Naše novice, marec 2016

NAŠE NOVICE www.specom.si

Regionalni informativni časopis

Letnik 7 / Številka 2 / Marec 2016

BLED / BOHINJ / GORJE / JESENICE / KRANJSKA GORA / RADOVLJICA / ŽIROVNICA

NAŠE NOVICE

AKTUALNO

2

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Izpolnjujemo dolg do nadškofa Antona Vovka VRBA - O našem velikem rojaku nadškofu Antonu Vovku, pranečaku Franceta Prešerna, ki mu je zibka stekla v isti hiši kot pesniku, in sicer 19. maja 1900, je bilo že marsikaj napisanega, pa se zdi, da je še vedno premalo poznan, tako v širši slovenski družbi kot med nami, rojaki. Prav tako zanj teče postopek beatifikacije, v katerem je bil sestavljen tudi obširen življenjepis, ki je bil predložen v Vatikan.

Ljubljansko nadškofijo je prevzel takoj po 2. svetovni vojni, leta 1946, ko je bilo veliko pomanjkanje duhovnikov. Mnogi od njih so bili v zaporih, na stotine pa jih je odšlo v tujino. Nadškof Vovk je zanje pogumno posredoval pri oblasteh, le-ta pa je ostajala gluha za njegove prošnje in je nad njim iz­vajala najrazličnejše pritiske – od zasliševanj (velikokrat v nočnih urah) do aten­tatov. Naj­bolj je odmeval zažig nad­ škofa na poti v Novo mesto, leta 1952. Škofovsko geslo »V Gospoda zaupam« mu je pomagalo ohraniti vero in pokončnost v premnogih preizkušnjah, tudi v sladkorni bolezni, za posledicami katere je tudi umrl.

S tem je postal pričevalec vere, tako svojih ustrezen odlok. Za primerno predstavitev sodobnikom kot prihodnjim generacijam. je bil sestavljen pripravljalni odbor, ki je Še več, s svojim zgledom je postal tisti te- določil celostno ureditev ene od spominskih melj, na katerem so lahko gradili vsi tisti, ki sob tako za nadškofa Vovka, kot Franceta so si prizadevali za svobodno družbo in sa- Prešerna. mostojno Slovenijo. Pokojni France Bučar Vrba je tako postala božja pot. Ne le v kulje zapisal, »da brez škofa Vovka ne bi bilo turnem, ampak tudi duhovnem smislu. Naj današnje Slovenije« In da mu »slovenski se nanjo poda čimveč romarjev in tistih, ki narod ostaja njegov trajni dolžnik« (Druži- v srcu dobro mislijo. na, 19/7, marca 2004, str. 9).

Dr. Roman Kozmus Zato sva svetnika Slovenske de­ mokratske stranke v lankem letu na eni od občinskih sej Občine Žirovnica podala predlog, da se Prešernova rojstna hiša poimenuje tudi po nadškofu Vovku. Že avgusta lani je Ministrstvo Prešernova rojstna hiša odslej Rojstna hiša Franceta Prešerna in za kulturo ugodilo Antona Vovka. Foto: Arhiv ZTK Žirovnica predlogu in izdalo

NAŠE NOVICE. Informativni časopis Zgornje Gorenjske (Občine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radov­ljica in Žirovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mesečno, brezplačno ga prejemajo naključno izbrana gospodinjstva; letnik 7, številka 2, izid: 23. 3. 2016; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Matjaž Koman (Žirovnica), Monika Sušanj (Jesenice), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Branka Smole (kultura), Matjaž Klemenc, Siniša Uroševič (šport); naslov uredništva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica; elektronski naslov: specom@specom.si; trženje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/ 202 384; e-naslov: specom@specom.si; NAŠE NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS po zaporedno št. 1504. Naslovnica: Pomlad je tu (Foto: Bojan Rauh).

NAŠE NOVICE

ČASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDIŠČU: BLAŽ VEBER

3

Najbolj prepoznaven turistični kraj v Sloveniji Marca je vajeti kranjskogorskega turizma prevzel Blaž Veber, mag. turizma, iz Podkorena, v preteklosti že dejaven v turizmu. Turizem Kranjska Gora bo vodil v naslednjem štiriletnem obdobju.

Vaše dosedanje delovne izkušnje.

V turizmu delam že več kot petnajst let, tako da sem si v tem času nabral kar nekaj izkušenj v različnih dejavnostih, tako v gostinstvu, pri organizaciji prireditev, igralništvu in delu v turističnih agencijah. Zadnjih osem let sem delal v LTO Kranjska Gora, tako da mi je to področje, ki sem ga prevzel z mesecem marcem, poznano.

Kakšno je trenutno stanje kranj­ skogorskega turizma?

Kranjskogorski turizem je v lanskem letu beležil 6 % rast, kar je povsem primerljivo z rastjo v slovenskem pro­ storu in je nadpovprečno glede na ostale gospodarske panoge. Kar sem mi zdi še posebej pomembno pa je predvsem »klima«, ki je tako med gos­ podarstvom kot tudi lokalnim prebivalstvom bistveno bolj pozitivna glede na pretekla leta.

Kateri so glavne znamenitosti, s katerimi Kranjska Gora privablja turiste?

Kranjska Gora obsega območje med Ratečami in Radovno. In vsakdo, ki je že obiskoval naše kraje, ve, da narava na tem koncu res ni skoparila s svojo domišljijo.

Največja pridobitev, ki goste pozdravi na vstopu v dolino Tamar, pa je v letošnjem letu Planica z dograjenim Nordijskim centrom, za katerega verjamem, da bo veliko prispeval k obisku cele doline.

Kateri dogodki v letu so aduti Kranjske Gore za večji obisk?

Prav gotovo sta za Kranjsko Goro izrednega pomena tekmi za svetovni pokal v alpskem smučanju Pokal Vitranc in poletih v Planici. Letos smo prvič gostili tudi svetovni pokal v tekih na smučeh. Kranjska Gora je ena izmed vodilnih turističnih destinacij v svetu po organizaciji športnih prireditev na najvišjem nivoju. Kranjska Gora ima v koledarju prireditev izreden nabor. Še več energije bomo v prihodnosti namenili predvsem organizaciji in promociji prireditev v poletnem času. Tako že letos v mesecu maju organiziramo SP v spustu z gorskimi kolesi IXS, atraktivno prireditev Goni Pony ter tradicionalno prireditev Juriš na Vršič, če

naciji. Velik vpliv na njihovo število pa ima seveda tudi vreme.

S kakšnimi dodatnimi vsebinami oz. prijemi bi lahko še dodatno izboljšali ponudbo Kranjske Gore?

Predvsem, kot sem že omenil, z vlaganjem v turistično infrastrukturo.

Imamo velike načrte, ki so vezani na izgradnjo novega javnega kopališča v Gozd Martuljku, v letošnjem letu bomo dokončali urejanje jezera Jasne, ki je postalo izredna turistična zanimivost, izgradnjo gondole na vrh Vitranca, dograditev športnega parka Ruteč, urejanje vaških jeder. Seveda pa brez usposobljenega kadra, sodelovanja s turističnim gospodarstvom in z zadovoljnim prebivalstvom, ki mora biti vklju­čeno razvoj kraja, to ne bo mo­ goče.

