Vrtdecember2008

-

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:14

Page 1

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:14

Page 2

ZIMSKO VESELJE

2

MOJ VRT

Cveto~e lon~nice v zimskem ~asu

Zadovoljni pogledi na zelene prijateljice edtem, ko je na vrtu v zimskem ~asu zati{je in rastline spokojno mirujejo, nas v stanovanjih razveseljujejo cveto~e lon~nice. Paziti moramo, da jim nudimo pravilno oskrbo, saj v nasprotnem primeru kaj hitro odpadejo cvetovi in izgubijo svoj sijaj. Najbolj pogoste cveto~e lon~nice v zimskem ~asu so bo`i~ni kaktusi, bo`i~ne zvezde, ciklame in vedno bolj uveljavljene orhideje. Pa si podrobneje oglejmo pravilno oskrbo teh rastlin.

M

Bo`i~ni kaktus

Bo`i~ni kaktus

Svoje ime bo`i~ni kaktus je rastlina dobila zato, ker cveti ravno v ~asu bo`i~nih praznikov. Priljubljeni kaktus ima stebla, ki so sestavljena iz zaporednih ~lenkov. Na koncu teh ~lankov se razvijejo vise~i cvetovi obarvani ro`nato, rde~e, oran`no in belo. Poleti ne prenese direktnega `go~ega sonca, pozimi pa mu prija svetel prostor.

Paziti moramo, da kaktusa ne obra~amo, saj v tem primeru odvr`e cvetne popke. Ravno tako nastane enaka te`ava, ~e stoji rastlina na prepihu, ~e jo ~ezmerno zalivamo ali pa so v prostoru nizke temperature pod 15 stopinj Celzija. Idealna temperatura za bo`i~ni kaktus je od 18 do 25 stopinj Celzija, saj je njegova domovina v brazilskih tropskih gozdovih ob reki Rio de Janeiro. Tam raste na drevesih v pazduhah vej in je epifit – priraslika. To pomeni, da potrebuje majhen lon~ek, saj ne razvije veliko koreninske mase. Svojo naravno rast ima preve{ajo~o, zato se zelo lepo razraste v vise~ih ko{arah. Nekaj tednov po cvetenju pazimo, da je substrat bolj suh, nato pa naj bo vla`en.

Bo`i~ne zvezde Za dobro cvetenje kaktusu omogo~imo dolge no~i neprekinjene teme, kar pomeni brez umetne svetlobe. [e bolj pomembna je temperatura. V primeru, da imamo kaktus 16 ur na dan na svetlobi in temperaturi od 22 do 25 stopinj Celzija bo le rastel, ~e pa ga imamo na svetlobi 9 ur in na temperaturi 15 stopinj Celzija, bo razvil cvetne popke.

Kako torej ravnati z njim? To je skoraj nemogo~e dose~i v stanovanju. Pojavi se re{itev v jesenskem ~asu od septembra do oktobra imamo rastlino v svetli gara`i. Tam ni toliko umetne osvetlitve, hkrati pa so temperature dovolj nizke. V tem ~asu naj se substrat, ki mora biti kisel – vsebuje naj velik del {ote – med zalivanji presu{i. Ko opazimo na koncu ~lenkov majhne cvetne popke v velikosti bucikine glavice prestavi-

mo kaktus na stalno mesto v stanovanju in skrbimo za stalno vla`en substrat.

Bo`i~na zvezda Izgled rastline nam kar sam narekuje to poimenovanje. Obarvani ovr{ni listi, ki spominjajo na zvezdo, nas razveseljujejo v hladnih zimskih dneh. Ker je bo`i~na barva rde~a, je najbolj raz{irjena rde~a bo`i~na zvezda, obstajajo pa tudi hibridi v ro`nati in svetlo rumenkasti barvi. Ko kupujemo bo`i~ne zvezde moramo paziti, da rastline niso izgubile spodnjih zelenih listov.

Rastline med transportom do`ivijo stres, lahko so bile izpostavljene spremembam temperature, lahko so se med transportom presu{ile. V trgovinah so rastline pogosto na vozi~kih in izpostavljene prepihu. Vse to vpliva na odpadanje listov, tako zelenih kot obarvanih ovr{nih in kaj hitro se zgodi, da nam je rastlina odvrgla vse liste `e pred bo`i~em. Zato je potrebno biti pazljiv kje kupujemo rastline.

Hkrati je potrebno opozoriti na dejstvo, da so rastline v ve~ini vzgojene v {oti. To pomeni, da jih moramo nekoliko druga~e zalivati. Paziti moramo, da se {ota ne izsu{i, kar se lahko hitro zgodi v majhnih lon~kih in ogrevanih prostorih. [ota se na povr{ju hitro osu{i, vendar je v notranjosti {e vedno vla`na. To preverimo z leseno pal~ko, ki jo porinemo v substrat in jo po nekaj minutah izvle~emo. ^e je pal~ka vla`na, ni potrebno ponovno zalivanje. ^e rastlino zalivamo le po ob~utku ali pa jo zalijemo na »zalogo« in se voda zadr`uje v podstavku ali okrasnem lon~ku, potem za~no gniti korenine. Znaki koreninske gnilobe so podobni znakom pomanjkanja vode kar v resnici povzro~amo z prekomernim zalivanjem. Ko namre~ rastlino prekomerno zalijemo, ustvarimo v substratu brezzra~en prostor. Korenine zgnijejo in ne morejo ~rpati vode, kar rastlina poka`e z znaki pomanjkanja vode – oveni in odvr`e liste ter v kon~ni fazi propade.

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta; ISSN 1580-8084; izid: 1. 12. 2008; odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM d.o.o., ~asopisno-zalo`ni{ka dejavnost in oblikovanje, 4248 Lesce; naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o.

(MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 040/202 384). Naslovnica: Na predstavitvi cvetli~arskih trendov - Smelt 2008 v Ljubljani (foto: Sabina [egula).

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:14

Page 3

MOJ VRT Zato je najbolje, da rastline enkrat tedensko potopimo v ve~jo posodo z vodo, ki ima sobno temperaturo, tako globoko, da pokrijemo substrat z vodo. Pod vodo dr`imo lon~ek toliko ~asa dokler izhajajo mehur~ki. Nato postavimo bo`i~no zvezdo na podstavek ali v okrasni lon~ek, po pribli`no polurnem obdobju pa vodo, ki se je natekla v podstavek odlijemo. Sedaj, ko vemo kako je potrebno rastline oskrbeti z vodo, je potrebno {e poudariti, da bo`i~ne zvezde odvr`ejo liste tudi v presuhem ozra~ju, kar je zelo pogosto v stanovanjih s centralnim ogrevanjem. Ta problem lahko re{imo tako, da poleg postavimo posodo z vodo.

V veliki ve~ini imamo bo`i~ne zvezde bolj kot bo`i~no dekoracijo, ki jo zavr`emo, ko pride v na{e kraje pomlad. Ljubitelji, ki u`ivajo v vzgoji svojih rastlin, pa se lahko preizkusijo pri nadaljnji oskrbi te rastline.

