le še 24 % (slika 94: 6510, -6510 na x-osi). 19 % skupne površine jih sedaj spada v kategorijo »ostalih HT«, ki jih Direktiva o habitatih ne varuje. Večina teh 19 % je danes kartirana kot gozdne površine, grmišča, njive, nekaj pa jih je kartiranih kot močvirni habitatni tipi.

Manjši delež 6510 travišč je sedaj kartiran kot mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko (6410), nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem (6430) in celo kot slabše ohranjena polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (6210(*)).

Problematika in možni ukrepi za izbojšanje stanja Dejavniki, ki na območju naravne vrednote Bejčin breg – suhi travniki ogrožajo naravovarstveno pomembne habitatne tipe, so zaraščanje travniških površin, širjenje invazivnih vrst in v manjši meri intenzivna raba travnikov. 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

127

Na zaraščajočih površinah je treba odstraniti drevesa, vendar tako, da ostane travna ruša kolikor se da nepoškodovana. V nasprotnem primeru je velika verjetnost hitre naselitve zlate rozge.

Nadalje je treba tako očiščene površine vzdrževati z redno vsakoletno košnjo. Invazivne vrste se širijo tudi v močvirske sestoje. Tudi te je treba vsaj enkrat na leto pokositi pred cvetenjem zlate rozge.

Preprečiti je treba spreminjanje travniških površin v njive.

Pri terenskem delu smo suha travišča zasledili tudi zunaj naravne vrednote Bejčin breg, zato predlagamo, da se meje vrednote predvsem na severnem delu pomakne do ceste oz. na rob gozda na severozahodu, pri čemer se lahko izvzame njive.

Slika 95. Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi so med floristično najbolj pestrimi habitatnimi tipi na Goričkem. (foto Branka Trčak, Budinci, Bejčin breg, 5.5.2011)

Slika 96. Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi, na katerih najdemo tudi nekatere vrste kukavičevk, se ponekod zaraščajo. (foto Darja Erjavec, Budinci, Bejčin breg, 5.5.2011)



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

128

Slika 97. Zbirni tipi na naravni vrednoti Bejčin breg – suhi travniki (evid. št. 7429) v letu 2012.

3.6.2.11 Vreje – suhi travniki (evid. št. 7430) Naravna vrednota Vreje – suhi travniki je označena kot redek habitatni tip in rastišče ogroženih rastlinskih vrst vzhodno od Vrej pri Markovcih, severozahodno od Hodoša na Goričkem. Zvrst je botanična in ekosistemska.

Naravna vrednota je velika 8,75 ha. Po površini največji delež zavzemajo vlažna travišča (40 %), med katerimi prevladujejo srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T21) (slika 64). Od teh je več kot polovica v stanju manj ugodne ohranjenosti.

36 % je kmetijskih površin. Zmerno suhih travišč, ki to naravno vrednoto označujejo, je le 8 % in tu gre za srednjeevropske kseromezofilne nižinske travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko (T1, slika 98), ki se v manjši meri tudi zaraščajo.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

129

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 98. Nagnjene lege, na kakršnih najdemo suho obliko nižinskih travnikov s prevladujočo visoko pahovko na naravni vrednoti Vreje – suhi travniki. (foto Darja Erjavec, Markovci, Vreje, 17.5.2011)

Naravovarstveno pomembni habitatni tipi Tabela 31. Habitatni tipi na naravni vrednoti Vreje – suhi travniki (evid. št. 7430) varovani z Uredbo o habitatnih tipih.

Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Delež NV – delež naravne vrednote Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba ali FFH pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Oznaka HT

Physis

Habitatni tip

Uredba

FFH

ALNP

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

4

91E0*

gozdni vlažni

0,25

2,86

T1

38221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

3

6510

zmerno suha travišča

0,61

6,98

T21

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

3

6510

vlažna travišča

1,59

18,19

T21-

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

-3

-6510

vlažna travišča

1,80

20,59

TV1

37.21

Mezotrofni mokrotni travniki

3

vlažna travišča

0,08

0,92

ZLxT1

31.8Dx38.22 1

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

-3

zmerno suha travišča

0,08

0,92

-6510

Zbirni tip

Površina (ha) Delež NV (%)

Med naravovarstveno pomembni habitatni tipi je največ mezofilnih travnikov na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko (T21) (tabela 31). Precej jih je v stanju manj ugodne ohranjenosti. 

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

130

Spremembe med leti (primerjava kartiranja med leti 2004 in 2012)

Vreje - suhi travniki

15

10

0 „neuredba“

3

-3

3,4

0,25

0,24

1,87

4,90 2,28

4,34

5

2012

3,59

Površina (ha)

2004

4

-4

Uredba o habitatnih tipih Slika 99. Primerjava površin habitatnih tipov, kartiranih v letih 2004 in 2012, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih na naravni vrednoti Vreje – suhi travniki. (številke na x-osi pomenijo skupine habitatnih tipov priloge 2 Uredbe: 3 – habitatni tipi grmišč in travišč; 4 – gozdni habitatni tipi; 3,4 – kombinacija gozdnih in grmiščnih oz. traviščnih habitatnih tipov; znak »-« pred številko označuje manj ugodno ohranjene habitatne tipe; »neuredba« – habitatni tipi, ki jih ne varuje Uredba o habitatnih tipih)

Površina habitatnih tipov, ki jih varuje Uredba o habitatnih tipih, se je od leta 2004 do leta 2012 na območju naravne vrednote Vreje zmanjšala za 0,74 ha (slika 99). Tu gre poleg ostalih manjših sprememb za spreminjanje mokrotnih travnikov z modro stožko (MOL) v njive, ter z intenzivirano rabo za spreminjanje mezofilnih vlažnih travnikov (T2) v intenzivne vlažne (TSEJ2).