Blaž Veber govorimo o prireditvah, ki so vezane predvsem na kolesarstvo. Seveda ne smemo letos pozabiti omeniti slovesnosti ob Ruski kapelici, ki bo prav gotovo eden izmed osrednjih poletnih dogodkov. V mesecu avgustu pa se bo letos prvič potekal tudi Kranjskogorski filmski festival.

Verjetno je vaš cilj dober obisk Kranjske Gore skozi vse leto in čim manj sezonskih nihanj?

To je verjetno cilj vsakega turističnega kraja. Je pa to izredno težko doseči, vzrokov pa je seveda več. Kranjska Gora je bila v preteklih desetletjih poznana predvsem kot zimsko-športno središče. V destinaciji se zavedamo, da je potrebno veliko več vlagati v razvoj poletnih produktov. Občina Kranjska Gora ima izredno smele načrte za prihodnji razvoj turizma, ki vsekakor sloni na izgradnji turistične infrastrukture in prav to je bil eden izmed ključnih dejavnikov, ki so me prepričali, da sem se odločil za vodenje Turizma Kranjska Gora.

Kaj pomenijo za Kranjsko Goro dnevni obiskovalci?

So izredno pomemben del turistične potrošnje. Na zadovoljevanju njihovih potreb vpliva dodatna turistična ponudba v desti-

Z vašim nastopom na mestu vodenja kranj­ skogorskega turizma ste si prav goto­vo zastavili kratkoročne in dolgoročne cilje! Nam jih lahko zaupate?

Največji izziv je predvsem vzpostavitev centralnega rezervacijskega sistema na ravni destinacije, v katerega bodo aktivno vklju­ čeni tako ponudniki namestitvenih kapa­ citet kot tudi ponudniki ostalih storitev.

Sama promocija destinacije bo v prihodnosti slonela predvsem na oglaševanju preko socialnih medijev. Menim, da je dolžnost Turizma Kranjska Gora biti »servis« za lokalno gospodarstvo, glavna vloga pa promocija in trženje turistične ponudbe. Želim slediti in nenazadnje prehiteti konkurenčne turistične destinacije na tem področju. Imamo mlado in energično ekipo, s katero mislim, da nam bo to tudi uspelo.

Kako vidite Kranjsko Goro čez štiri leta, ob zaključku vašega prvega mandata na mestu direktorja Turizma Kranjska Gora? Če sem čisto kratek in iskren, Kranjsko Goro vrniti tja, kjer je že bila in za kar ima ves potencial. Postati najbolj prepoznavna in zaželjena turistična destinacija v Sloveniji.t

Bojan Rauh

NAŠE NOVICE

BLED - BOHINJ

4

Koncerti zbora Vox Carniola

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Urejanja širšega grajskega kompleksa BLED - Zavod za kulturo Bled bo letos nadaljeval s pridobivanjem prostorske dokumentacije in idejnih projektov za umestitev ožjega območja Blejskega gradu v občinski podrobni prostorski načrt in urejanja širšega grajskega kompleksa v smeri Rečice. Urejanje širšega grajskega kompleksa predstavlja dolgoročno usmeritev zavoda za obdobje do leta 2020, saj želijo na tem področju tako naravne kot tudi kulturno-etnološke vrednote - Blejski grad, Mra­ kova domačija in Pristava, zaokrožiti v okvire kulturno-naravnega doživljajskega parka.

Slovenska literatura od A do Ž

BLED - Vox Carniola iz Jesenic je prejel s strani Kulturnega društva Schellenburg povabilo k sodelovanju v sakralnem abonmaju, kjer nastopajo znani in priznani slovenski zbori. Pod umetniškim vodstvom Eve Jelenc Drozg se bo predstavil s programom umetnih in ljudskih pesmi pretežno velikonočnih skupaj z organistom profesorjem Tonetom Potočnikom na treh koncertih: v nedeljo 10. aprila ob 19.45 po večerni maši v župnijski cerkvi sv.

Martina na Bledu; v sredo 13. aprila ob 19.30 v uršulinski cerkvi v Ljubljani, nastopila bo tudi solistka Neža Vasle; v petek 15. aprila ob 20.00 v župnijski cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju, nastopila bo tudi solistka Neža Vasle.

Andrej Černe

Velikonočno tekmovanje ljubiteljev smučanja po starem

BLED – Da bi si zagotovili dodatna prepotrebna sredstva za svojo dejavnost, v Odbojkarskem klubu Bled, organizirajo gostovanje gledališke predstave Špas Teatra »Slovenska literatura od A do Ž« v petek, 1. aprila 2016 ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu.

Gre za predstavo, ki odgovarja na vsa bistvena vprašanja o slovenski literaturi: Kakšna je razlika med Novo revijo in revijo Nova? Ali je prečka Cirila Zlobca resnično v obliki knjige in ali zbrana dela Ivana Cankarja res gorijo dlje kot tista od Miška Kranjca in tako dalje?

Naj vas literarna tematika ne prestraši: skrb, da bi v predstavi lahko izvedeli kaj pretirano pametnega, je odveč - o šesti umetnosti bo predaval Lado Bizovičar, ki knjige uporablja predvsem kot obtežilnik za neplačane položnice in občasni domači herbarij. Da bi pa zadevo ohranili na vsaj zmerno dostojni kulturni ravni, se mu bosta na odru pridružila akademsko izobražena (diplomi sta po naših ocenah videti kolikor-toliko verodostojni) igralca Jaša Jamnik in Jernej Čampelj. Tokrat je režijsko taktirko prevzel Primož Ekart, pod tekst pa se je podpisal odlični in duhoviti Jure Karas.

Nobene skrbi torej ni, da se ne bi dve uri odlično zabavali, hkrati pa nam z nakupom vstopnic za obisk te predstave pomembno pomagate pri ohranjanju naše dejavnosti v klubu, predvsem pri zagotavljanju prepotrebnih sredstev za financiranje osnovne dejavnosti dela z mladimi igralkami in igralci. Vse ljubitelje odbojke lepo prosimo, da nam zato pomagate na ta način, da se udeležite predstave in da pomagate pri prodaji kart še svojim bližnjim, prijateljem, znancem …

Karte so po ceni 20 evrov na voljo pri članih upravnega odbora in trenerjih OK Bled ter na Turističnem društvu Bled. Zahvaljujemo se vam za vašo podpora in želimo obilo užitka na predstavi.

Odbojkarski klub Bled

Velikonočni koncert Komornega zbora Dekor BOHINJ - Tudi letos vas vabimo na srečanje ljubiteljev smučanja po starem. Udeleženci tekmovanja so bili zadnji dve leti nad dogodkom tako navdušeni, da nam je v čast, da lahko srečanje organiziramo tudi letos. Kersmučišče na Kaninu še vedno ne obratuje, smo z veseljem sprejeli izziv, da organiziramo velikonočno in hkrati tudi zadnje letošnje srečanje ljubiteljev smučanja po starem.