Ko rastlina preneha cveteti jo gojimo v delno sen~nem prostoru, na dva tedna pa jo pognojimo z nizko koncentracijo hranil.

Ker je rastlina kratkodnevnica, si obarvane ovr{ne liste zagotovimo tako, da poskrbimo za ustrezno osvetlitev v jesenskem ~asu. Od septembra do 1. oktobra skrbimo, da ima rastlina dolg dan – 14 ur svetlobe. Tako moramo rastlino dodatno osvetliti. Potem se za~ne naravni kratek dan in cvetenje. V tem obdobju morajo imeti rastline 14 ur popolne teme. To dose`emo z pokrivanjem s {katlo, ~rno vre~ko ali vedrom. Ovr{ni listi postopoma dobijo zna~ilno obarvanost in tako imamo »doma« vzgojeno bo`i~no zvezdo.

Ciklame Ciklama nima samo zanimivih cvetov, ampak tudi privla~ne liste z razli~nimi srebrnimi vzorci. Barve cvetja so od {krlatne in ro`nate do bele. Nekatere ciklame imajo cvetove z nazob~anim robom, imajo prijeten vonj, so velike ali majhne. Vsem pa je skupno, da imajo v zemlji gomolj. To je pomembno upo{tevati, ko ciklamo zalivamo. Zalivamo jo namre~ ob robu ali v podstavek, po 10 minutah vodo odlijemo, nikoli pa po sredini gomolja. V tem primeru za~ne gomolj gniti in rastlina propade. Prepre~iti moramo tudi, da bi v podstavku ali okrasnem lon~ku zastajala voda, saj to povzro~i gnitje korenin. Na tri tedne ji dodajamo gnojila, ki vsebujejo ve~ji dele` kalija, saj to makrohranilo spodbuja tvorbo

ZIMSKO VESELJE cvetov. Ob cvetenju sproti odstranjujemo odcvetele cvetove in rumene liste. Pri tem po~akamo, da peclji postanejo ohlapni.

Nato pecelj primemo tik ob gomolju, ga rahlo zasu~emo in izpulimo. Le na tak na~in v celoti odstranimo odmrlo tkivo iz gomolja. V nasprotnem primeru je lahko del odmrlega peclja `ari{~e gnitja gomolja.

Ko odcveti jo vse manj zalivamo, dokler vsi listi ne porumenijo in odpadejo. Ostal je le gomolj in rastlina je pre{la v obdobje mirovanja. Pozno poleti rastlino o~istimo in presadimo gomolj. Postavimo jo na svetel prostor in skrbimo za stalno vla`en substrat.

Ko za~ne iz gomolja poganjati jo normalno zalivamo. Pri temperaturi prostora moramo vedeti, da ciklame najbolje uspevajo v prostorih s 13 – 18 stopinj Celzija.

3 V splo{nem je v zimskem ~asu, ko so temperature nizke, potrebno paziti, da pri prenosu lon~nic iz trgovin v stanovanje leteh ne prehladimo. Zato poprosimo prodajalce, da nam dodatno za{~itijo rastline z ovojnim papirjem. Ne pozabimo tako za{~itenih rastlin v mrzlih avtomobilih, ampak jih ~imprej dostavimo v topel prostor. Tako bomo imeli vsi najve~ zadovoljnih pogledov na cvetje v lon~kih.

✍ Sabina [egula, univ. dipl. in`. agr., u~iteljica prakti~nega pouka, strokovno teoreti~nih predmetov in modulov na BC Naklo - Srednji {oli Fotografije lon~nic so posnete na vrtnarskem sejmu FlormartMiflor v Padovi (Italija) 2008.

Orhideje Najbolj pogoste orhideje v trgovinah so Phalaenopsis orhideje, ki imajo velike elegantne cvetove na mo~nih uslo~enih steblih, ki dose`ejo tudi do 90 centimetrov.

Barve cvetov so zelo pestre in razli~nih odtenkov. Te orhideje so tako kot bo`i~ni kaktus epifiti, ki rastejo na drevesih, vendar te oblikujejo bujne korenine, ki rastejo tudi po povr{ini lon~ka. To so zra~ne korenine in jih ne odstranjujemo. Posebnost teh korenin je tudi ta, da vsebujejo klorofil in na svetlobi postanejo zelene, kar pomeni, da v njih poteka fotosinteza. Med rastjo ohranjamo substrat vla`en, v obdobju mirovanja pa je potrebno {e manj zalivanja.

Rastlinam prija redno ro{enje listov z mehko vodo, vendar moramo paziti, da ne orosimo cvetov. Najbolj idealna temperatura je 20 stopinj Celzija. Pri orhidejah je najve~ji problem odpadanje popkov. Do tega nev{e~nega pojava pride zaradi prevelikega nihanja temperatur, suhega zraka, nezadostnega ali prekomernega zalivanja, direktne svetlobe, cigaretnega dima, etilena, ki izhaja iz sadja, prekomernega gnojenja in prepiha. Ko te dejavnike izklju~imo, nam bodo rastline popla~ale z dolgotrajnim ~udovitim cvetenjem.

Ko cvetovi odcveto, jih odstranimo, cvetnega stebla pa ne odre`emo v celoti, ampak le nad prvim kolencem. Velika verjetnost je, da se tam nahaja spe~i brst, ki bo ponovno pognal novo cvetno vejico in ponovno bomo lahko opazovali cvetove.

Ciklame Orhideje

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:14

Page 4

4

MOJ VRT

DOBRO JE VEDETI

Novoletni trendi v floristiki

V aran`maje vpleteni stik z naravo V

dana{njem ~asu smo zelo zaposleni in nimamo ~asa za sprostitev.

Cel kup informacij sprejemamo preko medijev, kar se je lani odra`alo tudi v floristiki. Lanskoletni aran`maji so vsebovali informacije, ki so bile namenjene posameznikom, letos pa `elimo ta hiter tempo ustaviti. @elimo biti bli`je naravi, ki se nam vse bolj odmika.

^lovek je naravnan k nenehnemu hrepenenju nedosegljivega, zato so floristi v aran`maje vpletli stik z naravo. Pojavlja se naravni material, tako veje z li{aji, razli~ni plodovi, lubje in veje. Ob hitenju v slu`bi ali doma se nam pogled ustavi na teh materialih in v mislih `e odtavamo v gozd ter se za trenutek sprostimo. Trendovske barve so sive, ki se pretakajo, hkrati pa sve`e barve (predvsem vijoli~na) osve`ijo izgled vsakodnevnega aran`maja. Veliko je povezave med naravnim delom aran`maja in luksuznim delom, v katerem uporabimo sve`e cvetje in modne dodatke.