Problematika in možni ukrepi za izboljšanje stanja Na območju naravne vrednote je suhih travišč zelo malo. Več je vlažnih, ki so slabše ohranjeni, kot so bili sodeč po rezultatih kartiranja pred osmimi leti. Za vzpostavitev ugodnega stanja je v prvi vrsti treba preprečiti nadaljnje spreminjanje travnikov v njive in v intenzivne travnike. Na vlažnih traviščih je treba omejiti gnojenje (za nekaj let ga morda prekiniti) in melioracije. Zaraščajoče se površine je treba kositi, da se poleg vzdrževanja travišč, prepreči naselitev zlate rozge.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Slika 100. Zbirni tipi na naravni vrednoti Vreje – suhi travniki (evid. št. 7430) v letu 2012.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

131

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

132

4. ZAKLJUČKI

Ugotavljamo, da se je stanje ključnih habitatnih tipov tako za območje Natura 2000 Goričko kot za KP Goričko poslabšalo. Uredba o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS 101/03) v okviru varstvenih režimov (8. člen) namreč ne dovoljuje posegati v habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju tako, da bi se krnila njihova ekosistemska vrednost in funkcija ali povzročila fragmentacija sklenjenih površin. Že tako majhen delež naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov se še stalno krči in trenutno ne kaže, da bo v prihodnosti brez korenitih ukrepov drugače.

Za ohranitev ugodnega stanja naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov je treba: - ohranjati mozaično strukturo, ki zagotavlja pestrost habitatnih tipov in s tem tudi organizmov, ki so vezani nanje. Takšna struktura krajine žal ni vedno kompatibilna z ekonomično kmetijsko rabo, ki favorizira večje kmetijske površine - vzpostaviti dodatne površine habitatnih tipov, ki so ključni tako za območje Natura 2000 Goričko kot za KP Goričko. Pri tem je smiselno na prvem mestu poiskati površine, ki niso v konfliktu z razvojem kmetijstva in tam z minimalnimi vložki poskušati ohranjaniti in vzpostaviti površine ključnih habitatnih tipov - za določene habitatne tipe (npr. FFH 6410) je treba s kmetijskimi težnjami uskladiti potrebe po vzpostavitvi in ohranitvi nekaterih močno ogroženih habitatnih tipov, ki na nekonfliktnih mestih nimajo možnosti za razvoj - redno izvajati košnjo brez gnojenja in s tem preprečiti zaraščanje z lesnimi in invazivnimi vrstami - preprečiti spreminjanje površin z naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi v njive.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

133

5. VIRI

Anonymus, 2007. Interpretation manual of European Union habitats. European commission DG Environment, 2007. 144 pp. [http://ec.europa.eu/environment/nature/legislation/habitatsdirective/docs/2007_07_im.pdf].

Devilliers, P. & J. Devilliers-Terschuren, 1996. A classification of Palearctic habitats. Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats Steering Commitee, Nature and Environment No. 78. Council of Europe Publishing, Strasbourg. 194 pp.

Govedič, M. (ured.), 2011. Kartiranje habitatnih tipov in inventarizacija dnevnih metuljev. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 45 str.

HTS, 2003. Habitatni tipi Slovenije 2003. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

HTS, 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004: tipologija. Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana. 64 str.

HTS, 2011. Habitatni tipi Slovenije 2011: tipologija. Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. [delovna verzija] Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik (ured.), 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo]. Naročnik: MOPE, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 961 str., digitalne priloge.

Kačičnik Jančar, M., 2008. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Navodila za kartiranje negozdnih habitatnih tipov, različica 7. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana. 7 str.

Kaligarič, M., 2004. 4.30 Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glinenomuljastih tleh (Molinion caeruleae) (EU_6410). V: Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik (ured.), Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo], str. 235–242, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.

Kaligarič, M., S. Škornik, B. Štumberger, M. Hönigsfeld-Adamič & V. Petrinec, 2004. Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko (končno poročilo) [Bio-inventory of nature park Goričko (final report)]. 126 str., pril.

Kaligarič, M. & B. Trčak, 2004a. 4.27 Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) (EU_6210(*)). V: Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik (ured.), Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo], str. 210–218, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.

Kaligarič, M. & B. Trčak, 2004b. 4.28 Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) (EU_6230*). V: Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik (ured.), Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo], str. 219– 225, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.

Kaligarič, M. & B. Trčak, 2004c. 4.32 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) (EU_6510). V: Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik (ured.), Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo], str. 256–262, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.

Kus Veenvliet, J. & P. Veenvliet, 2012. Slovarček, Tujerodne vrste v Sloveniji. Projekt Thuja. [http://www.tujerodne-vrste.info/slovarcek.html] [datum dostopa: 26/6/2012] Naravovarstveni atlas, 2012. [http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/] [datum dostopa: 15.9.2012] Perko, D. & M. Orožen-Adamič (ured.), 2001. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana.

735 str.



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

134

Strgulc Krajšek, S., 2008a. Kanadska zlata rozga Solidago canadensis. Informativni list 5a, Projekt Thuja [tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF5a-kanadska-zlata-rozga.pdf] [datum dostopa: 26/10/2010] Strgulc Krajšek, S., 2008b. Orjaška zlata rozga Solidago gigantea. Informativni list 5b, Projekt Thuja. [tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF5b-orjaska-zlata-rozga.pdf] [datum dostopa: 26/10/2010] Škornik, S., 2003. Suha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija). Hacquetia, Ljubljana 2(1): 71–90. Škornik, S., N. Šajna, B. Kramberger, S. Kaligarič & M. Kaligarič, 2008. Last remnants of riparian wooded meadows along the middle Drava River (Slovenia): species composition is a response to light conditions and management. Folia geobot. 43: 431–445.