Velikonočni ponedeljek je 28. marca in takrat vabimo na Vogel vse goste Bohinja, ki bodo pri nas preživeli podaljšan vikend ali pa prišli vsaj ta dan v Bohinj. Tekmovanje organiziramo skupaj s Ta lesenimi iz Krope in z Žičnicami Vogel Bohinj, d.d. Pripravili bomo predstavitev ekip, tekmovanje in družaben spremljevalni program.

Lani je bilo na tekmovanju več kot 50 tekmovalcev iz 12 klubov.

Jure Sodja, za organizatorje TD Bohinj in Žičnice Vogel d.d.,

BLED – Vabljeni na velikonočni koncert Komornega zbora Dekor pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika v Cerkev sv. Martina na Bledu na velikonočni ponedeljek, 28. marca, ob 20. uri.

Komorni zbor DEKOR je nastal januarja 2015 v Ljubljani. Združuje dolgoletne zborovske pevke in pevce iz vse Slovenije, ki so v preteklosti prepevali v vidnejših slovenskih in nekaterih tujih sestavih. V želji po poglobljeni pripravi zaokroženih zborovskih projektov deluje pod vodstvom gostujočih slovenskih in tujih dirigentov.

V letošnji sezoni bodo pevci Komornega zbora DEKOR pod vodstvom gostujočega dirigenta Sebastjana Vrhovnika izvedli nov vokalno-instrumentalni program z naslovom BACHove PÄRTiture – Baročni moteti in sodobne zvočne miniature na koncertih v različnih krajih po Sloveniji, tokrat tudi na Bledu. Z glasbo kontrastov – razgibane baročne motete, (predvsem) skladateljev rodbine Bach, bodo združili z minimalističnim zvočnim svetom Arva Pärta.

NAŠE NOVICE

GORJE

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Mi smo pa tekli na smučeh

5

ska Bela »Gledališče Belansko« v soboto, 9. aprila ob 19.30 v Gorjanskem domu Režiserka Bernarda Gašperčič je povedala, da ne gre za klasično zgodbo, temveč za izsek vsakdana v nekem lokalu. Mladi ljudje vedno iščejo nekaj tapravega, problem pa nastane v načinu komuniciranja. Kako se torej mladi fantje lotevajo osvajanja deklet in obratno? So priročniki prava rešitev ali je potrebno kaj popiti za korajžo? Kdo bo koga upecal in kako?

• Predavanje »Kako od zelišč in začimb dobiti 1000-krat več moči?« v četrtek, 14. aprila ob 16.30 v Gorjanskem domu. Predava priznana strokovnjakinja Sanja Lončar.

• Tradicionalni JURJEV SEMENJ v organizaciji Športnega društva Gorje v soboto in nedeljo, 23. in 24. aprila

Mi smo pa tekli na smučeh ZGORNJE GORJE - Za otroke, ki obiskujejo smučarsko-tekaški krožek (2. in 3. razred), smo med zimskimi počitnicami pripravili tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Po treh dneh vadbe smo bili v klasični in drsalni tehniki že zelo spretni. Zadnji dan smo se preiz­ kusili v smučarskih skokih na tekaških smučeh. Pristanek v telemark pa smo pustili za naslednje leto. V treh dneh je na pravljični Pokljuki na tečaju vadilo 16 otrok. Naši skupini so vztrajno sledili tudi bratci in sestrice iz vrtca, stari 4 in 5 let, v spremstvu »olimpij­ skih« družin Larisi in Žemva. Starejši smo bili v ospredju, vendar so nam mlajši vztrajno sledili, tudi navkreber.

Tradicionalna Jurjeva poroka

Mladi gorjanski tekači Šolski krožek OŠ Gorje je netekmovalnega značaja s ciljem otroke navdušiti za tek na smučeh in zimske športe, kar nam je tudi uspelo. Hvala Mihi Larisiju, Tini in Tomažu Žemva za lep zgled, dobro voljo in pomoč pri vožnji na Pokljuko.

Maja Prešeren Kristan, prof. športa

Koledar prireditev • Izlet - strokovna ekskurzija v Umag »SMRČKARIJADA« - organizira Gobarsko društvo Gorje v sodelovanju z DU Gorje v soboto, 2. aprila; odhod ob 6. uri iz Krnice; prijave in informacije na tel.: 031 272 854 (Pavel Jakopič) • MERJENJE DEJAVNIKOV TVEGANJA (holesterol, sladkor) v sredo, 6. aprila ob 08.30 v prostorih Društva upokojencev Spodnje Gorje in v četrtek, 14. aprila ob 08.30 v sejni sobi občine • ČISTILNA AKCIJA »Očistimo Gorje« v soboto, 9. aprila; zbor ob 8. uri za Gorjanskim domom. Priporočamo primerno obutev in zaščitne rokavice. Vrečke za zbrane odpadke boste prejeli ob pričetku akcije. Po zaključku akcije, med 12. in 13. uro, bo ma­ lica na balinišču v R´čici.

• Premiera komedije »BEJBE« - izvaja Kulturno društvo Bohinj­

NAŠE NOVICE

JESENICE

6

Uporabno dovoljenje za nadhod pri Hrenovici JESENICE - Upravna enota Jesenice je v začetku marca izdala uporabno dovoljenje za nadhod čez cesto in železniško progo ter pešpot med obema nadhodoma na območju Hrenovice (oziroma stanovanjske soseske Gorenjski sonček). Kot so zapisali na Občini Jesenice, se nove pridobitve izredno veselijo in se hkrati zahvaljujejo investitorju, družbi Anepremičnine, za opravljeno delo in dokončanje investicije, zaradi katere bo območje Hrenovice končno lahko zaživelo. Sicer pa so zgodbo gradnje območja Hrenovice v preteklih letih zaznamovale menjave izvajalcev.

Območje Hrenovice sredi Jesenic so sicer dolga leta kazili štirje nedokončani stanovanjski bloki, ki jih je že leta 2007 začel graditi Gradis GP Celje. Po njegovem stečaju je lastništvo zemljišča z objekti prešlo najprej na družbo Aleasing, kasneje pa na družbo Anepremičnine. Ta je v drugi polovici leta 2015 končno nadaljevala z investicijo, v skladu z urbanistično pogodbo, ki jo je sklenila z Občino Jesenice, je zgradila komunalno infrastrukturo z dovozno cesto, nadhodom čez železniško progo Jesenice-Nova Gorica in pešpotjo do Stare Save.