Na Nizozemskem je navada, da vsako leto izberejo »divo« cvetja za teko~e leto. Letos je ta ~ast pripadla lilijam. V aran`majih se jih uporablja lahko cele ali pa posamezne cvetove. Pri uporabi lilij moramo biti pazljivi na pelod, saj ga zelo te`ko odstranimo iz obleke. Zato je najbolje, da z gumijastimi rokavicami odstranimo {e zaprte pelodne vre~ke in se tako izognemo nev{e~nostim.

Novoletni aran`ma, Vrtni center Kalia Kranj

Pri oblikah aran`majev se letos pojavljajo tako konkavne kot konveksne oblike. V sredino vstavimo ve~je cvetove, na obrobje pa manj{e. Poudarek je na objektu – na strukturi aran`maja, ne samo na cvetju.

Veliko se uporabljajo kompozicije, narejene iz vej, poleg pa kot dodatek vklju~imo cvetje. V zimske aran`maje dodamo material, ki nas spominja na mraz. Vejice, listi ali plodovi z ledenim poprhom nam pri~arajo zimsko vzdu{je. ^e aran`ma postavimo {e na lep podstavek, smo mu dodali estetsko vrednost.

^as praznikov in pri~akovanj kar kli~e po ~arovnijah. V tem ~asu bi radi vklju~ili v svoje `ivljenje vsaj malo magi~nosti in pozabili na vsakdanje probleme. Tako so floristi za~eli uporabljati razli~ne dekoracije, ki nas spominjajo na pravljice. Pojavljajo se razli~ni pal~ki, vile, angel~ki in druga bajeslovna bitja. Tudi prizori majhnih `ivalic iz narave niso ni~ neobi~ajnega.

V aran`maju boste tako lahko opazovali veverico z orehom, ali pa kak{no drugo ljubko gozdno `ivalico.

Velika sprememba je tudi to, da naj bi bili novoletni aran`maji v ve~ji meri narejeni iz sve`ega cvetja. Tako zelo lepo pride do izraza belo vijoli~na kombinacija. Za svetel del si lahko izberemo cvetove orhidej, ki dalj ~asa ostanejo sve`e, dodamo pa lesk z bunkicami. Vsekakor ostaja tradicionalna

rde~a barva bo`i~a v trendu, le da se letos kombinira z belo in srebrno barvo.

Tako torej, novosti je kar nekaj, {e malo ustvarjalne zagnanosti potrebujete in si ob dru`inskih praznikih polep{ajte domove z lastnimi fantazijskimi aran`maji.

✍ Sabina [egula, univ. dipl. in`. agr., u~iteljica prakti~nega pouka, strokovno teoreti~nih predmetov in modulov na BC Naklo - Srednji {oli Aran`maji na objavljenih fotografijah so s predstavitve trendov v Smeltu 2008 v Ljubljani.

Ledeni aran`ma Pravlji~ni {opek za zimsko kraljico

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

MOJ VRT

11:14

Page 5

OGLASI

5

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:14

6

Page 6

TRAJNICE

MOJ VRT

Pozimi so zanimive zimzelene in mnoge nezimzelene trajnice

Trajnice pozimi

d vrta pri~akujemo, da nam bo v veselje skozi celo leto. Torej tudi pozimi ne sme biti pust in prazen, ~eprav bo glavnina cvetja in zelenja najbolj atraktivna od pomladi do jeseni.

O

@e res, da spomladi vse kipi od rasti in cvetja in komaj pri~akujemo ta ~as, ko naj bi se vrt z nami vred zbudil v novo `ivljenje. Poleti pri~akujemo kulminacijo cvetenja in bogato razrast vseh mogo~ih trajnic in jeseni nas o~ara cvetje in zelenje poznih vrtnih lepotic. ^e pa smo vrt prav na~rtovali in vanj posadili tudi tiste trajnice, ki so lepe skozi vse leto, tudi pozimi vrt ne bo niti malo dolgo~asen. Kadar ni snega, lahko opazujemo marsikaj zelenega med trajnicami tudi pozimi. In mnoge suhe bilke z ostanki cvetja in plodovi ohranijo ~vrstost in lepoto do pomladi. Ko se na njih zadr`ujejo kapljice rose ali megle ali ~e te kapljice zmrznejo v o~arljive vzorce in ~e nanje posije {e zimsko sonce, je slika nepopisno lepa. Le opazovati moramo znati in u`ivati ob tem. ^e pa zapade sneg in iz njega molijo posamezni deli zimzelenih ali suhih trajnic, je slika seveda popolnoma druga~na in posebno bizarna. Ko pa odleze morebitni visoki sneg, je vsako zelenje in tudi odmrli zanimivi deli trajnic dele`no na{e prve

pozornosti. Le preve~ po{kodovane dele trajnic bomo odstranili, ~e motijo estetsko sliko in ob tem pri~akovali prve znake prebujanja tistih trajnic, ki zacvetijo `e ob nizkih temperaturah.

Velikokrat sli{imo ali preberemo, da so trajnice tiste rastline, ki jim nadzemni deli jeseni odmrejo in spomladi spet od`enejo. Vendar je vsakemu poznavalcu vrtnih trajnic jasno, da je to le delna resnica.

Res je med trajnicami veliko takih, ki pozimi njihovi odmrli nadzemni deli niso lepi in jih zato `e jeseni odstranimo. Saj bi moralo veljati pravilo, da med vrtnimi trajnicami sproti odstranjujemo vse, kar ni ve~ lepo, pa naj bo to po{kodovano ali odmrlo listje ali cvetje. Veliko pa je tudi takih trajnic, ki se njihovi nadzemni deli jeseni posu{ijo, ostanejo pa ~vrsti in lepi. Tak{ne bomo odstranili {ele spomladi, tik pred za~etkom nove rasti. [koda bi bilo namre~ izgubiti njihovo zimsko lepoto, ~eprav bo ta le spomin na njihovo poletno ali jesensko barvitost. Pozimi namre~ razumljivo ne moremo pri~akovati poletnih barv. Struktura listja, suha cvetna stebla, cvetovi in plodovi so namre~ tisti, ki sooblikujejo zimsko vrtno sliko.

Tak{nih trajnic je zelo veliko.

Spomnimo samo na rudbekije, astilbe, sibirske perunike, hermelike in ne{tete trave. To so

Med praprotmi je posebno cenjena njihova zimzelenost. Polystichum setiferum je vsekakor ena izmed lep{ih zimzelenih praproti.

Tudi med kamnokre~i je kar nekaj zimzelenih. Tak{en je tudi pisanolistni sen~ni (Saxifraga umbrosa 'Aureopunctata').

Na skalah in v {pranjah med njimi na polnem soncu pre`ivijo vsako vro~ino netreski, ki so zimzeleni, obstaja pa jih nepregledna mno`ica vrst in sort.

Bergenija je stara trajnica, ki pa z leti ni ni~ izgubila, prej bi veljalo, da se spet vra~a na sceno zaradi zimzelenega listja in zelo zgodnjega cvetenja, pa neuni~ljivosti seveda.

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

MOJ VRT trajnice, katerih odmrli deli ohranijo zanimivo obliko, stabilnost in ~vrstost, ne polegajo in marsikdaj nudijo tudi nekaj zimske hrane pticam.