Trčak, B. & D. Erjavec, 2011. Kartiranje habitatnih tipov na izbranih naravnih vrednotah v Krajinskem parku Goričko. Poročilo v sklopu projekta Kartiranje habitatnih tipov in inventarizacija dnevnih metuljev.

Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 56 str., pril.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o habitatnih tipih. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 36: 5046. (15.5.2009) Uredba o habitatnih tipih. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 112: 15406–15411. (14.11.2003).

Uredba o Krajinskem parku Goričko. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 101: 14075–14079.

(21.10.2003).

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 49: 6409–6480. (30.04.2004).

Zapisnik 7. izredne seje Občinskega sveta Občine Kobilje, 16.04.2012 [http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&ved=0CC0QFjAB&url=http%3A% 2F%2Fwww.lex-localis.info%2Ffiles%2Fd0c62aec-1d86-4cf7-a809780794221550%2F634717176230000000_zapisnik%25207.%2520izredne%2520seje.doc&ei=2rD5UNfuF aSH4ASC9YCICg&usg=AFQjCNE8QwUuq_6zsyJruY8e4Vnc9_dGUg&bvm=bv.41248874,d.bGE]



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

6. PRILOGE



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

135

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

136

Priloga 1: Habitatni tipi na območju kartiranja negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012 (tolmač oznak HT)

Oznaka HT – črkovna oznaka posameznega HT; Physis koda – koda HT po tipologiji HTS 2011 (HTS 2011), prirejena po palearktični klasifikaciji (Physis) (Devilliers & Devilliers-Terschuren 1996); Habitatni tip – ime habitatnega tipa (HT) po tipologiji HTS 2011 (HTS 2011); Uredba – Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, 36/2009). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov, ki jih določa priloga 2 Uredbe in zanje določa varstvene cilje. Konkretne habitatne tipe, ki se prednostno, glede na ostale habitatne tipe prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, določa priloga 1. Skupine habitatnih tipov: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij; FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih); Bern – habitatni tipi Resolucije 4 (1996) Bernske konvencije (Appendix 8 – Resolution No. 4 (1996) of the Standing Committee listing endangered natural habitat requiring specific conservation measures); Zbirni tip – skupine habitatnih tipov združene v zbirne tipe glede na podobne ekološke zahteve: gozdni, gozdni vlažni, grmišča, kmetijsko, močvirja, tujerodno, opuščeno, urbano, vlažna travišča, vode, vodotok, zmerno suha travišča; Ohranjenost – stanje ohranjenosti naravovarstveno pomembnihhabitatnih tipov; Znak »-« pred številko v stolpcu Uredba, FFH ali BERN pomeni, da habitatni tip ni v stanju ugodne ohranjenosti (ponavadi kombinacija s habitatnimi tipi, ki niso na seznamih).

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

Ohranjenost

FFH

Uredba

Bern

Zbirni tip

NEKARTIRANO

-

-

-

G

4

Gozdovi

gozdni

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

7

2,05

0,01

512

12345,65

47,85

GBS

41.B17

Ilirska brezovja

gozdni

9

0,96

0,00

GO

84.3

Gozdni otoki

gozdni

690

492,91

1,91

GPINK

42.52

Srednjeevropska rdečeborovja

gozdni

14

2,96

0,01

GROB

83.324

Nasadi in gozdni sestoji robinije

gozdni

529

74,08

0,29

NIG1

83.311

Nasadi avtohtonih iglavcev

gozdni

36

8,70

0,03

NLI

83.32

Nasadi listopadnih dreves

gozdni

6

0,99

0,00

ALN

44.91

Močvirna črnojelševja

ALNP

44.33

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

ugodna

91E0*

4

ALNPxGROB

44.33x83.324

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah x Nasadi in gozdni sestoji robinije

manj ugodna

-91E0*

GQO2xALNP

44.33x44.43

Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah x Jugovzhodnoevropski hrastovojesenovo-brestovi logi

ugodna

91E0*, 91F0

SAL

44.92

Močvirna in barjanska vrbovja

SALB1

44.132

Vzhodnoevropska topolova belovrbovja

gozdni



Št. ploskev

ugodna

91E0*

1796

12926,25

50,10

gozdni vlažni

305

56,07

0,22

B

gozdni vlažni

565

117,69

0,46

-4

-B

gozdni vlažni

254

102,72

0,40

4

B

gozdni vlažni

9

5,54

0,02

gozdni vlažni

281

13,49

0,05

gozdni vlažni

13

0,48

0,00

4

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

B

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.



137

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

gozdni vlažni

55

12,58

0,05

-B

gozdni vlažni

11

2,72

0,01

4

B

gozdni vlažni

165

14,07

0,05

4

B

gozdni vlažni

133

35,22

0,14

Nižinska in kolinska grmišča vrb ob rekah x Nasadi in gozdni sestoji robinije

-4

-B

gozdni vlažni

17

7,56

0,03

44.12x87.2-S12

Nižinska in kolinska grmišča vrb ob rekah x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-4

-B

gozdni vlažni

14

2,17

0,01

SOB1xTYL

44.12x53.131

Nižinska in kolinska grmišča vrb ob rekah x èirokolistno rogozovje

4

B

gozdni vlažni

10

1,92

0,01

VL

44.9

Močvirni listnati gozdovi

gozdni vlažni

62

8,56

0,03

gozdni vlažni

1894

380,78

1,48

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

Ohranjenost

FFH

Uredba

Bern

SALB1xALNP

44.132x44.33

Vzhodnoevropska topolova belovrbovja x Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

ugodna

91E0*

4

B

SALB1xGROB

44.132x83.324

Vzhodnoevropska topolova belovrbovja x Nasadi in gozdni sestoji robinije

manj ugodna

-91E0*

-4

SOB1

44.12

Nižinska in kolinska grmišča vrb ob rekah

SOB1xALNP

44.12x44.33

Nižinska in kolinska grmišča vrb ob rekah x Črnojelševja in jesenovja ob počasi tekočih in zastajajočih vodah