Jeseniški praznik v znamenju številnih prireditev JESENICE - Občina Jesenice svoj praznik praznuje 20. marca, na dan, ko so Jesenice leta 1929 pridobile mestne pravice. Tudi letos so ob tej priložnosti pripravili številne prireditve. Že tradicionalno so v ponedeljek pred praznikom pripravili zaključni del tekmovanja o zgodovini mesta Jesenice za jeseniške šolarje. Tekmovanje vsako leto organizira Občina Jesenice v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem, Zavodom za šport, Gledališčem Toneta Čufarja in Mladinskim centrom, tema letošnjega tekmovanja pa je bila Po ulicah železarskega mesta. Prireditve v času občinskega praznika so letos obogatili še z ekološko tržnico in predavanjem o zdravi prehrani, koncertom v Glasbeni šoli Jesenice. Tako kot vsako leto so tudi letos organizirali 9. Pomladni tek na 10 kilometrov, ki je tekmovalni tekaški uvod v pomlad tudi za domače tekače. Osrednja slovesnost ob prazniku pa je priložnost tudi za podelitev občinskih priznanj.

Letos bo naziv častne občanke prejela Mira Jazbinšek, nekdanja ravnateljica Srednje zdravstvene šole na Jesenicah ter prejemnica zlatega znaka Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in priznanja Zdravstvene šole Jesenice, plakete občine Jesenice pa bodo prejeli nekdanji športni pedagog in trener prof. Jože Oblak, igralec, režiser in scenograf Klemen Košir ter dolgoletni predsednik in ustanovitelj Kulturnega društva Triglav Miloš Možina. Praznični konec tedna pa je bil tudi letos v znamenju Jožefovega sejma, ki ga zadnja leta organizirajo na Stari Savi, za brezplačen obisk razstav pa je poskrbel Gornjesavski muzej. Na Jesenicah pa vse večji poudarek dajejo tudi razvoju turizma, letošnje obpraznične dejavnosti so namenili tudi predstavitvi Društva za razvoj turizma in jeseniškim zgodbam in zanimivostim, ki bi lahko krojile zanimanje obiskovalcev, igralci gledališča Toneta Čufarja pa so s pomočjo zgodovinskih likov Stare Rudne poti – Viktorja Ruarda, Rudarja Tone in rudarskega nadzornika Heinricha – obiskovalce popeljali v zlate čase rudnikov v Savskih jamah.

Monika Sušanj

Vabljeni na muzejsko srečanje JESENICE - V Gornjesavskem muzeju Jesenice smo v letošnjem letu pričeli s projektom. Skupaj odkrivajmo zgodbe jeseniške preteklosti. V sklopu tega spodbujamo javnost k aktivnemu sodelovanju pri pripravi naše nove razstave Mesto železarjev.

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Tako vas v sredo, 13. aprila, ob 10. uri, vabimo v železarski muzej na Stari Savi na muzejsko srečanje Skupaj odkrivajmo zgodbe jeseniške preteklosti s temo »Kaj smo se igrali in kako praznovali?« Zapišite spomine na obdobje 1930 – 1990, prinesite fotografije, veseli pa bomo tudi vsakega predmeta. Tako bomo lahko tudi z vašo pomočjo pripravili novo razstavo Mesto železarjev.

25. Tekmovanje v umetnostnem drsanju Triglav Trophy JESENICE - V dneh od 23. do 27. marca bo v dvorani Podmežakla potekalo že 25. Tekmovanje v umetnostnem drsanju Triglav Trophy. Tekmovanje je eno pomembnejših na koledarju svetovne drsalne zveze. Letos se ga bo udeležilo 80 tekmovalcev iz 16 držav.

Zanimivo tekmovanje se obeta v mlajši skupini, kjer se bodo predstavile tudi štiri tekmovalke drsalnega kluba Jesenice Nea Smolej, Kaja Gril, Nika Novak in najmlajša med njimi komaj 11-letna Lara Hrovat. Vse štiri posegajo po najvišjih mestih na domačih in tujih tekmovanjih.

Hkrati bo potekalo tudi 3. tekmovanje Narcisa Cup za tekmovalce/ ke od 5-13 let, kjer se bo predstavilo več kot 100 tekmovalcev iz različnih držav sveta.

Letošnje tekmovanje bo kar velik organizacijski zalogaj za starše naših članov, ki s prostovoljnim delom poskrbijo, da vse poteka brez napak.

Vabljeni vsi ljubitelji umetnostnega drsanja na ogled tekmovanja.

Urnik je objavljen na spletni strani drsalnega kluba Jesenice http://www.dkjesenice.si/wp-content/uploads/2016/03/ Urnik-15-3-2016.pdf Petra Hrovat

Vesolje prihaja na Jesenice JESENICE - Sedem let po odmevnem padcu meteorita na Planski vrh na Mežakli se jeseniški meteorit skupaj z drugimi deli vesolja vrača na Jesenice.

2. aprila bo v preddverju gledališča Toneta Čufarja in Kina Železar na Jesenicah potekal prvi festival znanosti in znanstvene fantastike Meteorita, ki ga prireja društvo za razvoj turizma Jesenice, prireditev pa sofinancira tudi občina Jesenice. Z dnevom znanstvene fantastike, kjer pripravljamo tudi sejem zbirateljskih rekvizitov, srečanje ljubiteljev znanstvene fantastike, predavanja, projekcijo filma in delavnice za otroke, ter tematsko ponudbo pijač, bomo odprli tudi 3. teden astronomije, ki ga prirejamo v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in drugimi. Na tednu astrono­ mije si bo moč ogledati meteorit Jesenice, ki je 9. aprila 2009 padel na planski vrh in obsežno tematsko razstavo o vesolju in vesolj­skih predmetih, dnevno pa se bodo odvijala tudi predavanja in delavnice. Vstopnina za razstavo bo 2 evra.

Andraž Sodja

NAŠE NOVICE ČASOPIS, KI POVEZUJE

KRANJSKA GORA

Uspešna turistična borza

7

jim skupaj s stanovalci pripravile lepo dobrodošlico. Ob kavi in klepetu so se stanovalci spoznali, nato pa so si Kranjskogorci ogledali tamkajšnje prostore. Ker se čas velike noči zelo hitro bliža, so srečanje nadaljevali v kreativnem duhu in izdelali velikonočno dekoracijo.

Razpis KRANJSKA GORA - Občina Kranjska Gora objavlja javni razpis zbiranja predlogov preventivnih projektov in projektov ter progra­ mov humanitarnih organizacij, ki jih bo letos sofinancirala.

9.500 evrov namenjajo za preventivne projekte na področju dela z mladimi in 9.000 evrov za projekte ter programe humanitarnih organizacij. Vloge za dodelitev sredstev morajo prosilci vložiti do 7. aprila letos.

Mateja Golja, pomočnica izvršnega direktorja družbe Hit Alpinea

Razstava ročnih del

KRANJSKA GORA - V Berlinu se je končala že 50. mednarodna turistična borza ITB, ena najpomembnejših svetovnih turističnih borz. Organizatorji so se ob jubileju pohvalili z rekordno udeležbo razstavljavcev ter obiskom, ki je presegel številko 120.000.

