Naše novice, junij 2011

www.specom.si

Regionalni informativni ~asopis

Letnik 2 / [tevilka 6 / Junij 2011

NA[E NOVICE BLED / BOHINJ / GORJE / JESENICE / KRANJSKA GORA / RADOVLJICA / @IROVNICA

OKOLI NAS

2

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Petek, 22. julij od 10.00 17.00 – 18.00 18.00 – 19.00 19.30 – 21.15 21.30 – 01.00 22.00

VABLJENI NA BLEJSKE DNEVE

Sejem doma~e in umetnostne obrti Grajska pravljica za otroke – ustvarjalne delavnice Promenadni koncert Godbe Gorje KONCERT GLASBENE SKUPINE PREPROSTO ^RNI KONCERT GLASBENE SKUPINE EXPRESS BAND Laserska projekcija na grajsko skalo

Zdravili{ki park Zdravili{ki park Promenada Zdravili{ki park Zdravili{ki park Grajska skala

Sobota, 23. julij od 10.00 17.00 – 18.00 18.00 – 19.00 19.30 – 21.30 21.30 – 01.00 22.00 23.00

Sejem doma~e in umetnostne obrti Grajska pravljica za otroke – Grajska gospoda na obisku Promenadni koncert Godbe Gorje Koncert glasbene skupine John Doe KONCERT GLASBENE SKUPINE ROK N BAND Lu~ke na jezeru Glasbeni ognjemet

Zdravili{ki park Zdravili{ki park Promenada Zdravili{ki park Blejsko jezero Blejsko jezero

Nedelja, 24. julij od 10.00 11.00 16.00 17.00 – 18.00 18.00 – 23.00

Sejem doma~e in umetnostne obrti Koncert Godbe Gorje Koncert harmonikarskega orkestra Ziachmusikanten iz Belgije Grajska pravljica za otroke – predstava lutkovnega gledali{~a Veselo po doma~e – KONCERT ANSAMBLA GREGORJI

Zdravili{ki park Zdravili{ki park Zdravili{ki park Zdravili{ki park

Organizator: Turizem Bled, zavod za pospe{evanje turizma, Cesta svobode 11, Bled / www.bled.si, Info: 04 574 11 22

TIC Radovljica v novih prostorih Obmo~je Ob~ine Radovljica, ki ga povezuje Turizem Radovljica,, vstopa v novo turisti~no sezono z dvema pomembnima pridobitvama: turisti~nim spletnim portalom ob~ine in novim turisti~no informacijskim centrom v Mrakovi hi{i ob vstopu v srednjeve{ko mestno jedro.

Za razvoj in promocijo turizma v ob~ini, ki je po {tevilu no~itev na ~etrtem mestu med gorenjskimi ob~inami, je velikega pomena sodobno in celostno zasnovano spletno mesto. Na portalu www.radolca.si so predstavljene naravne in kulturne znamenitosti, kulinari~na in nastanitvena ponudba, mo`nosti za rekreacijo, {port, zabavo ter prireditve in v bodo~e tudi turisti~ni produkti Turizma Radovljica. Spletna stran bo zaradi aktualnih in sve`ih vsebin ter koledarja prireditev zanimiva tudi za doma~ine.

Druga pomembna pridobitev Turizma Radovljica je nov Turisti~no informacijski center (TIC), ki je od 7. junija odprt v pritli~ju Mrakove hi{e v Radovljici in bo osrednja to~ka za obiskovalce Radovljice z informacijami o nastanitvah, prireditvah in znamenitostih Ob~ine Radovljica. V njej bo tudi trgovinica s spominki.

Med promocijskimi gradivi Ob~ine Radovljica bo tudi nova trganka Radol'ca pristno sladka, ki nudi obiskovalcu prvo infor-

macijo o mo`nih ogledih in aktivnostih na obmo~ju Radol'ce. Trganka je v slovenskem in angle{kem jeziku in bo na voljo brezpla~no tudi pri vseh ponudnikih nastanitev v ob~ini, na turisti~no-informacijskih centrih v okolici in ob sejmih.

Nata{a Mikelj

Rado Mu`an “za`gal” v ognju iz Andaluzije V Dobu pri Dom`alah je v za~etku junija potekal 14. festival gorenjskih komedijantov. Priznanje za najbolj{o glavno mo{ko vlogo prejel RADO MU@AN za vlogi Don Cristobala in Don Perimplina v Lorcovi predstavi OGENJ IZ ANDALUZIJE (Gledali{~e Toneta ^ufarja Jesenice). Priznanje za najbolj{o glavno `ensko vlogo je prejela GORDANA GRANATIR za vlogo ga. Smith v delu Eugena Ionesca PLE[ASTA PEVKA (KUD @irovnica), za najbolj{o stransko `ensko vlogo pa MAJA DEBELJAK za vlogo Tinkare v delu Sabine Poga~ar Traven in Marsela Gomboca TA[^A SE VRA^A (Dru{tvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske).

Branka Smole

NA[E NOVICE. Informativni ~asopis zgornje Gorenjske (Ob~ine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mese~no, brezpla~no ga prejemajo naklju~no izbrana gospodinjstva; letnik 2, {tevilka 6, izid: 24. 6. 2011; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Janez Dol`an (@irovnica), Gregor Kr`e (Jesenice), Mojca Polajnar Peternelj (Bohinj, Radovljica), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Branka Smole (kultura), Matja` Klemenc, Sini{a Uro{evi~ ({port); Marjan Zupan (zanimivosti); naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com; tr`enje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/202 384; elektronski naslov: specom@specom.si; NA[E NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1504. Naslovnica: kolesarski u`itki med Bledom in Bohinjem (foto: Bojan Rauh)

^ASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDI[^U: EVA [TRAVS PODLOGAR

3

Vse za zadovoljstvo gosta Turisti~ni utrip na Bledu je skozi vse leto ve~ kot opazen. Ves ~as se nekaj dogaja, {tevilne prireditve in naravne lepote kraja privabljajo ljudi od blizu in dale~.

O sedanjem trenutku blejskega turizma in njegovih perspektivah smo se pogovarjali z Evo [travs Podlogar, direktorico Turizma Bled, ki je poleg tega tudi predsednica Sveta zavoda Slovenske turisti~ne organizacije. Kot direktorici Turizma Bled ji je bilo zaupano tudi vodenje nove regionalne organizacije, RDO Gorenjska.

Kako ste zadovoljni s sedanjim stanjem v blejskem turizmu?

Zavedam se pere~ih problemov in ~eprav jih javno ne izpostavljam, kar pa {e ne pomeni, da se o njih ne posku{am odkrito pogovoriti v tistih sredinah, ki lahko vplivajo na izbolj{anje stanja.

Vedno si vsi `elimo, da bi se stvari odvijale hitreje in bolj u~inkovito, da bi imeli ve~ sredstev tako za promocijo kot za dogodke in aktivnosti. Na Bledu so ljudje zelo kriti~ni, kar sicer ni slabo, ~e se nato s pozitivno energijo in pripravljenostjo sku{a re{evati probleme.

Dejstvo je, da se je v zadnjem desetletju obnovilo veliko hotelov, da se je veliko vlo`ilo tudi v turisti~no infrastrukturo in da verjetno ni kraja, ki bi v zadnjem desetletju gostil toliko pomembnih mednarodnih dogodkov na najvi{ji ravni.

Kaj privablja turiste na Bled?

To je Bled s svojo podobo – grajsko skalo in gradom, oto~kom sredi jezera in cerkvico na njem, ki predstavlja tudi najbolj prepoznavno podobo na{e dr`ave.

Seveda pa Bled ni samo otok in grad, ampak je s svojo okolico in vsebino {e veliko ve~. Za obe glavni atrakciji si je potrebno vzeti ~as, da jih res do`ivi{, da te prevzame misti~nost otoka in poleg izjemnega panoramskega razgleda tudi pestra ponudba Blejskega gradu – od muzeja, grajske tiskarne, grajske kleti, zeli{~ne galerije, kova~nice do dobre restavracije.

Soteska Vintgar je najbolj priljubljena naravna znamenitost, Stra`a pa v zadnjih letih izjemno priljubljena za aktivno odkrivanja narave s pomo~jo pustolovskega parka, poletnega sankanja in tudi Riklijeve fitness poti.

Kaj narediti, da bi podalj{ali bivanje turistov na Bledu?

Ponudbe in zanimivosti je vsekakor dovolj na Bledu in v okolici, zato se trudimo, da bi le-to ~im bolj predstavili gostom. Letos

Eva [travs Podlogar bomo na Turizmu Bled pripravili kar nekaj novih bro{ur, ki bodo gostom ponudile nove mo`nosti odkrivanja Bleda. Ne samo za dva ali tri dni, ampak za bistveno ve~.

Kaj pa povezovanje v gorenjski regiji?

Kako je za`ivela Zelena kartica Gorenjske?

Za goste ob~inske meje ne obstajajo. Obstaja samo pestra ponudba aktivnosti in do`ivetij na obmo~ju, ki ga obi{~ejo.