SOB1xGROB

44.12x83.324

SOB1xINV2

ugodna

91E0*

Zbirni tip

GRM

31.81

Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh

grmišča

43

1,96

0,01

GRM2

31.8121

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom

grmišča

386

21,50

0,08

GRM2xCEP

31.8121x35.14

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x Sestoji navadne šašulice

grmišča

18

1,72

0,01

GRM2xINV2

31.8121x87.2-S12

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

grmišča

40

4,97

0,02

GRMxINV2

31.81x87.2-S12

Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

grmišča

12

0,78

0,00

LES

31.8C

Leščevje

grmišča

33

1,85

0,01

MSK

84.2

Mejice in manjše skupine dreves in grmov

grmišča

2647

155,31

0,60

MSKxINV2

84.2x87.2-S12

Mejice in manjše skupine dreves in grmov x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

grmišča

18

1,20

0,00

POS

31.87

Gozdne čistine

grmišča

105

14,05

0,05

POS1

31.871

Gozdne čistine z vegetacijo visokih steblik

grmišča

29

2,61

0,01

POS2

31.872

Gozdne čistine z grmovno vegetacijo

grmišča

92

14,86

0,06

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.



138

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

grmišča

167

9,39

0,04

Sestoji orlove praproti x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

grmišča

8

0,85

0,00

31.811

Mezofilna grmišča črnega trna in robide

grmišča

452

20,88

0,08

RUBxINV2

31.811x87.2-S12

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

grmišča

83

7,79

0,03

ZI

31.8G

Zgodnje stopnje iglastih gozdov

grmišča

42

9,82

0,04

ZL

31.8D

Zgodnje stopnje listnatih gozdov

grmišča

966

128,11

0,50

ZL/ALN

31.8D/44.91

Zgodnje stopnje listnatih gozdov / Močvirna črnojelševja

grmišča

105

12,47

0,05

ZL/GBS

31.8D/41.B17

Zgodnje stopnje listnatih gozdov / Ilirska brezovja

grmišča

62

9,46

0,04

ZL/GROB

31.8D/83.324

Zgodnje stopnje listnatih gozdov / Nasadi in gozdni sestoji robinije

grmišča

140

16,53

0,06

ZL/VL

31.8D/44.9

Zgodnje stopnje listnatih gozdov / Močvirni listnati gozdovi

grmišča

25

2,28

0,01

ZLxCEP

31.8Dx35.14

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Sestoji navadne šašulice

grmišča

17

1,70

0,01

ZLxINV

31.8Dx87.2-S1

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst

grmišča

21

5,75

0,02

ZLxINV2

31.8Dx87.2-S12

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

grmišča

415

80,80

0,31

ZLxPTER

31.8Dx31.86

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Sestoji orlove praproti

grmišča

12

1,46

0,01

ZLxVS

31.8Dx37.7

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje

grmišča

13

1,13

0,00

ZM

31.8F

Zgodnje stopnje mešanih gozdov

grmišča

527

125,74

0,49

ZMxINV2

31.8Fx87.2-S12

Zgodnje stopnje mešanih gozdov x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

