Skrinja
Brezplačni izvod
Glasilo radovljiske dekanije V
April 2017
Letnik 15
Številka 1
Velika noč
Vstali Kristus daje moč in upanje našim vasem Za glih reči, nimamo dost parložnost’, de bi pieli »Aleluja«, zak’ nam na manjkajo preglavce, skarbi an razočaranja. Velika noč pa nas vabi h petju, zak’ tele je ta parvi odgovor, ki ga dajemo prù našim težavam. Tela je ta parva pot, de bi znali preomagati naše slabosti, naša obupanja, zatuo ki se v pietju pokaže tista skrivnostna muoč, ki se odperja od nebes do nas an oživlja ku zazeljeni daž puoje našega sarca an mu dá, de porodi nove saduove, de razcvedejo ta prava drevesa an de bomo mogli spet napuniti naše hiše z dobruotami, ki izhajajo od prenovljenega sarca. Ries je, de Velika noč ima v sebé tole posebno nebeško muoč, de vse prenovi. Saj videmo, kaj se gaja po naših vaseh, kakuo ljudjè skarbé, de se dobro parpravijo an tudi, de lepuo oflokajo naše cierkva. An, kjer so še ostali, de tudi tonkači razveselijo naše vasì. Kuo je bilo lepuo poslušati zguoda, kàr otroci smo šele spali, tisto lepuo tonkanje, ki te je zbudilo an oznjajevalo, de je Velika noč že med nami. V hiši od spuodaj se je pa vzdignu dobar vonj, de bi na manjkalo tudi kaj dobrega že v začetku dneva. Šlo je za žegnani kruh, ki smo ga požegnovali na Veliko saboto an z njim začeli velikonočni dan. Naši možje pa niso pozabili nesti kos žegnanega kruha tudi v štale an hlieve, zak’ je bila tudi žvina deležna velikonočnega žegna. Četudi se je sviet močnuo spremeniu, na moremo opustiti an pozabiti telih navad. Posebno na smiemo izgubiti poti, ki pelje v cierku. Velika noč je druženje vsieh kristjanu, je skupno srečanje, zak’ nam tuole pomaga, de se srečamo tudi z Buogam, z ustalim Kristusam. Če manjka tuole, le malo ostane an vič čudnega se zbere okuole nas, de težkuo ohranimo našo podobo. V takuo zapletenem svietu nam Kristusovo vstajenje daje muoč an upanje, de bomo znali živeti v tisti vieri, v kateri smo bili karščeni an ki v telim cajtu potrebuje nove moči. Kristus je
Božji grob v cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Ukvah ustù od martvih, de mi na ostanemo v smarti an de dobimo novo življenje. Naj ga daje tudi našim družinam an vasem, de se v njih nazaj začuje vrisk življenja novorojencu.
- Marino Qualizza, beneški duhovnik, prijatelj Maria Gariupa, ukovškega duhovnika