Dobro sodelujemo s Slovensko turisti~no organizacijo in se `e ve~ kot 20 let uspe{no povezujemo v skupnosti Julijskih Alp, ki dopolnjuje ponudbo Bleda, Bohinja in Kranjske Gore {e s ponudbo doline So~e, od Bovca do Tolmina.

Tako gostom kot novinarjem (teh na Bledu letno sprejmemo od 500 do 600) vedno predstavimo lepote Bohinja, smu~arje povabimo v Kranjsko goro, na Vogel ali Krvavec, ponosni smo na urejenost starih mest Radovljice, Kranja in [kofje Loke.

Zdru`ujejo nas tudi t. i. »produkti« - od kolesarjenja, pohodni{tva, ~ebelarjenje, odkrivanja naravne in kulturne dedi{~ine.

Vse to bomo zajeli pri na{em skupnem gorenjskem projektu Zelena kartica Gorenjske.

Ali na Bledu {e vedno govorimo o poletni in zimski sezoni?

@al smo {e vedno zelo »sezonski«. Na sre~o je bil Bled eden od krajev, ki je `e zelo zgodaj pri~el razvijati poslovni turizem, ki je zelo pomemben pri podalj{evanju sezone in glede na svoje bistvo tudi generira veliko bolj{e poslovne rezultate kot klasi~ni turizem. Seveda smo imeli prednost, saj je bila ravno blejska agencija Albatros prva specializirana kongresna agencija v Sloveniji.

Letos smo pristopili k ustanovitvi Kongresnega urada Bled, ki bo prispeval k ve~ji prepoznavnosti blejske kongresne ponudbe.

Vsekakor je bolj{a zasedenost pozimi na{ velik izziv zadnjih let. Bo`i~ni program z legendo o potopljenem zvonu in Krogom prijateljstva z vodno simfonijo so dogodki, ki pritegnejo goste.

Blejski smu~arski gostje imajo s posebno vozovnico mo`nost smu~anja na {estih smu~i{~ih, za prihajajo~o zimsko sezono pa smo si zadali izziv, da bolj o`ivimo Stra`o in jo vklju~imo v turisti~no ponudbo.

Narava, kulinarika, prireditve - nad ~em so gostje najbolj navdu{eni, kak{ne so njihove `elje?

Izjemna naravna lepota Bleda je vsekakor tista, ki privla~i goste, da se odlo~ijo za obisk Bleda. Da pa se nad Bledom navdu{ijo in ga {e kdaj obi{~ejo pa je seveda potrebno {e nekaj ve~.

Raven kulinarike in izvirnost kuharskih mojstrov se je v zadnjem obdobju zelo pove~ala. Na Bledu imamo kar {tiri ~lane slovenske kuharske reprezentance z odmevnimi rezultati na najvi{jih mednarodnih kuharskih tekmovanjih - Almo Reki} (Sla{~i~arna Park hotel), Simona Bertonclja (GH Toplice), Igorja Jagodica (Vila Bled) in mladega reprezentanta Jona Zupana (Hotel Triglav). Kuharska {ola Uro{a [tefelina v hotelu Triglav je v lani prejela presti`no nagrado Jakob za izjemne dose`ke.

Seveda obiskovalci prihajajo tudi zaradi prireditev - Festivala Bled, Okarina etno festivala in tradicionalnih Blejskih dnevov.

Kako vidite blejski turizem jutri? @elim si, da bi nam vsem skupaj uspela prizadevanja k visoki kakovosti storitev, dobra ponudba, urejeno okolje, zadovoljni turisti~ni in gostinski delavci; saj bo le vse na{teto pripeljalo do kon~nega cilja - zadovoljnega gosta.

Bojan Rauh

4

BLED

Odkrivaj Triglavski narodni park BLED - V poletnem ~asu Triglavski narodni park pripravlja pester program prireditev, namenjenih doma~inom ter obiskovalcem parka in okolice. Program Odkrivaj TNP obsega naravoslovne delavnice, pripovedovanje zgodb ob ognju, vodene izlete, filmske ve~ere in lokalne tr`nice. Vsak ponedeljek je na zgornji plo{~adi Trgovskega centra Bled od 18. do 22. ure mala triglavska tr`nica, ki prina{a lokalno kulinari~no in zeli{~arsko ponudbo.

Ob 21. uri je dogodek, ki smo ga poimenovali »Izmenjamo si izku{njo«. Gre za program predstavitve Triglavskega narodnega parka v sliki, filmu in pogovoru z vsemi informacijami o zavarovanem obmo~ju, njegovih posebnostih in zanimivostih, ki utegnejo zanimati radovednega obiskovalca in ljubitelja neokrnjene narave.

Torki in ~etrtki so namenjeni dopoldanskim naravoslovnim delavnicam med 9. in 11. uro. Ob torkih se zberemo na [obcu pred recepcijo, ob ~etrtkih pa v kampu Danica v Bohinju, prav tako pred recepcijo. Naravoslovno ustvarjalne urice so namenjene za vse tiste otroke in odrasle, ki `elijo za~utiti naravo okrog sebe in odkrivati svet Triglavskega narodnega parka in njegove okolice. Predhodna prijava ni potrebna, delavnice so brezpla~ne. ^etrtkovi ve~eri ob 21. uri prina{ajo »ve~erne zgodbe ob ognju«.

Pripovedovali bomo zanimive zgodbe o naravi in ljudeh v narodnem parku. V njih se bodo oglasili glasovi ljudi, ki so in {e `ivijo na tem posebnem koncu sveta in so jim visoki vrhovi in ozke doline Triglavskega narodnega parka oblikovali `ivljenje. Predhodna prijava ni potrebna, delavnice so brezpla~ne.

Petki v Rib~evem Lazu prina{ajo Triglavsko tr`nico v Bohinju, ki se za~enja ob 17. uri.

TNP organizira tudi vodene izlete, za katere predhodne prijave niso potrebne, izleti pa so pla~ljivi.

Ob torkih: 9.00 (5.7.-30.8.) POT TRIGLAVSKE BISTRICE, zborno mesto Slovenski planinski muzej v Mojstrani; ob sredah: 9.00 (6.7.-31.8.) DEBELA PE^, zborno mesto kri`i{~e na mrzlem Studencu, Pokljuka; ob ~etrtkih: 9.00 (7.7.-25.8.) SO[KA POT, zborno mesto Ko~a pri izviru So~e, Trenta.

Projekcija novega gorni{kega filma: Sfinga

^ASOPIS, KI POVEZUJE

obraz pa je ostajal nepreplezan, vse dokler se pod steno na isto vrv nista navezala Ante Mahkota in Peter [~etinin. Po urah naporov sta re{ila skrivnost obraza in se vpisala v zgodovino, saj je smer pomenila najte`ji tehni~ni vzpon v Sloveniji. Skoraj trideset let kasneje sta jo povsem prosto preplezala Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Tako smo Slovenci {e enkrat dobili svojo najte`jo gorsko smer, tokrat preplezano brez tehni~nih pripomo~kov. Osrednja zgodba gledalca popelje od priprav alpinistov na vzpon, po poti do stene in preko nje, vse do tako `elenega vrha.

Ana Marija Kunstelj

@upanov sprejem odli~njakov

BLED - 16. junija je `upan Janez Fajfar v prostorih Ob~ine Bled sprejel u~enke in u~ence, ki so v vseh devetih razredih osnovne {ole dosegli odli~en uspeh. V leto{nji generaciji je bilo v O[ prof. dr. J. Plemlja Bled {tirinajst u~encev, ki so v celem obdobju osnovnega {olanja dosegali odli~ne rezultate. Odli~ni u~enci v {olskem letu 2010/2011 iz O[ prof. dr. J. Plemlja Bled so: Luka Mugnaioni, Kristina Jan, Sara Jensterle, [pela Per{e, Ajda Stare, Anja [ivic, Lucija Sokli~, Nika Knez, Toma` Kozjek Mencinger, Maja Pristavec, Benjamin Pust, @an Schaffer, Lana Ti{lar in Niko Zornik. @upan jim je podaril Blejski zbornik ter sezonsko vstopnico za Grajsko kopali{~e. Skupaj z ravnateljem O[ prof. dr. J. Plemlja Bled Ludvikom Hajdinjakom sta jim za`elela uspe{no pot pri nadaljnjem {olanju in nasploh v `ivljenju. @elja vseh je, da se perspektivni mladi ljudje vra~ajo nazaj domov v blejsko ob~ino in s svojim znanjem prispevajo k razvoju turizma in gospodarstva celotnega Bleda z okolico.

Neja Ga{per{i~, Ob~ina Bled

V sredo, 29. junija bo ob 20. uri v Info sredi{~u TNP Triglavska ro`a na Bledu za`ivela Alpska filmoteka. V sodelovanju z idejnim vodjem projekta, Tinetom Maren~etom, bomo zavrteli leto{nji novi gorni{ki film, SFINGO. V za~etku lanskega avgusta so za~eli odkrivati skrivnosti Triglavske stene s snemanjem novega slovenskega filma Sfinga. Glavno vlogo v filmu odigra kar Sfinga sama. Sfinga se je vse do srede 60-ih let uspe{no upirala prvim osvajalcem. Leta 1961 je Ale{u Kunaverju in Kazimirju Dra{larju v levem delu Sfinge uspelo preplezati prvo smer. Njen

Kurilno olje vrhunske kvalitete po izjemno ugodnih cenah!

Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BOHINJ

Trideset let Triglavskega narodnega parka

Ustvarjalni so bili star{i in otroci.

BLED – Konec maja je bila na Bledu z dnevom Alpske konvencije tudi osrednja prireditev tridesetletnice zakonske ustanovitve Triglavskega narodnega parka. Na ve~erni slavnostni akademiji sta tako predsednik vlade Borut Pahor kot direktor JZ TNP Martin [olar poudarila pomen uravnote`enega razvoja med varstvom narave in te`njo lokalnega prebivalstva po razvoju ter da lahko ob pogledu na trideset let parka govorimo o njegovem sodobnem in uspe{nem razvoju.Na akademiji je Jo`e Miheli~ prejel Belarjevo priznanje za dose`ke na podro~ju poslanstva, ozave{~anja in promocije TNP. Pravkar je iz{la tudi njegova nova monografija o TNP z naslovom Dober dan, Triglavski narodni park.

Franc Kramar, `upan Bohinja, ki je najve~ja ob~ina v TNP se akademije protestno ni udele`il, saj meni, da je dr`ava `e vse od ustanovitve TNP prebivalcem veliko obljubljala in zanje bolj malo naredila. Boji se, da bodo mladi zato {e naprej odhajali iz Bohinja, ki je `e danes ob~ina v Sloveniji, v kateri `ivi najve~ prebivalcev starih nad 65 let. mpp, foto: Andreja Jensterle

Bohinjski ob~inski svet za novo smu~i{~e BOHINJSKA BISTRICA - Na izredni seji, ki je potekala 10. junija, so bohinjski ob~inski svetniki dokon~no podprli za~etek postopkov za podelitev stavbne pravice investitorju MPM Engineering za izgradnjo smu~i{~a med Koblo in Sorico. MPM Engineering bo tako lahko za~el s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, direktor Bo{tjan ^okl pa je prepri~an, da bodo {e lahko sledili zastavljenemu terminskemu na~rtu in novo smu~i{~e odprli decembra 2012. Pred za~etkom gradnje novega, najve~jega smu~i{~a v dr`avi mora investitor pridobiti {e dr`avno koncesijo.

5

Pravlji~ni gozd letos privabil prek 600 malih obiskovalcev UKANC – V soboto, 21. in v nedeljo, 22. maja je v Ukancu potekala prireditev »U' konc sveta so pravljice doma«. Pravlji~na de`ela je tokrat za`ivela pod naslovom Pravlji~ni gozd po bohinjsko. Ekolo{ko naravnani projekt je projekt Vrtca Bohinj, ki je nastal v okviru projekta Turizem in vrtec ter `e od za~etka poteka v sodelovanju s Turizmom Bohinj in Mednarodnim festivalom alpskega cvetja.

Dru`ine z majhnimi otroki so se v Ukancu letos podale v Pravlji~ni gozd – na kro`no pot, kjer so se otroci lahko sre~ali z naravo, pravljicami in igro. »Celotna zasnova Pravlji~nega gozda dru`inam z majhnimi otroki omogo~a, da do`ivljajo in raziskujejo naravo z vsemi ~utili in na pravlji~ni na~in, primeren za otroke,« je poudarila Andreja Jensterle, idejna vodja prireditve.

V dveh dneh je prireditev obiskalo prek 600 otrok s star{i. V primerjavi z lanskim letom jim je bilo naklonjeno tudi vreme tako, da so vsi, ki so se je udele`ili pre`iveli krasen konec tedna v naravi. Andreja Jensterle: »Ta projekt res pove`e tudi vse zaposlene v Vrtcu Bohinj in je dokaz, da je v slogi mo~. Ponosni smo na vse pohvale strokovnjakov s pedago{kega in turisti~nega podro~ja, star{ev, zunanjih obiskovalcev in {kotov, ki sodelujejo pri Mednarodnem festivalu alpskega cvetja. Veseli me tudi to, da so se zelo povezali tudi prebivalci Ukanca, ki so za`iveli z na{o Pravlji~no de`elo in nam pomagajo uresni~evati `eljo po tem, da bi taka de`ela postala nekaj trajnega! Zaenkrat lahko igrala in pravlji~na bitja ostanejo v Ukancu do konca septembra. To je dobra dodatna turisti~na ponudba.« K uspe{nosti prireditve je prispevalo 27 zaposlenih in 14 praktikantk iz Vrtca Bohinj, tri dru{tva, dve zunanji sodelavki, glasbena gostja na odru,... poleg tega pa vsi sponzorji, ki so bili po besedah Andreje Jensterle zelo velikodu{ni. »Zahvaljujem se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Tudi vsem tistim, ki so dali svoje prostovoljne prispevke. Namenili jih bomo za nakup igrala za igri{~e.« mpp

Gorenjsko sre~anje folklornih skupin

mpp

Poka`i svoj talent na B.O.Fejst-u BOHINJ – Priprave leto{njega 4. B.O.Fejsta, edinstvenega otro{kega festivala v Bohinju, so se organizatorji tokrat lotili druga~e kot obi~ajno. »Za~nemo v petek, 8. julija z otvoritvijo, ki smo jo poimenovali Bohinj ima talent. Vsi ste vabljeni, da se nam predstavite in potegujete za naslov Naj talent Bohinja«, vabi Jure Sodja iz TD Bohinj. Ve~ informaciji in prijavnico najdete na www.bohinj-info.com. mpp

BOHINJSKA BISTRICA – Leto{nje gorenjsko sre~anje otro{kih in mladinskih folklornih skupin je potekalo v Bohinjski Bistrici. Med desetimi nastopajo~imi otro{kimi skupinami je uspe{no nastopila tudi Mladinska folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi, med odraslimi pa folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas. mpp, foto: Pavel Koro{ec

GORJE

6

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Takti~na vaja Vintgar 2011

ZGORNJE GORJE - V soboto, 11. junija, je na pobo~ju Homa potekala ve~ja takti~na vaja sil za za{~ito, re{evanje in pomo~ iz ob~in Gorje in Bled. Vaja je bila sestavni del praznovanja 80. letnice delovanja PGD Podhom. Na vaji smo gasilci in drugi udele`enci preverjali pripravljenost, usposobljenost in opremljenost sil za za{~ito, re{evanje in pomo~ za ga{enje ve~jega po`ara v naravnem okolju. Vajo je pripravil {tab CZ Ob~ine Gorje ob sodelovanju Dru{tva GRS Radovljica in PGD Podhom. Na vaji so poleg organizatorjev sodelovale {e enote prostovoljnih gasilskih dru{tev Gorje, Bled, Zasip, Bled – Re~ica, LIP Re~ica in Blejska Dobrava, ekipa 15. helikopterskega bataljona SV, enota nujne medicinske pomo~i Zdravstvenega doma Bled, ekipa Policijske postaje Bled ter ~lani Jamarskega dru{tva Simon Zima Gorje.

Gasilci in drugi udele`enci vaje so prikazali primerno usposobljenost, kar je zlasti pomembno v ~asu, ker se pribli`uje poletje in so takrat po`ari v naravnem okolju pogosti.

Jakob Por, PGD Podhom

Tretji [imnov pohod KRNICA - Jamarsko dru{tvo Simon Zima je 22. maja izvedlo tretji [imnov pohod. Pred gostilno Kunavc v Krnici se nas je to soboto zjutraj zbralo 67 pohodnikov. Po uvodnih besedah predsednika dru{tva Petra Vukoti~a in `upana Petra Torkarja je sledila obrazlo`itev poti. Pot je vodila po strmem pobo~ju Ko~evnika do Gorjanske jame do sedla med Ko~evnikom in Srednjim vrhom in nato na najvi{jo to~ko pohoda, Srednji vrh, ki je 845 nad morjem. Nato smo se spustili do ceste, speljane okrog Kugle, in pohod nadaljevali po cesti do {teng, mimo Jo`nekovega rovta in pred Kap-

nekarjevem rovtom skrenili levo s ceste na gozdno pot skozi gozd do ograje polja in nato po stari preni{ki poti v Krnico. Pot je bila dolga osem kilometrov, z vi{insko razliko 240 m, prehodili smo jo v treh urah in pol. [imnov pohod je postal `e skoraj tradicionalen majski pohod s Krnice na Pernike. Stalna pot je do Srednjega vrha, naprej pa je bila trasa poti vsako leto drugje. Pohod se imenuje po Simonu Zimi, ki je odkril Gorjansko jamo. Pot je speljana mimo vhoda v jamo. Jama je po podatkih Jamarske zveze Slovenije dolga 2.054 in globoka 153 metrov. Vstop v jamo je mogo~ v spremstvu vodnika in z jamarsko opremo. Pohod ni namenjen ogledu jame pa~ pa okolice, kjer je {e nekaj manj raziskanih in verjetno manj{ih jam.