Zelo veliko pa je tudi trajnic, ki ohranijo liste `ive, zelene ali barvite, tudi pozimi. Zanje re~emo, da so zimzelene. [e zdale~ niso zimzeleni samo mnogi iglavci, kot se v~asih poenostavljeno re~e. Tudi nekateri listavci, zlasti grmovnice, pa tudi trajnice so zimzeleni tudi v bolj ostri klimi. Bla`ji klimatski pogoji z vi{jimi zimskimi temperaturami so res bolj naklonjeni zimzelenim rastlinam in tam uspeva mnogo ve~je {tevilo zimzelenih vrst in sort rastlin, kot v hladnih predelih. Prav za vsako klimo pa najdemo tudi mnogo zimzelenih trajnic, zlasti med nizkimi, pa tudi med visokimi se najde marsikatera zimzelena. Marsikatera pa celo zacveti pozimi. Poglejmo samo razli~ne telohe, nekatere ciklame in gladnice! Na{ doma~i ~rni teloh (Helleborus niger) v~asih zacveti `e pred zimo. Ko zapade sneg, se pod njim potuhne in po~aka na prvo odjugo, ko se spet prebudi. Korzi{ki teloh (Helleborus corsicus) dokaj dobro prena{a tudi na{e zime, razvije impozantna cvetna stebla vi{ine tudi 50 – 70 cm z zimzelenimi bodljikavimi sivimi listi, razporejenimi po vsem steblu. Kobulasta socvetja s sto ali celo ve~ sto manj{imi belo zelenimi cvetovi so vidna `e ob prvi otoplitvi, ob koncu zime pa se cvetovi do konca razvijejo. Podobne lastnosti ima tudi smrdljivi teloh (Hellebrus foetidus), le njegovi listi so temno zeleni in globoko narezani dlanastopernati. Orientalski telohi (Helleborus orientalis) s {tevilnimi kri`anci z najrazli~nej{imi barvami cvetja so pa~ kategorija zase. Listi in cvetna stebla dose`ejo vi{ino 30 – 50 cm ali celo ve~. Zimzeleni listi so ob koncu zime marsikdaj

11:14

Page 7

TRAJNICE `e videti precej utrujeni, zato jih pa~ pore`emo prav pri tleh in naredimo prostor odganjajo~im cvetnim steblom. Ko bo cvetje za~elo ob koncu pomladi izgubljati sve`ino, pa bomo tega porezali pri tleh in naredili prostor na novo odganjajo~emu listju.

Med ciklamami prva ob koncu zime zacveti Cyclamen coum, ki ima tudi zimzeleno listje.

Cvetne popke marsikdaj nastavi `e ob koncu jeseni, ko odleze sneg pa zacveti v zna~ilni ciklamni barvi. Prav zanimiva je tudi vedno zelena gladnica (Draba aizoides), drobna pritlikavka, doma v na{em gorskem svetu in prav uporabna tudi v vrtu. Njena rumena socvetja na nizki blazinici z gostimi drobnimi zimzelenimi listi~i so prvi znanilci odhajajo~e zime.

Veliko je tudi zimzelenih praproti, tako med na{imi doma~imi, {e ve~ pa med tujerodnimi, ki pa so v vrtni vzgoji zelo dobrodo{le in po bolj{ih vrtnarijah s trajnicami tudi pri nas dosegljive.

Br{ljani (Hedera) v ne{teto sortah sicer niso ~isto prave trajnice, ker imajo del stebel olesenelih, pa~ pa so nekje na sredi med olesenelimi rastlinami in zeljnatimi trajnicami. Zato jih gojijo tako drevesni~arji, kot tudi trajni~arji. V vrtu pa sodijo med izjemno hvale`ne pokrovnice tako za sen~ne, kot tudi son~ne lege. Br{ljani re{ijo marsikateri problem strmih bre`in, ker zelo dobro varujejo zemljo pred erozijo in so isto~asno tako goste rasti, da skozenj lahko raste le malo plevelov. Uporabni so tudi za oblikovanje zelenih pregradnih sten namesto `ivih mej, za ozelenitev latnikov in pergol in za mnoge druge vrtne koti~ke, pa za sajenje v cvetli~na korita in posode in {e in {e.

Zimzelenih trajnic skratka ne manjka. Kdor jih pozna, z njimi

lahko naredi vrt zanimiv in lep tudi pozimi. Le ozreti se moramo malo okrog sebe, poiskati dobro vrtnarijo s trpe`nimi sadikami in uporabiti svojo domi{ljijo, potem pa u`ivati ob vsakem kolikor toliko lepem

7 zimskem dnevu. Tudi najbolj turoben dan bo ob pogledu na trajnice v vrtu izgubil svojo turobnost!

� Jo`ica Golob Klan~i~, foto Mojca Rehar Klan~i~

Veliki zimzelen (Vinca major) je na sliki. Poleg njega pa je za prekrivanje ve~jih povr{in zelo uporabnih tudi ve~je {tevilo razli~nih sort malih zimzelenov s podobno sposobnostjo razra{~anja, Vsi so zimzeleni in spomladi {e zacvetijo.

Ob prvi odjugi se pojavijo prvi cvetovi orientalskega teloha. Kasneje razvije bogastvo cvetja na vi{jih cvetnih steblih.

Razstava, ki je bila postavljena jeseni in njena avtorica. Trave, predstavljene na njej, bodo ohranile barvitost {e vso zimo, ko bodo jeseni cveto~e trajnice `e izgubile svojo lepoto.

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:15

8

Page 8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Rastlinjaki

Zelenjavo gojimo skozi vse leto poraba zavarovanih prostorov oziroma rastlinjakov je pri vzgoji rastlin v vrtnarstvu `e dolgo znano. S tem podalj{amo ~asovno obdobje pridelave od zgodnje pomladi do pozne jeseni. V zimskih mesecih rastlinjakov ponavadi dodatno ne segrevamo, vendar je v njih kljub temu vi{ja temperatura, predvsem v zgodnjih spomladanskih mesecih, ko ima sonce `e veliko mo~. Zelenjava v rastlinjakih raste v biolo{ko nadzorovanem okolju in ne trpi zaradi velikih sprememb temperatur, su{ in drugih klimatskih nev{e~nosti.

U

Kaj so zavarovani prostori za vzgojo rastlin in kako delujejo?

To so vsi prostori, ki rastlinam omogo~ajo dovolj svetlobe za rast (uporaba prozorne folije, stekla, polikarbonatov), hkrati pa je v njih vedno vi{ja tempeParadi`nik v doma~em rastlinjaku

ratura. To je zaradi efekta tople grede, ko folija ali steklo pono~i prepre~ujejo oddajanje toplote v atmosfero, oziroma prepre~ujejo premo~no ohlajanje v no~nem ~asu, podnevi pa se v njih zrak {e bolj segreje.

spomladi pa zopet pokrijemo s folijo. Primerni so za zgodnjo pridelavo jagod, kumar, paprike in drugih plodov. Za vse te oblike za{~itenih prostorov ne potrebujemo soglasja za postavitev.