grmišča

165

51,23

0,20

grmišča

6643

706,18

2,74

DNAS

83.18

Drugi nasadi

kmetijsko

11

2,09

0,01

JUG

83.13

Orehovi nasadi

kmetijsko

41

5,72

0,02

KM

86.5

Rastlinjaki in ostale kmetijske konstrukcije

kmetijsko

53

22,03

0,09

25,41

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

PTER

31.86

Sestoji orlove praproti

PTERxINV2

31.86x87.2-S12

RUB

Ohranjenost

manj ugodna

FFH

-6430

Uredba

-3

Bern

Zbirni tip

N

82.11

Njive

kmetijsko

11990

6555,32

N2

82.12

Zelenjavne njive

kmetijsko

66

6,56

0,03

ON

87.1

Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine

kmetijsko

2098

399,62

1,55

OZ

82.2

Njive z omejki in ozarami

kmetijsko

733

35,25

0,14

SAD

83.15

Sadovnjaki

kmetijsko

1042

68,58

0,27

SAD1

83.151

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki

kmetijsko

3332

215,24

0,83

SADG

83.22

Nizkodebelni in grmičasti sadovnjaki

kmetijsko

171

117,97

0,46

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

kmetijsko

708

53,66

0,21

Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki

kmetijsko

2010

432,64

1,68

81.2

Vlažni intenzivno gojeni travniki

kmetijsko

848

228,87

0,89

VIN

83.21

Vinogradi

kmetijsko

2835

314,63

1,22

VRT1

85.31

Okrasni vrtovi

kmetijsko

54

4,70

0,02

VRT2

85.32

Zelenjavni vrtovi

kmetijsko

1176

29,60

0,11

27168

8492,48

32,91

močvirja

3

0,05

0,00

močvirja

3

0,23

0,00

močvirja

1

0,27

0,00

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

TR

38.13

Ruderalizirani opuščeni pašniki

TSEJ1

81.1

TSEJ2

Ohranjenost

FFH

Uredba

Bern

Zbirni tip

kmetijsko



139

AMF

22.3

Združbe enoletnic občasno kopnih tal

EQ

37.114

Sestoji z veliko preslico

EQF

53.147

Sestoji z vodno preslico

FP

37.111

Obrečna steblikovja z brestovolistnim osladom

ugodna

6430

3

močvirja

10

1,00

0,00

FT

37.113

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom

ugodna

6430

3

močvirja

46

4,68

0,02

FTxINV2

37.113x87.2-S12

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

manj ugodna

-6430

-3

močvirja

40

8,53

0,03

FTxMC

37.113x53.21

Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom x Združbe visokih šašev

ugodna

6430

3

močvirja

19

3,14

0,01

IR

53.14B

Sestoji z močvirsko peruniko

močvirja

14

0,53

0,00

IRxMC

53.14Bx53.21

Sestoji z močvirsko peruniko x Združbe visokih šašev

močvirja

17

1,07

0,00

JUN

53.5

Močvirja z ločki

močvirja

44

2,13

0,01

MC

53.21

Združbe visokih šašev

močvirja

245

18,66

0,07

MCxINV2

53.21x87.2-S12

Združbe visokih šašev x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

močvirja

53

6,60

0,03

NBK2

54.42

Nizka barja s črnim šašem

močvirja

5

0,22

0,00

PH

53.11

Navadna trstičja

močvirja

36

2,86

0,01

PHAL

53.16

Trstično pisankovje

močvirja

5

0,47

0,00

SALxINV2

44.92x87.2-S12

Močvirna in barjanska vrbovja x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

močvirja

20

5,47

0,02

SALxMC

44.92x53.21

Močvirna in barjanska vrbovja x Združbe visokih šašev

močvirja

14

1,75

0,01

T3xMC

38.2222-S2x53.21

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom x Združbe visokih šašev

močvirja

6

0,86

0,00

TYL

53.131

èirokolistno rogozovje

močvirja

50

3,69

0,01

VSG

37.72

Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki)

ugodna

6430

3

močvirja

51

2,47

0,01

VSGxINV2

37.72x87.2-S12

Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki) x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

manj ugodna

-6430

-3

močvirja

14

1,32

0,01

VSN

37.1

Nižinska visoka steblikovja

ugodna

6430

3

močvirja

29

2,94

0,01

ugodna

ugodna

6430

6510

3

3

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

močvirja

33

4,76

0,02

3

močvirja

10

0,82

0,00

3

močvirja

14

0,64

0,00

močvirja

11

1,17

0,00

močvirja

793

76,32

0,30

tujerodno, opuščeno

65

9,14

0,04

Sestoji enoletnih tujerodnih invazivnih vrst

tujerodno, opuščeno

25

2,92

0,01

87.2-S12

Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

tujerodno, opuščeno

1419

133,27

0,52

ODL

86.42

Različna odlagališča odpadkov

tujerodno, opuščeno

20

1,44

0,01

ON/INV2

87.1/87.2-S12

Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine / Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

tujerodno, opuščeno

178

39,99

0,15

R

87.2

Ruderalne združbe

tujerodno, opuščeno

411

25,97

0,10

R1

87.2-S2

Ruderalni sestoji avtohtonih in neinvazivnih tujerodnih vrst

tujerodno, opuščeno

168

11,76

0,05

RBREG

24.S7

Regulirani neporaščeni bregovi vodotokov

tujerodno, opuščeno

37

4,82

0,02

2323

229,30

0,89

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

Ohranjenost

FFH

Uredba

VSNxINV2

37.1x87.2-S12

Nižinska visoka steblikovja x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

manj ugodna

-6430

-3

VSNxMC

37.1x53.21

Nižinska visoka steblikovja x Združbe visokih šašev

ugodna

6430

VSR

37.715

Obrečno visoko steblikovje

ugodna

6430

ZLxMC

31.8Dx53.21

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Združbe visokih šašev

INV

87.2-S1

Sestoji tujerodnih invazivnih vrst

INV1

87.2-S11

INV2

Bern

Zbirni tip

tujerodno, opuščeno



140

C

86.S712

Druge asfaltirane ceste

urbano

577

164,50

0,64

IND

86.3

Delujoča industrijska območja

urbano

5

8,04

0,03

KOL1

86.S722

Kolovoz, vlaka

urbano

1509

114,89

0,45

KOP

86.411

Opuščeni peskokopi, glinokopi

urbano

5

0,94

0,00

LIN

84.1

Drevoredi

urbano

103

4,16

0,02

MAK

86.S721

Makadamska cesta

urbano

520

54,04

0,21

OR

86.6

Ruševine, opuščeni objekti in arheološke izkopanine

urbano

48

1,57

0,01

PARK2

85.2

Majhni parki in zelenice

urbano

17

2,68

0,01

POK

85.S1

Pokopališča

urbano

50

13,55

0,05

PTR

85.12

Parkovne trate (zelenice)

urbano

180

22,80

0,09

U

86

Pozidana območja (mesta, vasi, industrijska območja)

urbano

107

7,93

0,03

VAS

86.2

Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe

urbano

3287

473,90

1,84

ZEL

86.43

Železniški nasipi, postaje, premikališča in ostale odprte površine

urbano

13

15,09

0,06

urbano

6421

884,09

3,43

DES

37.26

Vlažni travniki z rušnato masnico

3

B

vlažna travišča

63

9,73

0,04

DESxINV2

37.26x87.2-S12

Vlažni travniki z rušnato masnico x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

-B

vlažna travišča

25

6,37

0,02

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.



141

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

vlažna travišča

12

1,87

0,01

B

vlažna travišča

205

31,78

0,12

-3

-B

vlažna travišča

35

5,59

0,02

-6410

-3

-B

vlažna travišča

79

18,24

0,07

6410

3

B

vlažna travišča

21

3,17

0,01

3

B

vlažna travišča

16

1,98

0,01

3

vlažna travišča

82

17,27

0,07

6510

3

vlažna travišča

71

12,19

0,05

manj ugodna

-6510

-3

vlažna travišča

90

17,02

0,07

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom

ugodna

6510

3

vlažna travišča

11

3,02

0,01

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

6510

3

vlažna travišča

1091

286,66

1,11

T21-

38.2221-S1

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

manj ugodna

-6510

-3

vlažna travišča

641

174,78

0,68

T21xINV2

38.2221-S1x87.2-S12

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

manj ugodna

-6510

-3

vlažna travišča

31

3,39

0,01

T3

38.2222-S2

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

ugodna

6510

3

vlažna travišča

133

36,62

0,14

T3-

38.2222-S2

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

manj ugodna

-6510

-3

vlažna travišča

107

31,47

0,12

T3xINV2

38.2222-S2x87.2-S12

Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

manj ugodna

-6510

-3

vlažna travišča

15

1,97

0,01

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

Ohranjenost

FFH

Uredba

Bern

DESxMOLA

37.26x37.313

Vlažni travniki z rušnato masnico x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