Skupina Hit se je na borzi kot nosilka skupnega regijskega nastopa predstavila z nizom aktivnih doživetij, ki povezujejo naravne danosti območja ob zahodni slovenski meji – od Kranjske Gore, Posočja do Goriške. V družbi Hit Alpinea Kranjska Gora so se na nastop na borzi dobro pripravili in v dogodek premišljeno umestili predstavitev novega produkta ledeniškega wellnessa. »Z njim smo uspeli pritegniti zanimanje predvsem med nemškimi gosti, ki so veliki navdušenci nad ledeniškimi produkti. Pritegnila jih je zgodba o naravnem, aktivnem, čistem, alpskem,« je povedala pomočnica izvršnega direktorja družbe Hit Alpinea Mateja Golja.

Lanska razstava ročnih del

Novi direktor turizma KRANJSKA GORA - Zavod za turizem Kranjska Gora vodi novi direktor Blaž Veber. Dosedanji direktorici Mirjam Žerjav se je drugi mandat iztekel, na novi razpis pa se ni prijavila. 39-letni Veber je svoj karierni izziv že pred leti našel v turizmu, zdaj pa ga namerava le še nadgrajevati. Spletno trženje, blagovna znamka Julijske Alpe in poletje bodo tri stvari, ki jim bo najprej dal prednost. V času poletne sezone veliko priložnost vidi v kolesarjenju in pohodniš­ tvu. Meni, da na teh področjih za Evropo še nekoliko zaostajamo, a imamo več kot dovolj naravnih danosti, da jo dohitimo in celo prehitimo. Veber napoveduje tudi velik korak pri spletni prodaji kapacitet in storitev.

Srečanje gorenjskih domov

KRANJSKA GORA - V Domu Viharnik v Kranjski Gori so se - v okviru srečanj delovnih terapevtov in stanovalcev vseh gorenj­ skih domov - odzvali povabilu in šli na obisk v Center slepih, slabovidnih in starejših v Škofjo Loko. Delovne terapevtke so

KRANJSKA GORA - Rateške žene in dekleta vabijo na 27. razstavo ročnih del, ki bo na ogled od 25. do 29. marca, vsak dan od 10. do 18. ure, v prostorih Krajevne skupnosti Rateče - Planica.

Odličen izkupiček smučarjev in skakalcev KRANJSKA GORA – Marca so v našem smučarskem središču potekali veleslalomi kategorije FIS, Slovenija je od štirih možnih pobrala kar tri zmage. Najbolj­ ša smučarka je bila Meta Hrovat iz Podkorena, ki je slavila na dveh tekmah. Žan Grošelj in Štefan Hadalin sta si prvi dan tekmovanja prav tako delila zmago.

V Planici pa je v začetku marca potekala druga tekma FIS pokala v smučarskih skokih. Slovenci so bili blizu trojne zmage, a je Nemec Danny Queck s slavjem preprečil trojno slovensko zmagoslavje. Drugi je bil Anže Lavtižar, tretje mesto pa sta si delila Žiga Jelar in Cene Prevc.

Kranjskogorske novice zbrala in pripravila Karmen Sluga

NAŠE NOVICE 8

RADOVLJICA - TRŽIČ

5. Festival čokolade

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Koncert Nine Pušlar TRŽIČ – sobota, 26. marec 2016, ob 19. uri v Kulturnem centru Tržič Deseto obletnico svoje kariere in velike načrte je Nina pričela uresničevati že z Valentinovimi koncerti pod logom #malodrugace in pomladnimi koncerti ob dnevu žena, hkrati pa napoveduje, že peti studijski album, in večjo koncertno turnejo za jesen. V soboto, 26. marca, ob 19. uri se bo predstavila tudi v Kulturnem centru Tržič. Kot gostje bodo na koncertu nastopili člani Mladinskega pev­ skega zbora Osnovne šole Bistrica. Po koncertu ste vabljeni, da spoznate Nino in njeno ekipo, da dobite kakšen podpis in fotko in da skupaj izmenjate par besed. Zato se od 21.30 ure dalje dobimo v Kavarni Pekorino, da se podružimo z Nino in bandom!

10. tek po ulicah Tržiča RADOVLJICA – Tudi letos, od 15. do 17. aprila, bo na Linhartovem trgu potekala največja čokoladna prireditev v Sloveniji, 5.

Festival čokolade.

Na festivalu se na enem mestu predstavljajo vse slovenske čokoladnice. Vsako leto gostimo tudi čokoladnice iz tujine ter številne slo­ venske gostilne in slaščičarne, ki se predstavljajo s čokoladnimi jedmi. Posebnost radovljiškega festivala so degustacije, ki potekajo preko degustacijskih kuponov in pester spremljevalni program. Organizator festivala je Javni zavod Turizem Radovljica.

Več o festivalu: www. festival-cokolade.si Foto: Ana Simončič

Vabljeni na koncert APZ France Prešeren iz Kranja RADOVLJICA – Na odru Baročne dvorane v radovljiški Graščini bo v četrtek, 21. aprila ob 19. uri s celovečernim koncertom po daljšem premoru znova nastopil Akademski pevski zbor France Prešern iz Kranja. Zbor, ki je v preteklih letih večkrat zaključil sezono prav z nastopom pred hvaležnim radovljiškim občinstvom, pripravlja letos nov program, s katerim se konec aprila odpravlja na krajšo turnejo po Kanarskih otokih. V več kot 45 letih delovanja zbor ves čas sodi v vrh slovenskega zborovskega poustvarjanja.

Izvedel je več kot 900 različnih skladb različnih glasbenih slogov na številnih domačih in tujih odrih po vsem svetu. Pevke in pevci se redno udeležujejo zborovskih tekmovanj, leta 2014 so pod vod­­ stvom Fernanda Mejiasa zmagali na slovenskem tekmovanju So­ zvočenja, lani julija pa so na prestižnem mednarodnem tekmovanju v Spittalu na Koroškem v konkurenci izbranih pevskih zborov iz vsega sveta prejeli 3. nagrado in posebno priznanje za izvedbo sodobne skladbe.

Bojan Rauh

TRŽIČ – Sobota, 9. april, od 10.30 dalje v starem mestnem je­ dru Tržiča Prvi tek v seriji »Gorenjska moj pla­ net. Pretecimo ga.« bo jubilejni, že 10.

Tek po ulicah Tržiča.

Mestece stisnjeno v ozko dolino je morda neobičajen tekaški cilj, a vas trasa, ki je speljana po starem mestnem jedru mimo cerkvice sv. Andreja, rojstne hiše pesnika Kurnika, Dvorane tržiških olimpijcev ... ne bo razočarala. Ži­ vahen mestni utrip, lepe nagrade in pestro dogajanje pa so še dodatna vzpodbuda za vse tekače.

Tek je namenjen vsem starostnim skupinam, ob 10.30 se bodo na 400 metrov dolgo progo podale družine s predšolskimi otroki, ob 10.45 sledi tek osnovnošolcev, ob 11.30 pa še rekreativni tek na 5 km za ženske in 10 km za moške ter veteransko DP in Pokal Alpe Adria za odrasle v hitri hoji.