Uporabljamo ve~ vrst zavarovanih prostorov od toplih gred, kjer na dnu tople grede nasujemo gnoj, ki s samim razkrojem povzro~a segrevanje zemlje, ki jo nasujemo nad njim. Na vrhu tak{ne tople grede postavimo okno s steklom ali folijo. Ker so zaprte grede nizke, so primerne le za vzgojo sadik v spomladanskih mesecih. V praksi jih ve~ ne uporabljamo, ~edalje bolj pa uporabljamo nizke tunele. Ko v spomladanskih mesecih sadimo na prosto razne vrste plodovk (bu~ke, paprika, kumare), jih lahko pokrijemo za mesec dni z nizkimi tuneli, to je folijo, ki jo napnemo tik nad rastlinami.

Kadar se odlo~imo za rastlinjak, ki je vi{ji od 1,8 m in ni`ji od 3 m in ga jeseni ne odstranimo, spada tak{en objekt med nezahtevne objekte. Povr{ina rastlinjaka ni omejena. Po zakonu o graditvi objektov (ZGO-1b) morate pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. To pridobite, ko sami izpolnete obrazec, ki ga za ta namen dobite na Upravni enoti.

Poznamo tudi visoke tunele. To so do 1,8 m visoki tuneli, ki jih vsako leto pozimi odkrijemo,

Porabniki, ki se vse bolj zavedajo pomena zdrave hrane, cenijo dejstvo, da je v rastlinjakih pri

Profesionalni pridelovalci zelenjave, ki postavljajo vi{je rastlinjake od 3 m, pa morajo pridobiti normalno gradbeno dovoljenje.

Pe~ za ogrevanje rastlinjaka

pridelavi potrebnih manj pesticidov. Pridelava zelenjave v rastlinjakih bo v prihodnje {e pomembnej{a, saj se povpra{evanje po vegetarijanski hrani pove~uje.

Katere kulture lahko gojimo v rastlinjakih? ^ez poletje v njih ve~inoma gojimo plodovke, najpogosteje paradi`nik. V manj{ih koli~inah je v na{ih rastlinjakih najti tudi solatne kumare, papriko ali jaj~evce, druga zelenjava pa v poletni vro~ini v rastlinjakih ne uspeva najbolje. Pridelava plodovk je v rastlinjakih uspe{nej{a kakor pridelava na prostem, kajti izognemo se vsem boleznim, ki jih povzro~ajo poletna de`evja in vlaga v zraku. To velja predvsem za paradi`nik, ki v rastlinjaku ostane zdrav {e pozno jeseni.

Tudi kumare, ki smo jih sadili kasneje (julij) ohranimo lepe {e vse do novembra. Kumare lahko v rastlinjak sadimo dvakrat.

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

MOJ VRT Prvi~ jih sadimo `e v aprilu.

Rastline rodijo v juniju. Naslednji mesec jih nadomestimo z novimi zdravimi sadikami, ki bodo poskrbele za pridelek v jesenskem ~asu. V najve~ji vro~ini se poleti na kumare pogosto naselijo pr{ice, {e posebej v tistih delih rastlinjaka, kjer imamo slab{e zra~enje. V rastlinjakih zelo dobro uspeva tudi paprika in feferoni. Te sadimo v rastlinjake le enkrat in pobiramo pridelke do pozne jeseni.

V zimskem ~asu pridelujemo v hladnih rastlinjakih solato in motovilec. ^e jih sejemo direktno na gredice, moramo to storiti {e dovolj zgodaj v septembru oziroma oktobru. V tem ~asu motovilec, solata ali tudi rukola zrastejo do tehnolo{ke zrelosti. Take rastline so v rastlinjaku nekako skladi{~ene in jih lahko pobiramo celo zimo. Kadar zamudimo setve v septembru, v rastlinjake sadimo sadike. To so sadike rukole, motovilca ali celo solate, ki jih v tem ~asu kupimo pri vrtnarjih. V neogrevanih rastlinjakih je pozimi temperatura manj{a kot 5 stopinj Celzija, kar pomeni, da rastline ne rastejo, ampak Visoki tuneli

11:15

Page 9

V ZELENJAVNEM VRTU samo prezimujejo. ^e so jeseni dovolj zrasle, jih pozimi samo pobiramo. V rastlinjakih so ugodne razmere tudi za prezimitev vrst radi~a in endivije, ki smo jih jeseni presadili v rastlinjak. Preden posadimo radi~, preverimo ali nimamo v rastlinjaku voluharja, ki nam lahko naredi veliko {kodo.

Rastlinjak je tudi primeren prostor za siljenje radi~a.

Zgodaj spomladi, februarja in marca, za~nemo v rastlinjake saditi solato. Solata {e hitreje raste, ~e jo tudi v rastlinjaku dodatno prekrijemo z vlaknatimi folijami.

Na mize, ki jih postavimo v

V rastlinjaku ne priporo~amo prezimljanje sobnih in balkonskih rastlin takrat, kadar opazimo rastlinjakovega {~itkarja.

Po doma~e re~emo temu {kodljivcu bele muha. Prepoznamo ga po mo~nem naletu belih muh, takoj ko se dotaknemo listov rastlin. Veliko belih muh je na fuksijah, angle{kih pelargonijah in ostalih sobnih rastlinah. ^e tak{ne rastline prinesemo v rastlinjak na prezimljanje, bodo {kodljivci ostali tudi na plevelnih rastlinah pod mizami in drugje in se bodo naslednje leto {e z ve~jim zamahom {irili. Ob pojavu kakr{nihkoli bolezni, predvsem pa {kodljivcev, je dobro da je rastlinjak vsaj 14 dni odprt, kar povzro~i propad nekaterih {kodljivcev.

Paprika in paradi`nik v rastlinjaku

9 rastlinjak, na katerih dose`emo vi{je temperature, posejemo sadike. Vzgojimo si vse vrste sadik zelenjadnic in ro`.

Slednje sejemo `e v januarju, zato je v~asih potrebno dodatno ogrevanje in osvetljevanje.

Kadar vzgajamo sadike zele-

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:15

10 njadnic, za~nemo s setvami v februarju, tako da potrebujemo le malo dodatnega ogrevanja. V februarju sejemo v rastlinjake semena zgodnje solate, zelja in cveta~e.

Sredi meseca lahko za~nemo tudi s setvijo paprike in feferonov. Kasneje v marcu sejemo paradi`nik in nato vzgojimo {e sadike kumar in ostalih bu~nic.

Sejemo lahko v gojitvene plo{~e iz stiroporja ali plasti~ne, ki `e imajo pripravljene luknje za posamezna semena. Lahko sejemo tudi po~ez v ve~ja korita iz katerih sadike kasneje, ko imajo prve prave liste prepikiramo v posamezne lon~ke. Za kaljenje potrebujejo sadike visoko temperaturo – plodovke 25 stopinj Celzija.