ugodna

6410

3

B

MOLA

37.313

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

ugodna

6410

3

MOLA-

37.313

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

manj ugodna

-6410

MOLAxINV2

37.313x87.2-S12

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

manj ugodna

MOLAxMC

37.313x53.21

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko x Združbe visokih šašev

ugodna

RIV

37.212

Potočno osatovje

SAD1/T21

83.151/38.2221-S1

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki / Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

6510

T

38.22

Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki

ugodna

T1xINV2

38.221x87.2-S12

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

T2

38.222

T21

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Zbirni tip

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.



142

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

vlažna travišča

10

2,16

0,01

3

vlažna travišča

29

5,23

0,02

6230*, 6510

3

vlažna travišča

11

2,54

0,01

6230*

3

B

vlažna travišča

17

2,39

0,01

Gozdno sitčevje

3

B

vlažna travišča

266

15,22

0,06

37.219x87.2-S12

Gozdno sitčevje x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

-B

vlažna travišča

48

5,51

0,02

TV1

37.21

Mezotrofni mokrotni travniki

3

B

vlažna travišča

226

37,62

0,15

TV1-

37.21

Mezotrofni mokrotni travniki

-3

-B

vlažna travišča

49

9,32

0,04

TV1xINV2

37.21x87.2-S12

Mezotrofni mokrotni travniki x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

-B

vlažna travišča

73

9,89

0,04

TV1xMC

37.21x53.21

Mezotrofni mokrotni travniki x Združbe visokih šašev

3

B

vlažna travišča

11

1,85

0,01

TV1xT21

37.21x38.2221-S1

Mezotrofni mokrotni travniki x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

6510

3

B

vlažna travišča

27

5,21

0,02

TV1xT3

37.21x38.2222-S2

Mezotrofni mokrotni travniki x Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

ugodna

6510

3

B

vlažna travišča

5

1,31

0,01

TV2

37.24

Evtrofni poplavni travniki in vlažni pašniki

vlažna travišča

65

14,39

0,06

TVE

37.2

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki

3

B

vlažna travišča

67

10,67

0,04

TVE-

37.2

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki

-3

-B

vlažna travišča

13

2,43

0,01

TVExINV2

37.2x87.2-S12

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

-3

-B

vlažna travišča

13

1,75

0,01

TVExMC

37.2x53.21

Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki x Združbe visokih šašev

3

B

vlažna travišča

13

2,25

0,01

TVM

37.3

Oligotrofni mokrotni travniki

3

B

vlažna travišča

45

7,76

0,03

VSNxMOLA

37.1x37.313

Nižinska visoka steblikovja x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

3

B

vlažna travišča

6

0,72

0,00

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

Ohranjenost

FFH

Uredba

Bern

TKxMOLA

35.12x37.313

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

ugodna

6230*, 6410

3

B

TKxT21

35.12x38.2221-S1

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

6230*, 6510

TKxT3

35.12x38.2222-S2

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom

ugodna

TKxTV1

35.12x37.21

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Mezotrofni mokrotni travniki

ugodna

TSCI

37.219

TSCIxINV2

ugodna

6430, 6410

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Zbirni tip

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

vlažna travišča

8

1,04

0,00

vlažna travišča

18

1,99

0,01

B

vlažna travišča

10

1,33

0,01

B

vlažna travišča

6

1,05

0,00

3764

806,75

3,13

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

Ohranjenost

FFH

Uredba

Bern

ZLxMOLA

31.8Dx37.313

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko

manj ugodna

-6410

-3

-B

ZLxT21

31.8Dx38.2221-S1

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko

manj ugodna

-6510

-3

ZLxTV1

31.8Dx37.21

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Mezotrofni mokrotni travniki

3

ZLxTVE

31.8Dx37.2

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki

3

Zbirni tip

vlažna travišča BAZ

89.23

Industrijska jezera, bazeni in okrasni ribniki

vode

25

0,20

0,00

OV

22.2

Občasne stoječe vode

vode

5

0,02

0,00

SV

22.1

Stalna jezera, ribniki in ostale stoječe vode

vode

13

0,16

0,00

SV3

22.13

Evtrofne vode

SV3/LEM

22.13/22.411

Evtrofne vode / Združbe vodnih leč

SV3/TYL

22.13/53.131

SV3/VVK2

vode

254

19,84

0,08

vode

30

0,16

0,00

Evtrofne vode / èirokolistno rogozovje

vode

34

1,25

0,00

22.13/22.43

Evtrofne vode / Zakoreninjena plavajoča vegetacija

vode

5

0,15

0,00

vode

366

21,78

0,08

K

89.22

Kanali

vodotok

283

13,67

0,05

P1

24.1S-21

Naravni potoki

vodotok

580

41,74

0,16

3150

2

P2

24.1S-23

Regulirani potoki

vodotok

115

8,89

0,03

P2N

24.1S-22

Regulirani potoki ponovno obrasli z naravno vegetacijo

vodotok

65

12,28

0,05

PS

24.16

Presihajoče reke, potoki in hudourniki

vodotok

92

7,79

0,03

1135

84,38

0,33

CAL

31.21

Submontanske resave z borovnico, jesensko vreso in drugim grmičevjem

ugodna

4030

3

B

zmerno suha travišča

4

0,05

0,00

CALxTA

31.21x35.1

Submontanske resave z borovnico, jesensko vreso in drugim grmičevjem x Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

ugodna

4030, 6230*

3

B

zmerno suha travišča

2

0,32

0,00

CEP

35.14

Sestoji navadne šašulice

zmerno suha travišča

209

19,36

0,08

CEPxINV2

35.14x87.2-S12

Sestoji navadne šašulice x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

zmerno suha travišča

82

13,53

0,05

CEPxT1

35.14x38.221

Sestoji navadne šašulice x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

zmerno suha travišča

34

6,96

0,03

vodotok



143

manj ugodna

-6510

-3

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.