Jo`e Skumavec

Turizem v Ob~ini Gorje ZGORNJE GORJE - Za~etek junija smo imeli sestanek z gorjanskimi ponudniki preno~i{~ za goste in ponudniki turisti~nih ter gostinskih storitev. Ena izmed tem sestanka je bil tudi novo sprejeti Odlok o turisti~ni taksi v Ob~ini Gorje. Podrobnosti v zvezi z Odlokom sta predstavila predstavnika Medob~inskega in{pektorata in redarstva, nekaj pomembnih podatkov v zvezi s turisti~no sezono pa je predstavil policist s Policijske postaje Bled.

Predstavnica Turizma Bled je predstavila izku{nje iz prakse turisti~ne Ob~ine Bled. V novi stavbi Ob~ine Gorje bo za`ivela tudi turisti~na pisarna, katere ponudba se bo bogatila s sodelovanjem ob~ank in ob~anov, ki se ukvarjate s turizmom.

Za za~etek pozivamo vse sobodajalce ter ostale ponudnike preno~i{~ in turisti~nih storitev, da nam sporo~ite svoje podatke (naziv, naslov, kontaktne podatke, ponudbo, kapaciteto le`i{~,‌).

Z bazo teh podatkov bomo lahko servisirali turiste, ki se bodo ustavili v pisarni, z evidenco ponudnikov pa bomo lahko tudi redno sklicevali sestanke in tako s skupnimi mo~mi izoblikovali strategijo pove~anja prepoznavnosti Gorij. Dobrodo{el je tudi va{ promocijski material, ki bo turistom na voljo v novi turisti~ni pisarni.

Martina Hribar Brus

Vseslovensko sre~anje upokojencev ZGORNJE GORJE - Dru{tvo upokojencev Gorje v sodelovanju z Zvezo dru{tev upokojencev Slovenije in Pokrajinsko zvezo dru{tev upokojencev Gorenjske organizira 30. junija vseslovensko sre~anje upokojencev, ki se bo ob pol desetih s kulturnim programom za~elo na Rudnem polju na Pokljuki. Pri~akujejo, da bo na sre~anje pri{lo ve~ kot deset tiso~ upokojencev. Nastopili bodo Godba Gorje, ansambel Sa{e Avsenika, pevci, solisti in humoristi. RP

^ASOPIS, KI POVEZUJE

JESENICE

Skupna urgentna slu`ba JESENICE - Konec maja sta v. d. direktorja Splo{ne bolni{nice Jesenice Igor Horvat in direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jo`e Veternik, v prisotnosti ministra za zdravje Dorijana Maru{i~a na Jesenicah podpisala pismo o nameri in tako vzpostavila skupno urgentno slu`bo v prostorih jeseni{ke bolni{nice. Osnovni namen spremembe je obravnava pacienta na enem mestu od prvega stika z zdravnikom in medicinsko sestro pa vse do postavitve kon~ne diagnoze oziroma sprejema v bolni{nico. Zdravniku bodo na razpolago vsa potrebna diagnosti~na sredstva bolni{nice in mo`nost posveta s specialisti, ki zagotavljajo 24-urno de`urno slu`bo. V skupno urgentno enoto bosta povezani ekipi jeseni{ke bolni{nice in Zdravstvenega doma Jesenice, delovati pa bo za~ela 1. oktobra letos. Do izgradnje novega urgentnega centra bo delovala v no~nem ~asu od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa 24 ur.

Svoje prostore bo imela v prvem nadstropju ambulantne stavbe, v prostorih sedanje dvojne ortopedske ambulante. Organizirana bo tudi tria`a pacientov. To je po besedah Igorja Horvata zgolj za~asna re{itev pred vzpostavitvijo urgentnega centra, predvidoma do konca leta 2014. Gre za prvi korak k zdru`evanju aktivnosti na podro~ju urgentne slu`be, ki vodi k reorganizaciji le te na celotnem Gorenjskem.

Dan re{evalcev 2011

SLOVENSKI JAVORNIK - ^udovit pomladni dan je v soboto, 11. junija na Pristavo v Javorni{kem Rovtu privabil mno`ico ljubiteljev gora, ki so se sre~ali na `e tradicionalnem Dnevu re{evalcev. Prijetno dru`enje je bilo zdru`eno s tekmovanjem ekip dru{tev Gorsko re{evalne slu`be v prvi pomo~i. Prireditev je kot lanski zmagovalec organiziralo Dru{tvo GRS Jesenice. Njegovi ~lani so dokazali, da prvo pomo~ resni~no obvladajo, saj so med 16 ekipami zmagali tudi letos.

Drugo mesto so zasedli tr`i{ki, tretje pa ljubljanski gorski re{evalci.

»Partnerstva - Stari star{i in vnuki« JESENICE - Z zaklju~no konferenco so 8. junija v Kolpernu na Jesenicah zaklju~ili projekt »Partnerstva – Stari star{i in vnuki«.

Ra~unalni{ka znanja so za kakovostno `ivljenje vedno pomembnej{a in to ne glede na starost. Seveda pa so si z ra~unalniki veliko bolj doma~i mladi, ve~ te`av pri rokovanju z njimi pa imajo starej{i. Zato je {e kako dobrodo{el projekt, v katerega je `e od leta 2008 vklju~ena tudi Ljudska univerza Jesenice. Cilj projekta je pove~ati ra~unalni{ko pismenost odraslih in s tem starej{im omogo~iti, da postanejo aktivni ~lani sodobne informacijske dru`be, ki ponuja

7

neomejene mo`nosti za osebni razvoj. Z izvajanjem projekta so poleg tega `eleli vzpostaviti u~no okolje, ki spodbuja medgeneracijski dialog. Tako so pritegnili dijake poklicnih in ostalih srednjih {ol, ki so delovali kot prostovoljni digitalni mentorji. Starej{e so u~ili brskanja po svetovnem spletu in uporabe elektronske po{te in jim na ta na~in posredovali svoja znanja.

Odslej {e ve~ recikliranih odpadkov JESENICE - Javno podjetje Jeko-in je pred kratkim v Ob~inah Jesenice in @irovnica postavilo nove zabojnike za lo~eno zbiranje odpadkov. Na ekolo{kih otokih tako sedaj stojita dva zabojnika temno sive ali rumene barve za lo~eno zbiranje embala`e. Medtem, ko so prej poleg stekla in papirja zbirali zgolj odpadne plo~evinke in plastenke, zdaj zbirajo vso odpadno embala`o. Zbiranje starega papirja in stekla ostaja nespremenjeno. V nove zabojnike za zbiranje embala`e bodo ob~ani Jesenic in @irovnice po novem odlagali plasti~no embala`o, kamor sodijo plastenke `ivil, pija~ in pralnih ter ~istilnih sredstev, jogurtovi lon~ki, nakupovalne in gospodinjske vre~ke, ovojne folije in plasti~na embala`a `ivil. V zabojnike sodi tudi kovinska embala`a, torej plo~evinke pija~ in `ivil, kovinske posode `ivil in konzerve ter tetrapak. Novi zabojniki so dodaten korak k {e ~istej{emu okolju – pod pogojem seveda, da jih bodo ob~ani vestno uporabljali.

Gor na Golico JESENICE - BMK – Klub brez meja je 28. maja `e drugo leto zapored uspe{no izpeljal gorski tek na Golico. In tako kot lani, jim je tudi letos ponagajalo vreme. Resda se ob tem ~asu pri~akuje, da so pobo~ja Golice pobeljena, a vendarle ne od snega temve~ narcis.

Kljub de`ju in zasne`eni Golici se niso vdali in so uspe{no izpeljali tek. Ob 13. uri so se v ^rni vrh najprej podali pohodniki, otro{ki tek, predviden za 14. uro je zaradi mrzlega in de`evnega vremena odpadel, so pa zato najbolj vneti odtekli nekaj krogov na suhem, pod {otorom in za trud bili primerno nagrajeni. Ob 15. uri so se na progo podali odrasli teka~i. Drugega gorskega teka na Golico se jih je udele`ilo 34, od tega 9 `ensk. Zaradi varnosti so tekli po spremenjeni trasi iz Planine pod Golico do Kri`evcev in nazaj. Najhitrej{i ~as (0:32:49) je dosegel Peter Tonkli s Koro{ke Bele, med dekleti pa Tja{a @nidar z Lipc, ki je progo pretekla s ~asom 0:44:36. Leto{njega teka se je udele`il tudi teka~ iz Gane, Charles Sampa, ki je progo zmogel s ~asom 0:55:17. Prireditev so zaklju~ili s podelitvijo nagrad ter razglasitvijo rezultatov foto nate~aja Jesenice brez meja. Komisijo in glasovalce je najbolj prepri~ala fotografija Bla`a Ra~i~a z naslovom Jeseni{ki hotel cesta.