To zagotovimo z dodatnim prekrivanjem kale~ih rastlin.

Kasneje jih premaknemo v hladnej{i del rastlinjaka. Pre-

Page 10

V ZELENJAVNEM VRTU den sadike posadimo na prosto, jih moramo utrjevati, kar pomeni da morajo biti prilagojene na zunanje temperature.

V marcu lahko v rastlinjake sadimo kumare, bu~ke in stro~ji fi`ol. Kasneje posadimo {e papriko, paradi`nik, jaj~evce ter mogo~e lubenice in melone.

Vse vrtnine v plastenjakih ostanejo do pozne jeseni, razen stro~jega fi`ola, ki ga zamenjajo kumare, bu~ke in del kumar lahko v jesenskem ~asu zamenja stro~ji fi`ol.

V plastenjakih zgodaj zorijo tudi jagode Zalivanje v plastenjakih naj bo kaplji~no s pomo~jo ~rpalke in posebnih cevi s kaplja~i. Vse to navadno uredijo tisti, ki postavljajo rastlinjake. Zagotoviti morate le vodni vir, ki pa je navadno voda iz vodovoda. Pri

kaplji~nem zalivanju je poraba vode zelo majhna. ^e se odlo~imo za ro~no zalivanje, je to prav tako u~inkovito. ^e rastlinjake postavljate sami, ne smete pozabiti na zra~enje.

Tudi pozimi, ko imamo v rastlinjaku solato in var~ujemo s segrevanjem, moramo rastlinjake zra~iti. V nasprotnem se nabira veliko zra~ne vlage, kar bo poskrbelo za bolezni in plesni na solati. Poleti je zra~enje nujno tudi zaradi previsokih temperatur, ki se razvijejo pod folijo. Zra~imo lahko bo~no, tako da dvignemo del stranske stene na obeh straneh. ^elno se morajo odpirati tudi oboja vrata. Najnovej{i rastlinjaki pa imajo mo`nost zra~enja tako, da odpiramo slemena. Seveda je to lahko tudi avtomati~no urejeno, da se zapira ob spustu temperature ali vlage.

MOJ VRT V poletnih mesecih nekatere rastlinjake sen~imo, predvsem tiste z okrasnimi rastlinami.

Zelenjadnice (paradi`nik, paprika) navadno zahtevajo popolno osvetlitev. Sen~imo lahko s posebnimi sen~ili, ki jih montiramo pod streho ali pa rastlinjak pre{kropimo z zunanje strani s posebnim belilom (apno, barva). Barva do pozne jeseni razpade ali pa jo izpere de`. Tako imamo preko zime zopet prozorno folijo ali steklo, kajti rastlinam takrat primanjkuje svetlobe.

Odlo~itev, da si postavimo rastlinjak, pa ~eprav majhen, nam bo obogatila jedilnik s sve`o zelenjavo. Hkrati pa se bomo lahko `e zgodaj februarja hodili greti v na{ vrti~ek, kjer bomo u`ivali ob setvah in kaljenju prvih sadik solate, paprike, zelja ‌

� Ana Ogorelec

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:15

Page 11

FITOFARMACIJA

MOJ VRT

11

[kodljivci sobnih rastlin

Prava za{~ita je rosenje s postano vodo S

adno drevje, okrasne trajnice in druge zunanje rastline so se `e odpravile k po~itku, zato se do spomladi posve~amo predvsem sobnim okrasnim rastlinam.

Prostori, kjer se nahajajo, so obi~ajno ogrevani s centralno kurjavo. Najve~ja te`ava pri tem je suh zrak, ki ob ustrezni temperaturi (18 do 20 stopinj Celzija) omogo~a in pospe{uje razvoj pr{ic, resarjev, kaparjev in krvave u{i. Ustrezen ukrep za prepre~evanje pojava teh {kodljivcev je redno rosenje rastlin s postano vodo.

- PR[ICE spadajo med pajkovce, zato zlasti pri pr{icah prelkah pogosto opazimo drobno paj~evino. S prostim o~esom so prakti~no nevidne, opazimo jih le ob gibanju kot drobne pikice. Napadeni listi so videti razbarvani, lahko imajo bronasti nadih, ob huj{em napadu odpadejo. Poskrbimo predvsem za zadostno zra~no vlago z rosenjem, ki pr{icam ne ustreza. Kemi~no jih zatiramo z akaricidi ali pripravki na osnovi repi~nega in parafinskega olja.

Pr{ice so drobni pajkovci

- RESARJI (resokrilci ali tripsi) so `u`elke. Odrasle `ivali so drobceni metulj~ki z zna~ilnimi resicami na krilcih, li~inke so prisesane. [kodo delajo predvsem s sesanjem na cvetovih in listih. Cvetovi se razbarvajo, nastanejo svetle lise, pri gladiolah se cvetni nastavki posu{ijo in se ne odprejo, listi so videti na zgornji strani srebrnkasti.

Na njih opazimo drobne temne kup~ke, ki so njihovi iztrebki.

Same `u`elke so prav tako vidne le pod lupo. Kemi~no jih zatiramo s pripravki na osnovi repi~nega olja, parafinskega olja in z insekticidi registriranimi v ta namen. Redno rosenje jih zdesetka.

- KAPARJI so `u`elke, ki napadajo veliko {tevilo rastlinskih vrst, iz katerih sesajo sok.

Mlade li~inke so svetle zelenorumene barve, gibljive in brez {~itka, zato jih fitofarmacevtska sredstva v tej fazi lahko uni~ijo.

Odrasli kaparji dobijo vo{~eni {~itek, ki jih u~inkovito varuje.

Te je potrebno zato obvezno odstraniti ali vsaj premakniti z blago milnico, mlade lahko zatiramo s pripravki na osnovi repi~nega in parafinskega olja.

Paj~evina pr{ic prelk

- KRVAVA ali VATASTA U[ si najde zato~i{~e v zalistkih, v pazduhah vejic ali celo v loncih med koreninsko grudo in steno posode. Mlade `u`elke so velike dva do tri milimetre in so ko`ne barve. V tem stadiju lahko proti njim u~inkovito uporabimo fitofarmacevtska sredstva. @al jih ponavadi tako kot ve~ino {kodljivcev opazimo prepozno, ko se starej{e `e zavarujejo z voskasto vatasto prevleko. To moramo obvezno odstraniti z blago milnico, {ele nato jih lahko u~inkovito kemi~no zatremo.

- MRTVA[KA MU[ICA je znak, da preve~ zalivamo, saj za svoj razvoj li~inke v zemlji potrebujejo veliko vlage. Odrasle mu{ice so drobne, sivo~rne barve in se ponavadi sprehajajo po tleh. Lahko jih lovimo na rumene lepljive plo{~ice ali uporabimo `e pripravljen insekticid v spreju. Vsekakor pa je vedno najbolj{a preventiva, zato ne pretiravajte z zalivanjem, pa~ pa poskrbite za zadostno zra~no vlago.