144

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

zmerno suha travišča

38

4,33

0,02

zmerno suha travišča

29

3,86

0,01

zmerno suha travišča

23

2,97

0,01

3

zmerno suha travišča

85

12,03

0,05

6510

3

zmerno suha travišča

277

56,15

0,22

ugodna

6230*

3

zmerno suha travišča

25

5,12

0,02

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki / Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

ugodna

6210(*)

3

zmerno suha travišča

23

4,30

0,02

38.221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

6510

3

zmerno suha travišča

2397

493,15

1,91

T1-

38.221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

manj ugodna

-6510

-3

zmerno suha travišča

1442

265,97

1,03

T1+

38.221

Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

6510

3

zmerno suha travišča

44

13,55

0,05

TA

35.1

Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

ugodna

6230*

3

zmerno suha travišča

64

8,19

0,03

TA-

35.1

Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

manj ugodna

-6230*

-3

zmerno suha travišča

21

3,89

0,02

TAN

35.2

Srednjeevropska travišča z nesklenjeno rušo na nekarbonatnih kamninah

zmerno suha travišča

8

0,97

0,00

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

Ohranjenost

FFH

Uredba

GRM2xT1

31.8121x38.221

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

manj ugodna

-6510

-3

GRM2xTK

31.8121x35.12

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

manj ugodna

-6230*

-3

GRM2xTSB3

31.8121x34.322-S3

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

manj ugodna

-6210(*)

-3

SAD/T1

83.15/38.221

Sadovnjaki / Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

6510

SAD1/T1

83.151/38.221

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki / Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

SAD1/TK

83.151/35.12

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki / Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

SAD1/TSB3

83.151/34.322-S3

T1

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Bern

-B

B

Zbirni tip

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.



145

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

zmerno suha travišča

233

29,49

0,11

-3

zmerno suha travišča

196

27,95

0,11

6230*

3

zmerno suha travišča

9

1,26

0,00

manj ugodna

-6230*

-3

zmerno suha travišča

50

7,85

0,03

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

6230*, 6510

3

zmerno suha travišča

62

13,14

0,05

35.11

Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo

ugodna

6230*

3

zmerno suha travišča

33

2,95

0,01

38.1

Mezofilni pašniki

zmerno suha travišča

50

23,94

0,09

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

Ohranjenost

FFH

Uredba

Bern

TK

35.12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

ugodna

6230*

3

B

TK-

35.12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

manj ugodna

-6230*

TK+

35.12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

ugodna

TKxINV2

35.12x87.2-S12

Kisla travišča s šopuljami in bilnicami x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

TKxT1

35.12x38.221

TN

TP

( )

B

Zbirni tip

TSB3

34.322-S3

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

ugodna

6210 *

3

B

zmerno suha travišča

485

74,74

0,29

TSB3-

34.322-S3

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

manj ugodna

-6210(*)

-3

-B

zmerno suha travišča

158

25,30

0,10

TSB3+

34.322-S3

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

ugodna

6210*

3

B

zmerno suha travišča

62

15,69

0,06

TSB3xINV2

34.322-S3x87.2-S12

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic

manj ugodna

-6210(*)

-3

-B

zmerno suha travišča

15

3,59

0,01

TSB3xT1

34.322-S3x38.221

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

ugodna

6210(*), 6510

3

B

zmerno suha travišča

33

7,76

0,03

TSB3xTA

34.322-S3x35.1

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

ugodna

6210(*), 6230*

3

B

zmerno suha travišča

14

2,01

0,01

TSB3xTK+

34.322-S3x35.12

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

ugodna

6210*, 6230*

3

B

zmerno suha travišča

2

2,51

0,01

TSB3xTN+

34.322-S3x35.11

Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi x Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo

ugodna

6210*, 6230*

3

B

zmerno suha travišča

2

0,37

0,00

TSBR

34.323

Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami

ugodna

6210(*)

3

B

zmerno suha travišča

6

0,34

0,00

ZLxT1

31.8Dx38.221

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

manj ugodna

-6510

-3

zmerno suha travišča

67

8,80

0,03

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Št. ploskev

Skupna površina (ha)

Delež skupne površine (%)

zmerno suha travišča

33

4,71

0,02

zmerno suha travišča

27

4,38

0,02

-3

zmerno suha travišča

43

9,64

0,04

-6230*

-3

zmerno suha travišča

12

2,25

0,01

-6210(*)

-3

zmerno suha travišča

43

7,78

0,03

6442

1191,12

4,62

58752

25801,46

100,00

Oznaka HT

Physis koda

Habitatni tip

Ohranjenost

FFH

Uredba

ZLxTA

31.8Dx35.1

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Suha volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo

manj ugodna

-6230*

-3

ZLxTSB3

31.8Dx34.322-S3

Zgodnje stopnje listnatih gozdov x Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

manj ugodna

-6210(*)

-3

ZMxT1

31.8Fx38.221

Zgodnje stopnje mešanih gozdov x Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko

manj ugodna

-6510

ZMxTK

31.8Fx35.12

Zgodnje stopnje mešanih gozdov x Kisla travišča s šopuljami in bilnicami

manj ugodna

ZMxTSB3

31.8Fx34.322-S3

Zgodnje stopnje mešanih gozdov x Srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi

manj ugodna

Bern

-B

-B

Zbirni tip

zmerno suha travišča Skupaj:



146

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Priloga 2: Zbirni tipi na območju kartiranja negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

147

M

ŽAR

A

D

S

A

R

Budinci

Čepinci

K

A

T VS

IJA

Dolenci

Trdkova Matjaševci

Kuzma

Markovci

Martinje

Ženavlje

Boreča

Dolič

Neradnovci Lucova

Šulinci

Sotina

Vidonci

Gornji Slaveči

Hodoš

Adrijanci

Krplivnik

Stanjevci

Nuskova

Rogašovci

Peskovci

Gornji Petrovci

Otovci

Zbirni tipi

Križevci Kovačevci

Večeslavci

Fikšinci

Motovilci

Radovci Kruplivnik

gozdni gozdni vlažni grmišča zmerno suha travišča vlažna travišča močvirja vode vodotok kmetijsko tujerodno, opuščeno urbano

Domanjševci

Mačkovci

Prosečka vas

Kuštanovci

Poznanovci Dankovci

Gerlinci Ropoča Krašči

Moščanci

Vadarci

Pečarovci

Bodonci Gornji Črnci Domajinci Korovci

Dolina Beznovci

Ivanovci

Fokovci Selo

Vaneča

Šalamenci

Zenkovci

0

Prosenjakovci

Čikečka vas

Andrejci

Cankova

Skakovci

Lemerje

Puževci

Sebeborci

Brezovci

Motvarjevci

Vučja Gomila

Gorica

Predanovci Krajna Podgrad

Gederovci

Hercegovščak Norički Vrh

Sodišinci

Rankovci

Murski Petrovci Mele Šratovci

Polana

Borejci

Markišavci Nemčavci

Kupšinci

Noršinci

Murska Sobota Tišina Tropovci

Tešanovci

Mlajtinci Ivanci

Strehovci

2 km

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

Priloga 3: Habitatni tipi Direktive o habitatih na območju kartiranja negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012 – stanje ohranjenosti



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.

148

M

ŽAR

A

D

S

A

R

Budinci

Čepinci

K

A

T VS

IJA

Dolenci

Trdkova Matjaševci

Kuzma

Markovci

Martinje

Ženavlje

Boreča

Dolič

Neradnovci Lucova

Šulinci

Sotina

Vidonci

Gornji Slaveči

Hodoš

Adrijanci

Krplivnik

Stanjevci

Nuskova

Rogašovci

Peskovci

Gornji Petrovci

Otovci

Križevci Kovačevci

Večeslavci

Fikšinci

Motovilci

Radovci Kruplivnik

Domanjševci

Mačkovci

Prosečka vas

Kuštanovci

Poznanovci

Direktiva o habitatih (FFH) Ohranjenost:

Dankovci

Gerlinci

manj ugodna ugodna

Ropoča Krašči

Moščanci

Vadarci

Pečarovci

Bodonci Gornji Črnci Domajinci Korovci

Dolina Beznovci

Ivanovci

Fokovci Selo

Vaneča

Šalamenci

Zenkovci

0

Prosenjakovci

Čikečka vas

Andrejci

Cankova

Skakovci

Lemerje

Puževci

Sebeborci

Brezovci

Motvarjevci

Vučja Gomila

Gorica

Predanovci Krajna Podgrad

Gederovci

Hercegovščak Norički Vrh

Sodišinci

Rankovci

Murski Petrovci Mele Šratovci

Polana

Borejci

Markišavci Nemčavci

Kupšinci

Noršinci

Murska Sobota Tišina Tropovci

Tešanovci

Mlajtinci Ivanci

Strehovci

2 km

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012.

149

Priloga 4: Habitatni tipi na območju kartiranja negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012

Prostorski niz podatkov kartiranja habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012, digitalna priloga (ESRI format):

Podatkovni niz: habitatni tipi Datum nastanka podatkovnega niza: september 2012 Format podatkovnega niza: ESRI shape Ime niza: Goricko_HT_vzhod_2012.shp Število objektov: 58.752 ploskev, 15 atributnih polj Polja: ID – zaporedna številka objekta HT – delovna kratica posameznega HT PHYSIS – koda HT po delovni verziji tipologije HTS 2011 (dopolnjena verzija tipologije Jogan s sod. 2004) IME_HT – ime habitatnega tipa po delovni verziji tipologije HTS 2011 (dopolnjena verzija tipologije Jogan s sod. 2004) OHRANJENOST – stanje ohranjenosti habitatnih tipov, ki so na Uredbi o habitatnih tipih: ugodna, manj ugodna INVAZIVNE – x: prisotne so tujerodne invazivne vrste ZARASLOST – stanje zaraščenosti: nekošeno; zaraščanje OPOMBE – opombe ZBIRNI – skupine, ki združujejo več podobnih habitatnih tipov UREDBAHT – Uredba o habitatnih tipih (Ur.l. 112/03). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov iz priloge 1 Uredbe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju na ozemlju RS: 2 – habitatni tipi sladkih voda, 3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi, 5 – habitatni tipi barij in močvirij FFH – koda habitatnih tipov Priloge I Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve (* – prednostni habitatni tipi po Direktivi o habitatih; (*) – prednostni habitatni tip, kadar na njem uspevajo kukavičevke (Orchidaceae) po Direktivi o habitatnih tipih) BERN – habitatni tipi Resolucije 4 (1996) Bernske konvencije (Appendix 8 - Resolution No. 4 (1996) of the Standing Committee listing endangered natural habitat requiring specific conservation measures) DATUM – datum kartiranja ploskve KARTIRAL – ime in priimek osebe, ki je kartirala POVR_HA – površina posameznega poligona v hektarjih



Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 2012.