Zbral in pripravil Grega Kr`e

8

KRANJSKA GORA

Dom starej{ih prihodnje leto

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Juri{ na Dov{ko babo MOJSTRANA – Turisti~no dru{tvo Dovje – Mojstrana bo 16. julija organiziralo Juri{ na Dov{ko Babo, tekmovanje v gorskem teku in gorskem kolesarjenju. Start bo pred hi{o Pr´Katr na Dovjem, in sicer ob 17. uri za teka~e in ob 17.30 za kolesarje. Proga je dolga dobrih 6 kilometrov, vi{inske razlike je za 450 metrov. Razglasitev najbolj{ih bo okoli 19. ure na Dovjem, kjer se bo dru`enje nadaljevalo s tradicionalno prireditvijo Ve~er na vasi. Prijavite se lahko na info@mojstrana.com ali na samem prizori{~u na dan tekmovanja od 15.30 do 16.30. [tartnina zna{a 9 evrov.

Andrej~kov tek

Dom starej{ih v ^i~arah v Kranjski Gori.

KRANJSKA GORA – Kranjska Gora bo dobila dom starej{ih. Kranjskogorska ob~ina namre~ posve~a veliko pozornost varstvu starej{ih oseb v doma~em okolju. Doslej je to potrebo zadovoljevala predvsem z namestitvijo svojih ob~anov v dom Franceta Berglja na Jesenicah, zdaj pa pospe{eno gradijo nov dom v ~i~arah. V njem bo 128 postelj, prina{a pa tudi 65 novih delovnih mest. Zaposlovali bodo predvsem zdravstvene delavce, nekaj prostih mest pa bo {e za delo v kuhinji, pralnici in pisarnah. Tako pri sprejemu oskrbovancev v dom kot tudi pri zaposlovanju bodo prednost imeli ob~ani in ob~anke ob~ine Kranjska Gora. Cena oskrbnega dne bo predvidoma 21 evrov, celotna investicija gradnje doma pa zna{a 6 milijonov evrov.

V za~etku junija je ob~ina – prav zato, da ob~ankam in ob~anom razjasnijo vse dvome, ki se morda porajajo ob odprtju doma starostnikov – pripravila okroglo mizo »Dom starej{ih v Kranjski Gori bo kmalu zgrajen - kaj pa potem?« Na njej so sodelovali kranjskogorski `upan Jure @erjav, kranjskogorski pod`upan in predsednik Dru{tva invalidov Jo`e Zupan~i~, predstavnika koncesionarja, dru`be Comett domovi, Helena in Matja` ^ampa, predstavnik Ministrstva za delo, dru`ino in socialne zadeve Toma` ^ebulj, direktor Centra za socialno delo Jesenice Bo`o Poga~ar in predsednik Dru{tva upokojencev Dovje –Mojstrana Mirko Rabi~. Ve~ kot 50 zbranim ob~ankam in ob~anom so med drugim pojasnili, da gradnja poteka po na~rtih in bo dom svoja vrata odprl v za~etku prihodnjega leta. Pri~akujejo tudi sodelovanje vrtcev, {ole, prostovoljcev in dru{tev pri obiskovanju starej{ih v domu, saj bo le tako dom lahko v polnosti za`ivel s krajem.

Tudi maja poklon pri Ruski kapelici VR[I^ – Zadnja nedelja v juliju je dan, ko se pri Ruski kapelici pod Vr{i~em tradicionalno zbereta slovenska in ruska delegacija ter se poklonita umrlim vojakom, ki so med slovenskimi gorami v ~asu prve svetovne vojne med gradnjo ceste izgubili `ivljenje. A po novem sre~anja ne bodo ve~ vezana le na julij, pa~ pa tudi na maj. Vsako leto v za~etku maja, ob dnevu zmage, bo ruska delegacija prav tako pri{la polo`it venec k spomeniku umrlim sorojakom pri Ruski kapelici. Letos je venec polo`il namestnik veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji Vadim Gorelov, spremljal pa ga je pod`upan Ob~ine Kranjska Gora Jo`e Zupan~i~.

KRANJSKA GORA – TD Kranjska Gora v soboto, 25. junija, organizira tradicionalni Andrej~kov tek – 17. tek na Vr{i~. [tart bo ob 10. uri ob vzno`ju smu~i{~a Dolen~ev rut. Prijave bodo na dan tekmovanja od 8. ure naprej zbirali na {tartu, {tartnina pa je 15 evrov. Tekmovalke in tekmovalci se bodo pomerili v 14 starostnih kategorijah. Za udele`ence teka bodo ob progi (pri Mihovem domu in Ko~i na Gozdu) ter na cilju priprav-ljena okrep~evalna mesta s {portnimi napitki in vodo. Po povratku s prelaza Vr{i~ bodo pred razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad udele`enci teka na terasi restavracije O{tarija prejeli topel obrok.

Balinarji nared za novo sezono

[D Varpa `e vrsto let uspe{no vodi Bogdan Oman.

GOZD MARTULJEK – V Gozdu Martuljku so balinarke in balinarji, ki se {portno udejstvujejo pod okriljem [portnega dru{tva Varpa, `e odprli leto{njo sezono. Za~eli so jo, kot se spodobi, z balinarskim turnirjem in piknikom. Zdaj le {e upajo, da jim bo vreme vse poletje naklonjeno, da bodo lahko izpeljali ~im ve~ balinarskih tekem, septembra pa jih znova ~aka organizacija dr`avnega prvenstva v metanju varpe. Sicer se je 20 ~lanov [D Varpa Gozd Martuljek tudi letos udele`ilo ~istilne akcije po doma~em kraju, na kateri so zbrali na kilograme smeti, predvsem plastike in plo~evink.

Zbrala in pripravila Karmen Sluga

^ASOPIS, KI POVEZUJE

RADOVLJICA

Villa rustica le z za~asno streho

MO[NJE - Po prvotnih na~rtih bi morala biti dobro ohranjena villa rustica iz ~asa rimskega cesarstva, ki so jo arheologi v Mo{njah pri Radovljici odkrili ob gradnji gorenjske avtoceste leta 2007, letos `e v celoti pripravljena za ogled. Vendar je zmanjkalo denarja za nadstre{ek, ki je nujen za za{~ito in ohranitev odkopanih zidov in predmetov. Po ocenah predsednika KS Mo{nje Franca Peternela bi za 600 kvadratnih metrov strehe potrebovali 200 tiso~ evrov, ~esar pa v krajevni skupnosti ne zmorejo.

«Vpra{anje je, kako bo z denarjem, ker so letos sredstva povsod zelo skromna za ta namen. Upam, da bomo uspeli na kak{nem razpisu.« KS Mo{nje in TD Mo{nje trenutno dokon~ujeta urejanje okolice in arheolo{ke poti, ki bo skozi Mo{nje vodila do areheolo{kega najdi{~a villa rustica. “Konec julija bo predvidoma otvoritev turisti~ne pisarne in arheolo{ke poti do ville rustice.. ^akamo uporabno dovoljenje, ob~ina je financirala turisti~no pisarno“, napoveduje Peternel. Celotna investicija ureditve objekta je bila vredna okoli 330 tiso~ evrov.

Po besedah Milo{a Ekarja, vodje kranjske obmo~ne enote Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine nadstre{ek predstavlja v projektu najve~ji stro{ek. Skupaj z gorenjsko razvojno agencijo i{~ejo mo`ne finan~ne okvire, pripravili pa so tudi razli~ico tretjinskega pokritja, po katerem bi pokrili le najbolj ob~utljiv del objekta.

Vrednost tega je 120 do 150 tiso~ evrov. «Veliko stvari re{ujemo s prostovoljnim delom in navdu{enjem na{ih sodelavcev in krajevne skupnosti, kjer so projekt povsem posvojili. Brez tega delo ne bi bilo mogo~e. Velikokrat se dedi{~ino vidi kot breme, v KS Mo{nje pa jo vidijo kot prilo`nost«, je sodelovanje s krajevno skupnostjo pohvalil Ekar.

Name{~ena opozorilna tabla pred poplavami

Franc Jelenc, Ciril Globo~nik in Janez Polajnar.

9

KROPA – V za~etku junija je Agencije RS za okolje (ARSO) v okviru projekta Mo~ voda, s katerim `eli pove~ati osve{~enost o mo`nosti nastanka poplav in sobivanja z njimi in s tem pove~ati samoza{~ito prebivalstva, v Kropi namestila opozorilno tablico z oznako najvi{je izmerjene gladine vode ob poplavi, ki je Kropo prizadela septembra 2007.

Poplave se bodo v prihodnje pojavljale vse bolj pogosto in vse bolj silovito. Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrolo{ke prognoze na ARSO opozarja: «Poplave, ki smo jih bili vajeni v na{i generaciji so se zgodile nekajkrat ali samo enkrat na generacijo. Najverjetneje se bodo sedaj tako silovite poplave dogajale ve~krat v `ivljenju enega ~loveka. Prav tako bodo tudi ekstremi, ki so bili dosedaj poznani kot najhuj{i dogodki, odslej {e mo~nej{i. Tako ka`ejo scenariji podnebnih sprememb, v katere smo `e vstopili.« Opozorilne tablice so prejeli tudi predstavniki drugih gorenjskih ob~in, v Kropi pa so jo predsednik KS Kropa Franc Jelenc, radovlji{ki `upan Ciril Globo~nik in Janez Polajnar z ARSO namestili na Koruznem mostu, kjer so poplavne vode segale najvi{e.