� Tatjana Rupnik s. p., univ. dipl. ing. agr.

Izvajam osnovne in obnovitvene te~aje iz fitomedicine za izvajalce ukrepov iz varstva rastlin ter tematska predavanja.

Vse informacije na GSM: 031/302-389 ali e-mail: tatjana.rupnik@email.si

Kosmi~i krvave u{i

Odrasel trips je metulj~ek

Kaparje najdemo ob glavnih `ilah

Srebrni sijaj na izsesanih listih

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:15

12

Page 12

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Sajenje sadnega drevja in najpogostej{e napake

“

Ob skrbni negi obilen pridelek lad zasadi si drevo”, je zapisal gorenjski sadjar in pesnik Tine Benedi~i~.

Ta verz bomo malce spremenili v “Prav posadi si drevo”.

To prav gotovo dr`i, saj bo pravilno posajeno drevo dobro raslo in kmalu zarodilo.

M

Za za~etek nekaj najpogostej{ih napak, ki se pojavljajo ob sajenju: - neustrezna izbira sadik glede na lego sadovnjaka, nadmorsko vi{ino in tla - premajhna sadilna jama posebno v te`jih tleh - premalo gnojil (v~asih preve~) - gnojila se dajo na korenine

- pregloboko sajene sadike cepljeno mesto pri tleh ali celo v zemlji - premo~no privezana sadika h kolu - te`ka (bolj ilovnata) in mokra zemlja potla~ena ob sajenju - korenine ostanejo brez zraka - slaba za{~ita pred voluharjem in divjadjo - po nakupu sadike dolgo niso posajene - se izsu{ijo

Da bi se vsem ali le posameznim nepravilnostim, izognili, povejmo kako pravilno posadimo sadno drevo.

Za~ne se s pripravo sadilne jame, ki mora biti v premeru

velika 80 do 100 cm in globoka 40 do 50 cm. Po mo`nosti jo izkopljemo dva do tri tedne pred saditvijo. Zemlja, ki jo bomo izkopali, se bo tako prezra~ila in zrahljala, sajenje samo pa bomo opravili hitreje.

Poleg kvalitetne sadike potrebujemo za sajenje tudi nekaj dodatnega materiala (organsko in mineralno gnojilo, za{~itno mre`o pred voluharjem, kol, h kateremu prive`emo sadiko, vrvico za privezovanje).

Preden se lotimo sajenja, je dobro prebrati kaj o sajenju, o lastnostih podlage, na katero je cepljena `lahtna sorta in o lastnostih le-te. O tem nam bodo vedeli veliko povedati ob

nakupu sadik v sadni drevesnici, `al pa manj, ~e nabavljamo sadike v trgovini. Pri nakupu je zelo pomembno, da so sadike na mestu prodaje v zakopu, saj tako ni nevarnosti, da bi se izsu{ile in pozneje nebi odgnale.

Pri na~rtovanju sadnega vrta, moramo upo{tevati nekaj nujnih pravil. Drevesa iste sadne vrste naj bodo po mo`nosti skupaj ali v eni vrsti. Saj ne da bi se drevesa med seboj “stepla”, a vsaka sadna vrsta ima svoje zahteve tako glede osvetlitve, tal in tudi odpornosti na bolezni in {kodljivce. Zato se priporo~a tudi sajenje po ~asu dozorevanja plodov. To pa zato,

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

MOJ VRT da, ~e `e pride do problemov, lahko npr. po{kropimo pozne sorte, medtem ko zgodnje `e dozorevajo. ^e je to pome{ano, potem se bomo zgodnji sorti ob {kropljenju le te`ko izognili.

Prav tako posku{ajmo saditi {ibkeje rasto~a drevesa na ju`ni strani sadovnjaka in bujnej{a na nasprotni. Tako bodo drevesa oz. listi dobro osvetljeni, zato tudi aktivni in bodo v ~im ve~ji meri sodelovali pri presnovi hranil. Prav tako sadna drevesa ne sodijo nekam sredi zelenjavnega vrta predvsem zaradi {kropljenja, ~e bo potrebno.

Ob sajenju damo na dno sadilne jame najprej travno ru{o, ki jo obrnemo in nekoliko mineralnega gnojila. Ob sajenju uporabljamo sadjarski NPK z majhno vsebnostjo du{ika ( N ) - prva {tevilka ~im manj{a.

Nato dodamo nekaj zemlje.

Nanjo postavimo mre`o proti voluharju in skoznjo zabijemo kol, ki bo sadiki potem v oporo.

V notranjost mre`e proti voluharju damo zemljo, kateri lahko dodamo nekaj {ote in dobro preperelega komposta.

Nato na to zemljo postavimo sadiko in poravnamo korenine.

Z enako me{anico zemlje korenine tudi prekrijemo. Isto~asno na zunanji strani zasipavamo sadilno jamo z zemljo, kateri dodajamo mineralno gnojilo (skupaj na sadiko cca Âź kg) V globini 10 do 30 cm dodamo ob zunanji steni jame do 25 kg hlevskega gnoja. ^e ga imamo dovolj, ga nekaj lahko damo tudi na dno sadilne jame. ^e nimamo hlevskega gnoja, dodajamo med sajenjem zemlji eno od drugih organskih gnojil.

Korenine pokrijemo s preostalo zemljo. @i~no mre`o na zgornjem mestu stisnemo skupaj, da voluhar ne bo mogel priti do sadike od zgoraj. Na koncu sadiko rahlo pri-

11:15

Page 13

V SADOVNJAKU ve`emo h koli~ku in za{~itimo pred divjadjo.

Pri samem sajenju moramo posebej paziti: - pri sadiki nekoliko prikraj{amo debelej{e korenine, da odstranimo ob izkopu po{kodovan konec, - gnojila moramo dodati tako, da ne pridejo v direktni stik s koreninami, ker lahko pride do po{kodb korenin, - sadiko ob zasipavanu nekoliko stresamo, da se zemlja bolj{e razporedi ob koreninah, - zemljo ob sajenju nekoliko potla~imo, a le ~e zemlja ni premokra, - sadiko posadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici cepljeno mesto naj bo ~im vi{je od tal, - ko je sadilna jama zasuta, mora biti vse skupaj nekoliko dvignjeno nad okoli{ki teren; pozneje se bo zemlja posedla in z njo tudi sadika, - ~e je ob sajenju zemlja suha ali nastopi su{no obdobje po sajenju, je potrebno posajeno sadiko zalivati; to velja predvsem za sajenje spomladi, - sadiko narahlo prive`emo h koli~ku v obliki {tevilke 8; ~e zave`emo pretesno in pozneje ne razrahljamo, se vrvica zaje v les in se tam drevo lahko zlomi; nikakor ne smemo vezati z `ico (slika desno).