Pred prijave na tekmovanje so možne preko spletne aplikacije na naslovu www.gorenjska-mojplanet.si/prijave/ najkasneje do srede 6. aprila 2016. Več informacij in razpis pa najdete tudi na strani http://www.sztrzic.si/.

Koncert Adija Smolarja TRŽIČ – sobota, 23. april 2016, ob 19. uri v Kulturnem centru Tržič.

Konec aprila prihaja med nas Adi Smolar, znan predvsem kot kantavtor, ki se v svojih pesmih največkrat ukvarja s slovensko družbo in njenimi hibami ter dvojno moralo družbe s krizo vrednot in družinsko tematiko. Sicer pa je Smolar tudi pisec besedil za različne glasbene skupine, pesnik ter otroški in mladinski pisatelj.

Informacije o dogodkih: TPIC Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič, 04 59 71 536 ali 04 59 71 524, informacije@trzic.si

PREDSTAVLJAMO

9

NAŠE NOVICE

Višja raven storitev ima svojo vrednost in ceno Velik obseg vlaganj v komunalno infrastrukturo, predvsem na širšem območju Krope in Begunj, je pomembno vplival na raven oskrbe s pitno vodo ter na odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Učinki se že odražajo na čistoči potokov in reke Save, vzpostavljeni so pogoji za boljše varovanje naravnega okolja, predvsem tal in podtalnice.

Kakovost in zanesljivost oskrbe se je dvignila na visoko raven, močno pa so se zmanjšale tudi vodne izgube.

Za doseganje visokega standarda oskrbe prebivalcev in ostalih upo­rabnikov, ekonomičnosti oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo, so vlaganja v infrastrukturo ključnega pomena.

Učinki se že odražajo na čistoči potokov Kroparica, Lipnica, Begunjščica oziroma Zgoša in Blatnica ter reke Save. Malo manj vidni, čeprav nič manj pomembni, pa so boljše varovanje naravnega okolja, predvsem tal in podtalnice. Obseg novozgrajenega vodovoda in kanalizacije je bil v letih 2014 in 2015 največji v zadnjih desetih letih.

V Begunjah že z novo komunalno infrastrukturo

V skupnem okoljskem projektu Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Zgornje Save je bila v občinah Radovljica, Žirovnica, Bohinj in Žirovnica zgrajena nova komunalna infrastruktura.

V občini Radovljica je bilo v okviru kohezijskega projekta zgrajeno kanalizacijsko omrežje v naselju Begunje v skupni dolžini 5,3 kilometra. Ob izgradnji primarnega kanalizacijskega kanala je bila dograjena tudi sekundarna kanalizacija in ostali infrastrukturni vodi. Naselje Begunje je zdaj povezano z že zgrajenim kanalizacij­ skim omrežjem v skupen sistem, zato v bodoče ne bo več mogoče, da bi odpadne vode neočiščene prehajale v površinske vode ali v podtalnico.

Naročnik oglasa: Komunala Radovljica d. o. o., Ljubljanska cesta 24, 4240 Radovljica, foto: Oto Žom

V Kropi dela zaključena v prvi polovici leta 2016

V letu 2015 je bila dokončana gradnja preostalega dela primarne in sekundarne kanalizacije s hišnimi priključki na območju celotne Krope ter večina primarnega in sekundarnega vodovoda (približno 5,5 km) in hišnih priključkov (skoraj 2 km). V Kropi se bo urejanje preostale infrastrukture (ceste, trg, javna razsvetljava, elektroener­getski vodi in meteorna kanalizacija) in gradnja zadnjega dela primarnega vodovoda (na državni cesti v Kotlu) predvidoma za­ključila v prvi polovici leta 2016. Naložbo sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.

Komunala Radovljica je v juliju 2015 prevzela v upravljanje novo komunalno čistilno napravo v Lipnici pri Kropi. Do konca leta 2015 je bilo na ČN Kropa priključenih približno 90 odstotkov odjemnih mest iz Krope in nekaj odjemnih mest z Brezovice ter z Lipnice.

Prve meritve na novi ČN kažejo skladne rezultate odpadne vode.

Na primarno kanalizacijo in čistilno napravo Kropa bo navezana še sekundarna kanalizacija naselja Brezovica. V naslednjem ob­ dobju je načrtovana gradnja povezovalnega vodovoda in kana­ lizacije Lipnica–Kamna Gorica ter kanalizacije in vodovoda v naselju Kamna Gorica.

Na širšem območju Krope in Begunj je bila zamenjana tudi dotrajana napeljava javnega vodovoda in individualnih vodovodnih priključkov. Kakovost oskrbe se je na teh območjih dvignila na visoko raven, močno pa so se zmanjšale tudi vodne izgube.

Med manjšimi, a pomembnejšimi vlaganji, naj omenimo še izvedbo povezovalnega in oskrbovalnega vodovoda v Dvorski vasi in

Čistilna naprava Kropa prispeva k varovanju naravnega okolja. na Spodnji Lipnici ter gradnjo kanalizacije na Vrtači v Lescah. Na vstopni točki magistralnega vodovoda iz občine Bled v občino Radovljica je bil obstoječi objekt opremljen s tehnologijo za pripravo vode in vzpostavljena daljinsko nadzorovana kontrolna točka.

Izvedba objekta za pripravo pitne vode na vodnem viru Ovčje jame v dolini Radovne v občini Gorje ima izjemen pomen za trajnostno oskrbo prebivalcev občin Gorje, Bled in Radovljica. V tem objektu je načrtovana najnovejša tehnologija za pripravo pitne vode brez dodajanja dezinfekcijskega sredstva. Ovčje jame bodo z izgrad­njo magistralnega vodovoda Hraše–Ledevnica, za katerega ima Občina Radovljica že zagotovljena finančna sredstva, postale ključ­ni vodni vir za mesto Radovljica in njegovo širšo okolico ter nuj­na podlaga za nadaljnji razvoj vodovodnega omrežja na celotnem območju občine Radovljica.

Višja raven storitev ima svojo ceno

Vlaganja v infrastrukturo zagotavljajo visoko stopnjo kakovosti storitev oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadnimi vodami v zadovoljstvo vseh, ki bivajo ali poslujejo v občini Radovljica. Zavedati se moramo, da vlaganja povečujejo vrednost infrastrukture, kar se bo odrazilo tako v večjih stroških amortizacije kot zahtevnejšem upravljanju in vzdrževanju.

Novozgrajena infrastruktura bo vplivala na povečanje premoženja Občine Radovljica, kar se bo v letu 2016 odrazilo v večjih stroških najemnine komunalne infrastrukture, ki jo Komunala Radovljica plačuje občini. To bo posledično vplivalo na višino omrežnine infrastrukture, ki je strošek uporabnikov v okviru zaračunanih komunalnih storitev. Cene komunalnih storitev so v letih 2014 in 2015 ostale nespremenjene, v letu 2016 pa bo višja raven storitev vplivala na ceno komunalnih storitev.

Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 Radovljica Tel.: 04/ 537 01 11, faks: 04/ 537 01 12, e-naslov: info@komunala-radovljica.si

www.komunala-radovljica.si

Mislimo zeleno!

NAŠE NOVICE 10

ŽIROVNICA

Pot kulturne dediščine

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Vse štiri rojstne hiše na Poti kulturne dediščine Žirovnica bodo od marca do oktobra odprte vsako četrto soboto v mesecu od 10.00 do 17.00. Prijazno vabljeni k odkrivanju bogate kulturne dediščine in tradicije čebelarstva v vaseh pod Stolom.

Panjske končnice na Janševem čebelnjaku, foto: Miran Dolar

Finžgarjeva rojstna hiša, Foto: Miran Dolar ŽIROVNICA - V ravninskem delu občine Žirovnica poteka pri­ vlačna, kulturno obarvana tematska pot, ki povezuje pomembne kulturno-zgodovinske spomenike in ima edinstven pomen v slo­ venskem prostoru.

Pot kulturne dediščine pričnemo v Vrbi, rojstni vasi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Tu si ogledamo pesnikovo rojstno hišo in njegov spomenik, vaško lipo in cerkev sv. Marka. Iz Vrbe se podamo v Žirovnico, kjer k ogledu vabi rojstna hiša Prešernovega prijatelja in jezikoslovca Matije Čopa. Na Breznici je bil rojen Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Avstro-Ogrskem. Na mestu, kjer je nekoč čebelaril, je ohranjena rekonstrukcija njego­ vega čebelnjaka. Od tod nas pot vodi v Doslovče, k Finžgarju. Pisateljeva rojstna hiša na robu vasi skupaj s kozolcem in skednjem predstavlja muzej na prostem. Po Rebru nad vasmi se nato sprehodimo do Rodin. V rojstni hiši Janeza Jalna si ogledamo njegovo zapuščino in prisluhnemo prigodam iz njegovega življenja. Z Rodin se po Cesarski cesti vrnemo v Vrbo in sklenemo naše potepanje po Poti kulturne dediščine.

Panorama vasi pod Stolom, foto: arhiv ZTK Doživetje poti bo najlepše, če jo obiščete peš ali s kolesom.

Nezahtevna desetkilometrska pot je primerna za mlade, starejše, posameznike, skupine, prijatelje in družine.

TRŽNICA DOMAČIH DOBROT ŽIROVNICA - Zavod za turizem in kulturo Žirovnica vsako drugo soboto v mesecu v Žirovnici, pred Picerijo Ajdna, pripravlja tržnico domačih dobrot.

Parkirišče pred Ajdno se spremeni v živahen prostor, kjer lokalni prodajalci ponujajo raznolike domače dobrote in izdelke. Premamili vas bodo lokalno pridelana zelenjava, mlečni izdelki, domač kruh, pecivo, marmelade, med, izdelki iz medu in izdelki lokalnih rokodelcev.

Vabljeni vsako drugo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00 na raznoliko in barvito Tržnico domačih ­dobrot v Žirovnici.

NAŠE NOVICE ČASOPIS, KI POVEZUJE

PREDSTAVLJAMO

11

Juta – naravni material za kvačkanje Tudi pri ročnih delih vedno več poudarka dajemo na ekoloških, naravnih materialih, ki so prijazni uporabniku in nimajo škodljivih vplivov na okolje v času proizvodnje in uporabe.

Poleg najpogosteje uporabljenih naravnih materialov za preje – volna in bombaž – je eden od takih naravnih materialov tudi juta.

To je rastlinsko vlakno, ki se že dolgo uporablja za izdelavo vrvi, tkanin za vreče in drugih izdelkov.

Letošnja novost med prejami za ročna dela je Juta - preja iz 100 % naravne jute. Posebej primerna je za razne torbe, po­grinjke, košarice, celo preproge in druge izdelke za dom. Celo kvačkano visečo mrežo lahko izdelate sami. Izdelki iz jute so pralni v pralnem stroju na 30 stopinj in zelo trpežni. Za delo potrebujete kvačko debeline 5,5 – 6,5mm, za manjšo torbo pa boste potrebovali 300 – 400 g preje.

Za začetek vam ponujamo navodila za izdelavo simpatičnega ­pogrinjka v obliki hruške, ki bo popestril vašo jedilnico.

Navodila za izdelavo kvačkanega pogrinjka – hruške 1. krog: naredimo 5 verižnih P in jih združimo v krog 2. krog: naredimo eno verižno P za novo vrsto in potem še 11 gostih P tako da jih imamo skupaj 12, krog zaključimo s polgosto P 3. krog: spet naredimo eno verižno P za novo vrsto (to ponovimo na začetku vsake nove vrste) potem pa v prvo P eno gosto P, v naslednjo 2 gosti P; zaporedje 1,2,1,2 ponavljamo do 6. kroga 7. krog: začnemo z verižno P, potem naredimo v naslednjo petljo dve gosti P ,v naslednji dve petlji delamo po eno gosto in tako po­ navljamo do konca vrste (2,1,1), ter krog zaključimo s polgosto P.

V vseh naslednjih krogih do zaželene velikosti se veča samo število samostojnih petelj (2,1,1,1) (2,1,1,1,1) (2,1,1,1,1,1).

Ko smo naredili dovolj velik krog, kvačkamo naprej še pri­bližno na 1/3 kroga v vrstah in v vsaki vrsti zadnji dve petlji skvačkamo skupaj da dobimo obliko hruške. Na koncu obkvačkamo celotno hruško po obodu z eno vrsto gostih petelj.

Na koncu naredimo še pecelj in list, kot je vidno na sliki.

Poraba materiala za pogrinjek: 100 g rumene jute in nekaj ­ostankov zelene in rjave.

NAŠE NOVICE 12

PREDSTAVLJAMO

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Največja čipkarska prireditev na ­svetu - OIDFA 2016 prvič v Sloveniji Letos junija bo Slovenija gostila 17. svetovni čipkarski kongres za klekljano in šivano čipko OIDFA. Orga­nizacija združuje več kot 2300 čipkarskih strokovnjakov, čipkaric, ljubiteljev čipk, čipkarskih organizacij in ustanov, ki se s čipkami ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko, iz 37 držav po vsem svetu. Osrednje kongresno dogajanje bo potekalo od 24. do 26. junija 2016 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kongresni program je zelo raznolik in pester. Več informacij lahko dobite na spletni strani http://www.oidfaljubljana.si V trgovini Čipke Mojca v Škofji Loki se aktivno pripravljamo na svetovni čipkarski dogodek, kot tudi na 30. obletnico podjetja. Naj najprej izpostavimo največji punkelj Zamorec. Izdelali smo ga tik pred novim letom 2016 in sicer Jernej Jemc in Maks Košenina.