Dr`ava je za vzdr`evanje in sanacijo poplavnih obmo~ij v Sloveniji letos namenila 38 milijonov evrov, od tega sedem milijonov evrov za Gorenjsko.

Leto{nja delavnica panjskih kon~nic v znamenju `ebljarstva

RADOVLJICA – O[ Antona Jan{e Radovljica je tudi letos v sodelovanju s KS Radovljica in Lions klubom Bled za u~ence vi{je stopnje razli~nih {ol organizirala izdelovanje panjskih kon~nic na Linhartovem trgu v Radovljici. Dogodek, ki so ga pripravili v petek, 20. maja, je bil letos v znamenju stare kova{ke obrti. Sa{a Florjan~i~ iz Kova{kega muzeja v Kropi je predstavila, mojster Jo`a Er`en pa v praksi prikazal, kako so neko~ kovali `eblje na premi~nem kova{kem ognji{~u, t. i. mobilni je{i.

V delavnici, ki je potekala prav na rojstni dan Antona Jan{e, za~etnika modernega ~ebelarstva, je sodelovalo 26 u~encev iz 13 osnovnih {ol, {ol s prilagojenim programom in CUDV Radovljica. »Leto{nji projekt poteka pod naslovom `ebljarjenje, v njem pa zdru`ujemo ljudsko umetnost, likovno vzgojo in integracijo, saj v projektu sodelujejo tudi u~enci {ol s prilagojenim programom«, je projekt na kratko predstavila likovna pedagoginja Tadeja Peternel z O[ Antona Jan{e Radovljica. Jelena Horvat, ravnateljica omenjene {ole pa je poudarila, da je v projektu najpomembnej{e likovno izra`anje sodelujo~ih, saj se tu meje med sposobnostmi otrok zabri{ejo.

Panjske kon~nice, ki so jih s pomo~jo `ebljev poslikali mladi umetniki bodo od 2. julija na ogled v Kova{kem muzeju v Kropi.

Zbrala in pripravila Mojca Polajnar Peternelj

10

@IROVNICA

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Literarni ve~er @IROVNICA - 2. junija, na 49. obletnico pisateljeve smrti, smo v Dolen~evi kaj`i, rojstni hi{i Franca Sale{kega Fin`garja, gostili priznano slovensko literarno zgodovinarko Mileno Milevo Bla`i~.

Po zanimivi in poljudni predstavitvi njenih strokovnih spoznanj o izjemnem Fin`garjevem delu Makalonca se je razvil prijeten klepet z obiskovalci, ki se literata {e osebno spominjajo.

Ve~er je s filmskimi inserti o Fin`garju popestrila RTV Slovenija z novinarko informativnega programa `ivo Rogelj.

Franc je v dija{kih letih rad zahajal med nepismene pastirje, ki so mu pripovedovali pravljice in bajke. Zapisoval jih je in shranil.

Minilo je kar precej let ko je brskal po starih zapisih in jih na{el.

Zaupal jih je svojemu dobremu prijatelju, sosedu v Trnovem pri Ljubljani, Jo`etu Ple~niku. Veliki arhitekt je bil nad njimi navdu{en. Fin`garju se je sam ponudil, da zbirko pravljic uredi in po svoje ilustrira. Prva izdaja pravljic Makalonca je bila natisnjena leta 1944 v nakladi nekaj ve~ kot 2000 knji`ic.

V uvodnem nagovoru pravljic F. S. Fin`gar pi{e: »^asi bodo tonili v pozabo, Ple~nikove mojstrovine pa bodo `ivele na veke.« Mi pa dodajmo: »^asi bodo tonili v pozabo, skupna mojstrovina Fin`garja in Ple~nika pa bo ponovno za`ivela.« Zavod za turizem in kulturo @irovnica

Poletna no~ VRBA - Po lanskoletni uspe{ni premieri vas Zavod za turizem in kulturo @irovnica tudi letos vabi na prireditev Poletna no~, ki bo 24. junija ob 20.30 uri. Na parkiri{~u v Vrbi vas bodo v poletje popeljali ~lani Big banda Nova iz Nove Gorice. Tokrat se jim bodo pridru`ili solisti Andreja Nov{ak, Maja Porta in Dano Li~en, ki bodo izvajali doma~e in tuje zimzelene skladbe.

Big band Nova ima za sabo kar lepo {tevilo nastopov na raznih prireditvah. Sodeloval je tudi na razli~nih festivalih doma in v tujini. ^lani Big banda so s svojim izvajanjem prepri~ali tudi `irije na tekmovanjih in imajo tako tudi na tem podro~ju zavidljive dose`ke.

V vseh letih delovanja Big banda Nova se je nabralo preko 120 skladb. Skladbe so vzete iz razli~nih obdobij razvoja jazza. V grobem bi jih lahko razvrstili v tri vrste: swing, latino ter funk. V za~etku leta 2006 so ~lani imeli na{tudiranih `e kar nekaj skladb Franka Sinatre, dovolj za celove~erni koncert. V svojem repertoarju pa imajo tudi lepo {tevilo slovenskih jazzovskih oziroma t. i. zimzelenih skladb.

Letos sta k soorganizaciji pristopila tudi Ob~ina @irovnica in Elektro Gorenjska. V ~asu prireditve bo zagotovljena gostinska ponudba in brezpla~na poku{ina kave. Tako kot lani je tudi letos vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert prestavljen na kasnej{i datum. Vabljeni v zibelko slovenskega ~ebelarstva in kulture.

7. dnevi {porta, rekreacije in zabave ZAVR[NICA - V soboto, 11. junija, je dru{tvo TVD Partizan @irovnica `e sedmi~ zapored organiziralo dan {porta, rekreacije in zabave. V dopoldanskih urah se je zbralo ve~ kot sto otrok, mladostnikov in odraslih, ki so se v prijetnem okolju prireditvenega prostora na Zavrhu dru`ili, {portno udejstvovali, nato pa

tudi okrep~ali. Dru`enju mladih in malo manj mladih je bilo naklonjeno tudi vreme.

Prireditev, ki se je odvijala od 9. ure dalje, so sooblikovali Osnovna {ola @irovnica, Planinsko dru{tvo @irovnica, Smu~arsko skakalni klub Stol, Kolesarski klub @irovnica ter Zavod za turizem in kulturo @irovnica. V sklopu vseslovenske akcije {portne unije Slovenije Veter v laseh so se ob~ani @irovnice lahko pomerili v razli~nih {portih. Pripravili so turnir male odbojke, kjer je nastopilo pet ekip. Zmagala je ekipa MTM (Meta Avsenik, Tja{a ^e{ek, Manja Vidic) pred ekipo Tolka~ev (Mitja Me`narec, Alja` Peljhan, Jan Slak) in ekipo FBI (Jan Oblak, @iga Brajnik, Dominik No~). Nogometni navdu{enci so se lahko preizkusili v turnirju mini nogometa. Zbralo se je osem ekip trojk, slavili pa so NK Kusurji (Tomas Zavrl, David Trivi~, Denis Lavri~, Florjan Sokli~), druga je bila ekipa Ka{arija Team (Bo{tjan Modrijan, Mitja Madon, \eri Ambro`i~, Sa{o Spasov), tretji pa so bili Mojstri (Aleksander Kajgani~, David Zima, Tom @urga, Peter Kajgani~).

Udele`enci prireditve so lahko poskusili hoditi tudi po vrvi oz. traku, t. i. slackline, kjer so preizkusili svoje ravnote`je. Preizkusili so se v nordijskem rolkanju (skike), to je terenskem rolkanju po cestah in brezpotjih, pri katerem si pomagamo s palicami.

Kolesarski klub `irovnica je postavil poligon, po katerem so se udele`enci lahko spustili z gorskimi kolesi. Za tiste, ki so bili `e utrujeni, pa so bila na voljo kolesa na elektri~en pogon. Odvijale so se tudi cirku{ke igre (`ongliranje, vrtenje kro`nikov ipd.), najmlaj{i pa so ve~ino ~asa pre`iveli na velikem napihljivem toboganu.

Na prireditvi je bil prisoten tudi `irovni{ki `upan Leopold Poga~ar, ki je dejal, da je namen predvsem populariziranje rekreacije, spodbuda k zdravemu slogu `ivljenja, kajti najbolj{a droga je `oga. V lu~i povezovanja kulture in turizma s {portom pa je prireditev obiskala tudi direktorica ZTK @irovnica Maja Zupan, ki se je pripeljala na elektri~nem kolesu z namenom promocije zelene mobilnosti.

Za konec {portnega razgibavanja so se vsi udele`ili {e prijateljskega teka okoli jezera.

Popoldne smo pre`iveli v prijetnem dru`enju in predstavi rock bend Arthem.