- jeseni moramo sadike za{~ititi {e pred divjadjo; posamezna drevesa pred divjadjo za{~itimo s kovinsko mre`o (slika skrajno levo); najbolj{e pa je ograditi z mre`o cel sa-dovnjak, - pred mrazom sadike za{~itimo s koruzno slamo (slika levo), lahko tudi z nekaj plastmi kovertana (vrteksa); plasti~na folija za za{~ito debel ni primerna. ^e ste pozorno prebrali napotke, pri sajenju prav gotovo

ne bo problemov. Sadike bomo spomladi {e prikraj{ali na primerno vi{ino, ~ez nekaj let pa bodo drevesa ob skrbni negi dala obilen pridelek, ki nam bo

13 v veselje, ponos in gurmanski u`itek.

� Matja` Male`i~, KGZS-ZAVOD LJ , Sadna drevesnica Studenec

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

11:15

Page 14

14

MOJ VRT

PRAZNIKI

Medenjaki

Sla{~ica za zimsko razvajanje o zunaj pritiska mraz, zlato rjavi medenjaki vabijo, da mehko zagrizemo vanje in za~utimo aromati~no bogastvo sestavin, ki vse po vrsti prijetno grejejo: med, mandlji, arancini, cimet, klin~ki, kardamom in ostalo di{avno sorodstvo. ^e namesto bele p{eni~ne moke uporabimo ~rno ali r`eno moko, namesto belega sladkorja pa nerafiniran rjav sladkor kot je muscavado, medenjak ni le energijsko bogata pa~ pa tudi po mineralni sestavi zanimiva sla{~ica za zimsko razvajanje.

jamo mleti sladkor, da dobimo gostljat, a {e teko~ premaz. Premaz uporabimo takoj, ker se hitro su{i.

Medeno testo je voljno za valjanje, oblikovanje in okra{evanje in zato zelo prikladno za izdelavo u`itnih okraskov za bo`i~ni dreve{~ek, medenega adventnega koledarja ali celo medene hi{ice.

Medeno testo v grobem delimo na tistega, iz katerega oblikujemo kroglice, jih spe~emo in glaziramo, ter na tistega, ki ga valjamo, izrezujemo razli~ne oblike in te nato domiselno krasimo. Za glaziranje medenjakov je najbolj uporaben limonin led. Z njim zakrijemo morebitne razpoke in prepre~imo prehitro staranje izdelka. Pripravimo ga iz vode ali limoninega soka ali me{anice obojega ter mletega sladkorja. Uporabljamo majhne koli~ine teko~ine, 2 `lici sta dovolj, in ga po potrebi raje pripravljamo sproti. Teko~ini toliko ~asa doda-

50 dag moke 20 dag medu 20 dag sladkorja 1,5 dl `itne kave, kuhane po receptu na embala`i 1 rumenjak limonina lupina cimet `li~ka jedilne sode

K

Levo zgoraj medeni hleb~ki, desno zgoraj bazelski medenjak, spodaj okra{eni medenjaki

Medeno testo razlikujemo tudi po sestavi. Ta ÂťhitriÂŤ medenjaki vsebujejo ma{~obo, zato je rok uporabe tak{en kot pri pi{kotih. Medenjaki brez ma{~obe niso v nevarnosti, da bi kmalu postali `arki. Valjane medenjake na~eloma ponudimo {ele ko se zmeh~ajo, to je po tednu ali dveh.

MEDENI HLEB^KI

Sladkor, med in `itno kavo segrejemo do vreli{~a. V ohlajeno zmes vme{amo rumenjak. Zmes zlijemo v moko, ki smo ji dodali sodo in di{ave ter zme{amo v gladko maso. Maso na hladnem pustimo po~ivati najmanj 8 ur. Masa postane gostej{a in jo pred oblikovanjem nekoliko pregnetemo na moki. Iz mase oblikujemo svaljek, nare`emo na kose velikosti oreha in oblikujemo kroglice.

Polagamo jih na peka~ in pe~emo pri 180 stopinj Celzija. deset minut oz. do svetlo rjave barve. Poma`emo jih z limoninim ledom. Medenjake lahko prema`emo {e tople ali pa ohlajene.

MEDENJAKI ZA OKRA[EVANJE 25 dag r`ene moke 25 dag mehke p{eni~ne moke `li~ka pecilnega pra{ka

35 dag medu 2 jajci za~imbe za medenjake beljak za premaz dekor

Med in jajci dobro preme{amo, dodamo ostale sestavine in naredimo gladko testo, ki naj po~iva 1 uro v hladilniku.

Na pomokani povr{ini testo razvaljamo na ½ cm debelo in izre`emo `elene oblike medenjakov. Prema`emo jih z beljakom in okrasimo z bu~nimi in son~ni~nimi semeni, mandlji, kandiranim sadjem ali sladkim dekorjem ipd.

Pe~emo jih pri 170 stopinj Celzija do zlato rjave barve. Pe~ene prema`emo z me{anico vode in medu v razmerju 1:1, da dobijo lesk.

BAZELSKI MEDENJAK 15 dag rjavega sladkorja 22 dag medu 30 dag p{eni~ne moke 1 jajce 10 dag grobo sesekljanih mandljev 10 dag kandiranih pomaran~nih in limoninih lupinic `li~ka pecilnega pra{ka {~epec soli 2 `li~ki za~imb za medenjake limonin led

Vse sestavine zgnetemo v gosto testo, ki ga razvaljamo na 1 cm debelo. Oblikujemo pravokotnik, ga razre`emo na enakomerne kose ter pe~emo pri 180 stopinj Celzija 15 do 20 minut. Polijemo ga z limoninim ledom in okrasimo s kandiranimi ~e{njami in mandlji.

Trudili so se dijaki BC Naklo, program sla{~i~ar in Vanja [ubic, univ. dipl. ing., u~iteljica prakti~nega pouka in strokovno teoreti~nih predmetov

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

MOJ VRT

11:15

Page 15

PREDSTAVLJAMO

Vabimo vas v prenovljeno trgovino z bogato ponudbo blaga za kmete in vrti~karje Nudimo vam: ❖ folijo za zastiranje posevkov ❖ mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA) ❖ okrasne lonce ❖ specialna gnojila za sobne rastline ❖ krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, koko{i, pi{~ance, kunce in pra{i~e ❖ vse za rejce malih `ivali ❖ pribor in sredstva za klanje ❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ❖ za{~itna delovna sredstva ❖ gospodinjske in tehni~ne pline (NOVO - plinske jeklenke za pogon vili~arjev)

15

23.12.2008

11:15

Page 16

Foto Bojan Rauh

cajtng:cajtng.qxd

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

16 M O J

11:15

Page 17

OGLASI

3

cajtng:cajtng.qxd

16

23.12.2008

11:15

Page 18

NASVETI

MOJ VRT

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

MOJ VRT

11:15

Page 19

NASVETI

17

cajtng:cajtng.qxd

18

23.12.2008

11:15

Page 20

NASVETI

MOJ VRT

cajtng:cajtng.qxd

23.12.2008

MOJ VRT

11:15

Page 21

NASVETI

19

cajtng:cajtng.qxd

20

23.12.2008

11:15

Page 22

NASVETI

MOJ VRT