Punkelj je dolg 240 cm ter tehta skoraj 70 kg. Posebej za ta pukelj pa je narisala vzorec znana risarka vzorcev Vida Kej­žar. Namen klekljanja na velikem punklju s čim večjim številom klekljaric je razpoznavnost, ohranjanje in predstavitev ročno klek­ljane čipke domačim in tujim gostom, ki nas bodo obiskali v okviru svetovnega kongresa. Vabljeni klekljarice in klekljarji na druženje in klekljanje ob punklju, ki se je že začelo in poteka med delovnim časom v trgovini Čipke Mojca. Vse sodelujoče bomo zapisali v spominsko knjigo. Za razpored klekljanja in ostale informacije pokličite v trgovino Čipke Mojca.

Veliki punkelj Zamorec - desno avtorica vzorca Vida Kejžar, na sredini Mojca Jemc, levo Andreja Jemc. Če se želite naučiti prelepih klekljarskih veščin, ste lepo vab­ljeni v trgovino Čipke Mojca, kjer orga­niziramo za otroke ali odrasle

Klekljarski tečaji in delavnice za otroke.

Klekljarski tečaji in delavnice za odrasle. tako začetne in nadaljevalne tečaje, kot tudi klekljarske delavnice.

Pravkar sprejemamo prijave za klekljarsko delavnico z žico.

NAŠE NOVICE ČASOPIS, KI POVEZUJE

PREDSTAVLJAMO

V podjetju Čipke Mojca smo poskrbeli tudi za uporabne novosti kot je poseben raven punkelj, na katerem lahko klekljamo čipke v obročkih. Z druge strani pa punkelj uporabimo za klasično klekljanje.

Novost v trgovini Čipke Mojca: 3D - ŠTIRKA ZA 5.

Inovacija v trgovini Čipke Mojca: poseben punkelj z ravno in okroglo površino.

Novost je tudi posebna štirka, ki jo uporabljamo za utrditve večdimezionalne čipke.

13

NAŠE NOVICE 14

PREDSTAVLJAMO

ČASOPIS, KI POVEZUJE

Proti rdečim polžem z bio volnenim filcem Soven Naravna ovčja volna ni odpadek, a velikokrat se zgodi, da jo rejci še vedno zavržejo v gozd ali v smeti. DOBRA PRAKSA iz podjetja SOVEN iz SELNICE OB DRAVI nam pove, da je volna naravni material, iz katerega v slovenskem proizvodnem podjetju, ki letos praznuje 20. obletnico obstoja, naredijo odlične volnene odeje, nadvložke, vzglavnike, volneno prejo ali mikanko za filcanje. V zadnjih letih pa izdelujejo zelo zanimivo in vsestransko uporabno BIO VOLNENO zastirko in BIO volnene vložeke za visoke grede proti rdečim polžem, proti prekomerni rasti plevela, proti izsušitvi zemlje, proti prehitremu propadanju lesa v visoki gredi, proti vdoru voluharjev v visoko gredo …

Med pozitivnimi lastnostmi ovčje volne, moramo izpostaviti stoodstotno okoljsko neoporečnost, dolgo življenjsko dobo in odlične toplotne lastnosti. Ovčja volna omogoča dober pretok zraka, uravnava temperaturo, enakomerno sprejema in oddaja vlago. S padanjem temperature se povečuje njena zaščita pred mrazom.

Je obnovljiv vir energije. Na koncu uporabe ni nikoli odpadek običajno se kompostira.

V vrtnarstvu omogoča boljšo in zdravo rast rastlin, preprečuje prekomerno rast plevela in prehod rdečih polžev.

Najpogosteje se upoarablja kot BIO VOLNENA ZASTIRKA – spomladanska solata ne bo pomrznila, rastla bo hitreje in bolj zdravo …

Z navadnimi škarjami v zastirko, na vsakih 15 cm nare­dimo križno luknjo. Položimo jo na pripravljeno zemljo in po potrebi ob vogalih pritrdimo z kamni ali klini. V luknje posadimo sadike ali semena.

Rastline bodo rastle hitreje, pridelek bo večji in bolj zdrav. Zastrika bo preprečila prekomerno rast plevela. Najpomembneje pa je, da bo odganjala rdeče polže. Polži ne marajo vonja po lanolinu, ki je v volnenem vlaknu, ne marajo pa tudi ne suhega in grobega dotika z volnenim filcem. Opozo­riti je potrebno, da je potrebno predhodno poskrbeti, da polžev ne bo v zemlji, da ne bodo imeli možnosti prilezti iz zemlje k rast­lini. Če to je, potem jih ne bomo imeli, saj od sosednje grede do rastlin v zastriki ne bodo mogli priti.

Zastirko lahko uporabljamo v vr­tičkarstvu, zelenjavar­stvu, v sadjarstvu, pri urejanju par­kov, ribnikov, nabre­žin… Življenjska do­ba zastirke je odvisna od številnih dejav­nikov: vrste rastlinja, sesta­ ve zemlje, na­čina obdelave, načina pobiranja pridelka,… ­predvidoma je to od 1 do 3 le­ta. Jeseni lahko zastirko pustimo na zemlji, vendar bolj priporočamo,­ da jo poberete, posušite in spomladi spet uporaMarija Srblin, direktorica podjetja Soven bite. d.o.o., iz Selnice ob Dravi.

BIO VOLNEN VLOŽEK ZA VISOKE GREDE ima dve zelo pomembni lastnosti: prepreči voluharju, da bi prišel v gredo in prepreči prehitro propadanje lesenega oboda grede.

Volneni filc je v iglanem stanju in onemogoči, da bi voluhar z rilčkom naredil luknjo in prišel v gredo. To varovalo ima življenjsko dobo 3-4 leta, saj se volneni filc počasneje spreminja v kompost kot volna v neobdelani obliki. Varovalno pa v tem primeru deluje tudi lanolin, ki je v vlaknu volne. Pri pranju se odstrani urin in blato, lanolin pa pridobi na izrazitosti vonja. Tudi to moti voluharje.

Volneni filc, ki ga obložimo na notranji strani visoke grede, pa prepreči, da bi les prehitro propadal. Nase sprejema odvečno vlago in jo potem po potrebi oddaja v zemljo. Torej zemlja in vlaga nista neposredno ob leseni steni.

Bio volneni filc ni nikoli odpadek, po določenem času uporabe se spremeni v kompost in gnojilo … Številni rejci pa v vrtnarske namene uporabljajo kar ostriženo – nepredelano ovčjo volno. Volna v tej obliki ima nekaj pozitivnih lastnosti, žal pa tudi veliko negativnih. Opozoriti je potrebno, da neoprana volna vsebuje tudi urin in blato, ki pa privabljata glodalce in škodljivce, predvsem voluharje …

Marija Srblin

OGLASI - 040/202 384

NAŠE NOVICE

15

16

NAŠE NOVICE

LOV NA SKRITE PIRHE

27. marec, ob 11. uri, Viteška dvorana Po gradu bo skritih 100 pirhov, ki prinašajo nagrade.

Cena vstopnice je plačilo vstopnine.

Zavod za kulturo Bled, www.blejski-grad.si, +386 4 5729 782 , Facebook & Twitter: BledCastle

ZADNJA STRAN