Novinarski kro`ek O[ @irovnica (Maja Ramu{, Hana Mohori~, Teja Mezek)

^ASOPIS, KI POVEZUJE

PREDSTAVLJAMO

PRIREDITVE V BOHINJU – POLETJE 2011 TRADICIONALNE PRIREDITVE - Etnolo{ko in kulturno obarvane prireditve, ki nas vrnejo v ~as in `ivljenje na{ih prednikov, v ~as starih obi~ajev in tradicije: petek, 22. julij – Vasovanje; sobota, 23. julij – Kme~ka ohcet; petek, 5. avgust – narodno-zabavni `ur; sobota, 6. avgust – Kresna no~; sobota in nedelja, 17. in 18. september – Kravji bal.

GLASBENE, KULTURNE IN ZABAVNE PRIREDITVE - GLASBENO POLETJE V BOHINJU – koncerti klasi~ne glasbe svetovno priznanih glasbenikov – glasbena do`ivetja za sladokusce! ^etrtek, 21. julij, ob 20.30 uri, Kulturni dom Joža A`mana v Bohinjski Bistrici: Barbara Jernej~i~ Fürst (mezzosopran) in @arko Ignjatovi} (kitara) ^etrtek, 28. julij, ob 20.30 uri, cerkev sv. Martina v Srednji vasi: Petar Mili} (piano) - koncert v poklon 200-letnici rojstva Franza Lizsta ^etrtek, 4. avgusta, ob 20.30 uri, cerkev sv. Martina v Srednji vasi: Matja` Robavs (bariton) in Andreja Kosma~ (klavir) ^etrtek, 11. avgusta, ob 20.30 uri, cerkev sv. Martina v Srednji vasi: Jovan Kolun|ija (violina) in Mladen Buci} (kitara) ^etrtek, 18. avgusta, ob 20.30 uri, cerkev sv. Martina v Srednji vasi: Zafeiriadou (sopran), Roussou (mezzosopran), Verbitskaya (harfa)

POLETJE V RADOL’C GLASBENI ^ETRTKI na Linhartovem trgu v Radovljici 30. junija ob 20.00: Latino.si 7. julija ob 20.00: Panda 14. julija ob 20.00: Ilioni 21. julija ob 20.00: The 80's band 28. julija ob 20.00: EightBomb

- 7. FESTIVAL KANAL Vsako sredo v juliju in avgustu, ob 20.11 uri, kanal ob baru Paviljon v Rib~evem Lazu - B.O. FEjST – 4. BOHINJSKI OTROŠKI FESTIVAL – trije dnevi zabave, glasbenih nastopov, ustvarjalnih delavnic, nagradnih iger in {e in {e.. (8. - 10. julij) - Ostale kulturno zabavne prireditve: Torkovi glasbeni ve~eri v Stari Fu`ini; Ve~eri pod va{ko lipo v Srednji vasi; Ve~eri na Ran~u Mrcina v Studorju ŠPORTNE PRIREDITVE - sobota, 30. julij - 5. Mednarodni bohinjski kajaka{ki maraton; sobota, 6. avgust - TRIGLAVOV 14. tek {tirih sr~nih mo` okoli Bohinjskega jezera; sobota, 27. avgust - CEBE Triatlon jeklenih.

4. DNEVI POHODNIŠTVA V BOHINJU – vodene pohodni{ke ture, tematski izleti, {portne aktivnosti, te~aji, strokovna predavanja, delavnice, animacija za otroke in zabava (23. september - 2. oktober) 2. RIBIŠKI FESTIVAL z mednarodnim sre~anjem vezalcev muh 24. september - 1. oktober Koledar vseh prireditev v Bohinju: www.bohinj.si/prireditve

Informacije: TURIZEM BOHINJ, Triglavska cesta 30, 4264 Bohinjska Bistrica, tel: 04 57 47 590, fax: 04 57 47 591, e-mail: info@bohinj.si, www.bohinj.si

www.radolca.si

KOVAŠKI ŠMAREN, 2. julija od 10.00 dalje v starem tr{kem jedru Krope: od 10.00 dalje: Otro{ke delavnice, dnevi odprtih vrat, prikaz kovanja od 13.00 dalje: sejem, predstavitve, kulturni in zabavni program ob 15.00: 1. sre~anje nekdanjih slovenskih trgov ob 18.00: predstavitev trgov s kulturnim programom

BOLŠJAK na Linhartovem trgu v Radovljici 26. junija od 9.00 do 13.00: 10. julija od 17.00 do 21.00 14. avgusta od 17.00 do 21.00: 28. avgusta od 9.00 do 13.00

SRE^ANJE MEST NA VENERINI POTI, 31. julija 2011od 10.00 do 20.00 na Linhartovem trgu v Radovljici: tržnica in delavnice izdelkov slovenske doma~e obrti, gledali{ke igre, lokostrelski turnir, srednjeve{ki plesi

BREZPLA^NO VODENJE PO STAREM MESTNEM JEDRU RADOVLJICE, vsako nedeljo ob 14.00, zbirali{~e pred TIC Radovljica.

V primeru de`ja so koncerti in bol{jak v Radovlji{ki gra{~ini.

TIC Radovljica, Linhartov trg 9, Radovljica, E: info@radolca.si, T: 04 531 51 12

11

[PORT

12

[portni pogled izpod Triglava

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Jeseni{ki nogometa{i prvi skozi cilj

Vesla{ka pravljica kon~no spet doma Ne le na severozahodu de`ele, povsod po Sloveniji, torej od Gori~kega do Pirana, ~e si izposodim prekmurskega slav~ka Vlada Kreslina, se v teh dneh su~e pozornost okrog 20. rojstnega dne samostojne dr`ave. Marsikaj se je v teh dveh desetletjih zgodilo tudi v {portnih arenah in ob njih, na{a regija je nadaljevala svojo zgodbo o zmagovalcih in junakih (neko~ so bile Jesenice v jugoslovanskem celo kraj z najve~jim {tevilom vrhunskih {portnikov glede na {tevilo prebivalstva!), razvile so se tudi mnoge panoge, ob njim zrasli {ampioni novega ~asa.

Toda v (vrhunskem) {portu je `e tako, da nenehno ponuja mikavne izzive, obenem pa tudi pasti. Polovi~arstvu ne pri`iga zelene lu~i, improvizaciji le za kratek ~as. In tega se dobro zaveda tudi Milo{ Jan{a, `e od tistih dneh pred osamosvojitvijo re`iser vseh podvigov vesla{kih reprezentantov iz Male Zake. Kajpak tudi cenjeni trener ni vselej izbral najbolj posre~enih potez, obenem mu ni bilo lahko voditi skupine {portnikov v tej izjemno gara{ki panogi, kjer dobesedno priprave z nekaterimi vmesnimi preizku{njami trajajo 10 mesecev, nakar se »mrtvi pre{tejejo« zgolj po dveh »ofenzivah« – julijski v Luzernu, vesla{kem Wimbledonu ali Kitzbühlu, kakor vam je pa~ ljub{e, ter nato pet ali {est tednov pozneje na svetovnem prvenstvu.

In krog se zasu~e znova, blejska baza pa o~itno ostaja neuni~ljiva.

Dobro, razglasitve na odru za zmagovalce pa~ ne do~aka vedno, toda vendarle dobri dve desetletji ve~inoma zmagovita Jan{eva ~eta, med katero nesporna vloga vodilnega pripada Iztoku ^opu, najuspe{nej{emu {portniku slovenske samostojnosti, vesla in krmari med valovi prog po vsem svetu, razveseljuje ljudstvo in vedno znova pritegne pozornost tudi {ir{e javnosti. Med vsakdanjimi te`avami prav uspehi {portnikov blagodejno vplivajo na stanje ljudstva, sleherni odmevni dogodek v doma~em okolju, okrepljen {e s kak{no zmago ali vrhunskim dose`kom lokalnih favoritov, pa le {e bolj podkrepi dobro voljo, samozavest, vedrino prihodnosti.

Pribli`no tak{ni so tudi moji spomini na dogajanjem ob Blejskem jezeru pred dobrima desetletjema, torej v kon~nici obstanka jugoslovanske federacije. Takrat smo namre~ gostili, tretji~ dotlej, elito svetovnega veslanja, pospremili ~udovit dogodek, se na stari tribuni ob ciljni ~rti v Zaki vsaj za tistih nekaj dni po~utili, kot bi bili v `e omenjenem Luzernu ali kateremu od drugih prizori{~ svetovne vesla{ke karavane, kjer se pretaka ve~ denarja, tekma pa odmeva bolj kot blejska. Vendar pa je `e tako, da se prav na Bled akterji v ~olnih od vsepovsod prav radi vra~ajo.

Dr`i, gladina jezera je vendarle najve~krat mirna in ponuja regularne razmere, sti~i{~e dogajanja s {tevilnimi namestitvami je prav blizu tekmovali{~a, o organizacijskih sposobnostih na Bledu, v zadnjih letih najpogosteje ob poklju{kih tekmah biatlonskega svetovnega pokala, ni bilo vpra{ajev. Upamo le, da se ne bo zataknilo tam, kjer se je ve~krat `e: pri premalo `ivahnem in privla~nem spremljevalnem dogajanju. {portna prireditev je namre~ `e dolga leta lahko tudi posre~en dru`abni dogodek in obenem prilo`nost za promocijo ter zaslu`ek.

A kakorkoli – v dveh desetletij so si vesla~i, doma prav iz blejskega kluba, priveslali `e vse mogo~e, tudi zlate kolajne olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, ob njihovi nastopih smo zaradi ~asovnih razlik vstajali sredi no~i ali pa~ prekinjali delovne obveznosti, pozabili na kak{no {olsko urico. Prav je, da so zdaj, letos med 27. avgustom in 4. septembrom, prvi~ po tistem poletju 1989 do~akali svetovno prvenstvo na »doma~em igri{~u«. Ko bo Bled z okolico spet imel kaj pokazati. Slovenski {port pa bo k svoji zgodbi vpisal {e eno veliko prireditev. Z nadaljevanjem resni~ne pravljice o zmagah v ~olnih?

Sini{a Uro{evi~ Avtor je novinar {portnega uredni{tva dnevnika Delo

JESENICE - Kon~ana je 1. Gorenjska nogometna liga. Prvi skozi cilj so pri{li nogometa{i Mimovrste =) Jesenice. Njihov uspeh je povsem zaslu`en, saj so imeli pred drugouvr{~eno ekipo kar 16 to~k prednosti. Ligo so kon~ali brez poraza, s 17 zmagami in 5 neodlo~enimi izidi. [obec Lesce se je uvrstil na ~etrto mesto s 34 to~kami, Kranjska Gora je osma s 27 to~kami. Enako {tevilo to~k je zbral mesto ni`je uvr{~eni Bohinj. »Nekaj ekip v 1. Gorenjski ligi je bilo takih, ki so imeli `eljo napredovati. Lahko bi rekel, da so bile ekipe Visoko, Velesovo in [obec Lesce enakovredne nam.

Za nas bi lahko rekel, da smo bili pravi. Za~eli smo spet na novo v 2. Gorenjski ligi z mladimi. V teh letih se je na{ vzpon samo stopnjeval in moralo je priti do uspeha, ki smo ga letos dosegli. Na koncu je bil odlo~ilen zdrav kolektiv. V prvenstvu mi je ekipa Visokega delovala najbolj ~vrsto, med ostalimi tekmeci pa mi je ugajala {e mlada ekipa Velesovega,« je 1. Gorenjsko ligo ocenil trener vodilne ekipe Mimovrste =) Jesenice Ferik Ali{i}. V 2. Gorenjski ligi je prvo mesto prepri~ljivo osvojil Hirter Bled, Na koncu so zbrali 12 to~k ve~ od drugouvr{~enega Poleta. (M. K.)

[portni pregled PRSTOMET 1. LIGA, prizori{~a po datumih 22.6. [en~ur ODPRTE PLANINSKE KO^E - Valvazorjev dom, Mihov dom na Vr{i~u, Ko~a na Gozdu, Sanka{ka ko~a nad Begunjami (odprto od srede do nedelje), Ko~a v Krnici, Planinska ko~a na Uskovnici, Dom pri izviru Zavr{nica, Blejska ko~a na Lipanci, Roblekov dom, Erjav~eva ko~a na Vr{i~u, Ko~a na Golici, Ko~a pri izviru So~e, Ti~arjev dom na Vr{i~u, Kovinarska ko~a v Krmi, Alja`ev dom v Vratih, [lajmarjev dom v Vratih, Poga~nikov dom na Kri{kih podih (odprt od 24. junija), Oro`nova ko~a na Planini za Liscem, Pre{ernova ko~a na Stolu, Zaveti{~e pod [pi~ko (odprto od konca junija).

Vsa Planinska dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo podatke o pohodih oz. o odprtju njihovih ko~. Vse klube oz. {portna dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo spored oz. program svojih tekem oz. {portnih prireditev Podatke lahko posredujete na elektronski naslov: matjaz.klemenc1@gmail.com

^ASOPIS, KI POVEZUJE

PREDSTAVLJAMO

13

^ARI ZILJSKE DOLINE VABIJO

Nedale~ od Ziljske Bistrice se odpira svet mehkih zelenic, potokov, jezer ter ~udovitih razgledov, katerih razse`nosti nas zlepa ne pustijo ravnodu{ne. [tevilne kolesarske in pe{poti vodijo mimo najlep{ih koti~kov in nudijo u`itke ter sprostitev v idili de`ele, ki je uspela ohraniti izvirnost na vsakem koraku.

Mir in po~itek lahko nudi samo pode`elje. Zazibajte svojo du{o ob do`ivetjih, ki presene~ajo. Za konec tedna, dopust, kot vmesni postanek na poti na jug. V spodnji Ziljski dolini, na sti~i{~u treh kultur.

Pohodi, jahanje (moderna konju{nica), kolesarjenje, jadralno in modelno letenje, tenis, vo`nja s splavom po Zili, kulturno do`ivetje ob obisku muzeja Umetni{kega kroga s ~ajne, termalni kopali{~i Warmbad Villach in Bad Bleiberg, obisk Dobra~a in narodnega parka Prealpi Gulie ter ohra-

njeni ziljski obi~aji so le nekateri razlogi, da se odlo~ite za bivanje pri nas.

Ob zaklju~ku dneva pa v na{em hotelu STARA PO[TA/ALTE POST poskrbimo za udobno po~utje in regeneracijo. V kolikor ste `eljni nekaj uric usmeriti v izobra`evalne namene, vam (ob predhodni najavi) ve~erne ure popestrimo s te~ajem plesa ali osnovami tujega jezika (angle{kega, nem{kega ali italijanskega), prilagojenega va{im zahtevam.

PONUDBA: sobe in dru`inski apartmaji, vrhunska restavracija, 4 bari, velik sen~ni vrt, masa`a, savna in solarij, sedem prostorov razli~nih velikosti (10-200 udele`encev) z najmodernej{o tehniko primernih za seminarje.

Vstopite, vrata so odprta za vas!

14

PREDSTAVLJAMO

OPTIKA MESEC O^ESNA AMBULANTA Cesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63, www.optika-mesec.com

Kdor ho~e videti, mora gledati s srcem.

Kdor ho~e dobro videti, naj obi{~e dobrega optika.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

PREDSTAVLJAMO

Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BREZPLA^NI PREGLED VIDA LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16

potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al kontaktne le~e Pogodbeni dobavitelj medicinsko-tehni~nih pripomo~kov

Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si

15

ELEKTRO TRGOVINA Janko PRE[EREN Trbi`, Via V. Veneto 79 tel.: 0039 0428 2137 fax: 0039 0428 40003 preschern@gmail.com

BELA TEHNIKA ❖ PE^I NA DRVA IN PELETE ❖ GOSPODINJSKI APARATI ❖ ELEKTRO MATERIAL Odprto: 9-12.30; 14.30-19, ponedeljek zaprto

PICERIJA

✃ ORGANIZIRAMO OTRO[KA PRAZNOVANJA ✃ RAZVOZ PIC IN DRUGE OKOLICA RADOVLJICE ZABAVE Tel.: 04/53 15 525 Lancovo 9, Radovljica

✃

10 % POPUST na hrano ob predlo`itvi oglasa

16

ZADNJA STRAN Lu j

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Ljudska univerza Jesenice

POLETJE JE ^AS ZA RAZMISLEK IN ODLO^ITEV ZA IZOBRA@EVANJE Ali imate dovolj informacij?

Svetovalno sredi{~e Gorenjska ki v okviru Centra vse`ivljenjskega u~enja Gorenjska deluje pri Ljudski univerzi Jesenice

vam nudi

BREZPLA^NO INFORMIRANJE IN SVETOVANJEV IZOBRA@EVANJU ODRASLIH AKTUALNI RAZPISI V IZOBRA@EVANJU ODRASLIH

MO@NOST POVRA^ILA [OLNIN

Razmi{ljate o tem, da bi si pridobili srednje{olsko izobrazbo v programih za odrasle?

Informirali vas bomo o ponudbi izobra`evalnih programov in izvajalcih le-teh ter vam predstavili programe, pogoje za vpis, cene,… . Poleg tega pa vam bomo tudi pomagali do najbolj{e izbire za vas.

Pri Ljudski univerzi Jesenice se lahko vklju~ite v programe:

PRED[OLSKA VZGOJA - srednje strokovno izobra`evanje PRED[OLSKA VZGOJA - poklicni te~aj EKONOMSKI TEHNIK - srednje strokovno izobra`evanje EKONOMSKI TEHNIK - poklicno tehni~no izobra`evanje

Izkoristite mo`nost sofinanciranja srednje{olskega izobra`evanja po aktualnem razpisu Sofinanciranje {olnin odraslim za obdobje {olskih let 2007/2008 do 2012/2013.

Poleg osebnega nudimo telefonsko svetovanje, {t. 5 833 805, {t. 5 833 809, informiramo in svetujemo pa tudi preko elektronske po{te na naslovih: tanjas@lu-jesenice.net ali leaz@lu-jesenice.net.

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za {olstvo in {port. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja ~love{kih virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj ~love{kih virov in vse`ivljenjskega u~enja« in prednostne usmeritve »Izbolj{evanje kakovosti in u~inkovitosti sistemov izobra`evanja in usposabljanja.