Issuu

www.specom.si

Regionalni informativni ~asopis

Letnik 1 / [tevilka 4 / Junij 2010

NA[E NOVICE BLED / BOHINJ / GORJE / JESENICE / KRANJSKA GORA / RADOVLJICA / @IROVNICA

V SREDI[^U

[portni center Pokljuka, Radio Belvi, Maya Maya in Turizem Bohinj vas vabijo na BELVIJEV DRU@INSKI DAN in 1. GOZDNI TEK MAYA MAYA! Organizatorji so vam pripravili pester druàbni program, ki bo trajal od 10. ure dopoldan do poznega popoldneva. Poleg predstavitev razli~nih {portnih disciplin, bo poseben poudarek namenjen rekreaciji za vso druìno. Na ta dan pa se pri~enja è nova {tiritedenska akcija Pohod na Vi{evnik, ki èli spodbuditi zdrav in aktiven na~in ìvljenja. Spremljevalno dogajanje: - Krice Krace – lutkovna in glasbena delavnica, poslikava obrazov, - Dru{tvo za varstvo okolja Bled – ekolo{ki tabor - Planinca (druìnski pogovori za star{e – open space koncept) - Maya Maya – delavnica izdelovanja plemenskih mask - Sixcup – v sodelovanju s Tendere bo predstavljena nova druìnska in druàbna igra, ki prihaja v Slovenijo - Center zdravja in harmonije Althea – delavnica »Kako imeti sebe rad« s refleksoterapevtko Ano Koro{ec ob 15. uri, joga za otroke ob 12.45 uri in za odrasle ob 14.15 uri - Cult, A2U bikes - preizkus in predstavitev gorskih koles - Demonstracija nordijske hoje - Predstavitev {ole biatlona in preizkus biatlonskega streljanja - Preizkus Skike rolk, Trikke triciklov, Stepper bikea in Skorpion rolk - Vragolije z gigantsko ògo Downhill Revolution - Hodimo in ska~emo s Poverizerjem (posebnimi skakalnimi vzmetmi)

^ASOPIS, KI POVEZUJE

- Plezamo po plezalni steni City Wall - Otro{ka animacija Labod Zaki Bled - Postavljeno bo igri{~e za mali nogomet – futsal, kjer bomo ob bok svetovnemu nogometnemu prvenstvu organizirali preizkus streljanja na gol in meritev hitrosti `oge - Turnir v namiznem nogometu

PRIÊTEK AKCIJE »POHOD NA VI[EVNIK – GAMSOV DAN« Vodniki vas bodo na ta dan ob 9. uri zjutraj prvi~ odpeljali na 2.050 metrov visok vrh Vi{evnika. S tem se bo pri~ela {tiritedenska akcija »Pohod na Vi{evnik – Gamsov dan«. Tri sobote zapored (12., 19. in 26. junija) in za zaklju~ek v nedeljo, 4. julija, boste vsak vikend ob 9. uri organizirano odhajali na Vi{evnik izpred Hotela Center na Rudnem polju. Ni pomembno ali ste v gorah prvi~, ali ste è prekaljeni planinci, gre za druènje in spodbujanje zdravega in aktivnega na~ina ìvljenja. Po poti boste spoznavali lepote (rastlinstvo, ìvalstvo) in nevarnosti, ki preìjo na pohodnike v gorah. Izku{eni vodniki vas bodo podu~ili tudi o primernem obna{anju v gorah, o pravilni pripravi in obla~enju za odhod v gore... Za udeleènce vseh {tirih pohodov so pripravili nagrade in druàbno sre~anje, ki bo ob zaklju~ku akcije, v nedeljo, 4. julija na Rudnem polju. Hrana in pija~a Poklju{ki kuharski mojstri bodo poskrbeli, da se bo cela druìna lahko najedla kar na Pokljuki. Pod velikim prireditvenim {otorom vam bodo pripravljali specialitete z àra in poklju{ke jedi na `lico. Prireditev bo v vsakem vremenu!

NA[E NOVICE. Informativni ~asopis zgornje Gorenjske (ob~ine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mese~no, brezpla~no ga prejemajo naklju~no izbrana gospodinjstva; letnik 1, {tevilka 3, izid: 11. 6. 2010; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Janez Dolàn (@irovnica), Gregor Krè (Jesenice), Mojca Polajnar Peternelj (Bohinj, Radovljica), Veronika Baka~ (Gorje, Bled, kultura), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Matja` Klemenc, Sini{a Uro{evi~ ({port); Marjan Zupan (zanimivosti); naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com; trènje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/202 384; elektronski naslov: specom@specom.si; NA[E NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1504. Naslovnica: Bohinjska pravljica (foto: arhiv Turizem Bohinj).

^ASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDI[^U: STANKA GER[AK

Radoìva devetdesetletnica Na koncertu, predstavi, razstavi, muzejskem ali fotografskem ve~eru, predavanju, upokojenskih ve~erih, sre~anju ob ro~nih delih...ne bo naklju~je, ~e jo boste sre~ali prav na vseh na{tetih prireditvah na Jesenicah. Na koncertu, predstavi, razstavi, muzejskem ali fotografskem ve~eru, predavanju, upokojenskih ve~erih, sre~anju ob ro~nih delih...ne bo naklju~je, ~e jo boste sre~ali prav na vseh na{tetih prireditvah na Jesenicah. Z lahkotnim korakom se kar pe{ odpravi z enega na drugi dogodek. In neznani naklju~ni opazovalec bi ji morda prisodil kak{nih sedem krièv. Stanka Ger{ak je 6. maja letos praznovala 90. rojstni dan, prav v letu, ko je postala ÂSTNA OBÂNKA OBÎNE JESENICE in se tako pridruìla ducatu ~astnih ob~anov. Pa ne zato, ker jih ima 90, pa~ pa zato, ker je bila aktivna, predana, ker so njeno ìvljenje zaznamovali: [PORT, KULTURA in @ELEZARNA, kar bi zlahka strnili v eno besedo: JESENICE. Stanka se je lotila vsega: telovadbe, teka, skoka v daljavo, skoka v vi{ino, metanja krogle, diska in kopja, kasneje tudi popularne hazene. Seveda se je pridruìla tudi »Pra~kovi« smu~arski gimnastiki in smu~arskim vrstam ter za~ela tekmovati v slalomu in veleslalomu. Po osvoboditvi je bila nekaj let vaditeljica malih deklic pri telovadbi, pa tudi sama je {e tekmovala in veliko nastopala na prireditvah in slovesnostih, celo na veli~astnih mnoì~nih nastopih ob dnevu mladost, ob predaji Titove {tafete na stadionu v Beogradu. Kondicije ji zares ni manjkalo in ta ji je prav pri{la na odru in v ìvljenju sploh. Talijin hram jo je namre~ zaznamoval ob rojstvu, saj jo je mati v gledali{~e odnesla {e v »povojih«. Prvo vlogo je odigrala pri petih letih, siroto Jerico. Po vojni pa je Stanka Torkar, poro~ena Ger{ak, odigrala {e 86 vlog, med njimi nepozabno Miklovo Zalo. vloge v Vidi Sta{i, Divjem lovcu, Polomu…. Vse vloge je imela rada, {e posebej pa so ji bile pri srcu »masovke«. Zelo rada in s ponosom se spominja velikega gorenjskega festivala »KME^KA OHCET NA JESENI-CAH« leta 1940, ko je 20-letna brhka Stan-ka »odigrala« ~astno vlogo neveste, ob njej pa kopica igralcev in statistov, konjenikov in vozov... »Ohcetni sprevod» se je vil vse od Koro{ke Bele do Podmeàkle. Stanka Ger{ak je v ~asu od leta 1945 do 1985 v jeseni{kem gledali{~u odigrala 901

Stanka Ger{ak, ~astna ob~anka Ob~ine Jesenice Foto: J. R. predstavo, reìrala pa jih je kar 23, od tega 15 mladinskih. Ustanovila je “Mladi oder”, ki je bil “porodni{nica” gledali{kega podmladka. Igrala je, recitirala, reìrala, prevajala, pisala scenarije za proslave. Po vaji pono~i pa za{ila {e marsikateri kostum. Pa ne za denar, ampak zato, ker ni bilo denarja, da bi pla~ali koga drugega. In zjutraj? V èlezarno. Tja, kjer so njeni

sorodniki slu`bovali skupno ve~ kot 500 let. 39 let in 9 mesecev je bila tudi sama zaposlena v èlezarni kot tajnica tehni~nega direktorja oz. tehni~nih direktorjev @elezarne Jesenice. Bila je tista prava tajnica, prava zakladnica podatkov in informacij ter telefonskih {tevilk. Ne le tajnica v èlezarni, bila je tajnica pri prvih plani{kih skakalnih tekmah, tajnica Taborni{ke zveze Slovenije in kar ~etrt stoletja tajnica Pokala Vitranc, 20 let pa je pou~evala strojepisje in stenografijo pri Delavski univerzi Jesenice. Vse skupaj seveda ni ostalo prezrto. Za njeno delo in zasluge je prejela kar nekaj laskavih priznanj in nagrad. Vsaka pozornost ima posebno mesto v Stankini dnevni sobi, predvsem pa v srcu. Njen na~in ìvljenja in dela v 90-ih letih pa je seveda okronal naziv ÂSTNA OBÂNKA OBÎNE JESENICE. ê kdo, bo Stanka Ger{ak znala nositi svojo ~astno krono, saj zna uìvati in biti sre~na v vsem, kar ji ponuja ìvljenje, v vsem kar se godi in jo bogati. Grenkoba, ~rne misli, jadikovanje so ji tuji. Njeno srce je bogato in zato ve~no mlado. Naj ìvi gospa STANKA, ~astna ob~anka!

Stanka Ger{ak (levo) v predstavi V. Rabadon: Ognjeni vihar, 1970

Branka Smole

Foto: arhiv GT^

BLED

Arheolo{ka izkopavanja na Partizanski cesti

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[tevilo labodov na Blejskem jezeru sicer v zadnjem ~asu raste, saj jih je {e pred dvema letoma bilo samo {est. »V primerjavi z Zbiljskim jezerom, kjer je labodov sto, je na Bledu premalo mirnih koti~kov, kamor bi se lahko labodi umaknili in si pripravili gnezdo.« Leto{nji labodji zarod je `e prerasel kriti~no mejo, ko bi jih {e lahko »pospravile« ve~je ribe. Star{a bosta nad njimi skrbno bedela {e celo poletje, njihova siva barva pa se bo do naslednjega poletja `e spremenila v belo. Besedilo in foto: Mojca Polajnar Peternelj

V zakonski stan po srednjeve{ko

BLED - Ob polaganju kanalizacijskih cevi na Partizanski cesti na Bledu so naleteli na arheolo{ke najdbe, zaradi ~esar je bilo potrebno zavarovalno arheolo{ko izkopavanje. Izkopavanja pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, Obmo~na enota Kranj, vodi arheolog Drago Svolj{ak. Poleg doslej najdenih sedmih pozno anti~nih grobov (v enem so bili trije skeleti) s pridatki nakita (prstani, zapestnica, ogrlica iz steklenih jagod, fibula, rimski kovanci in keramika) so naleteli na rimsko cesto ter cesto iz 17. stoletja. Prav tovrstnih najdb, ki datirajo v omenjeno obdobje, navkljub sila bogatim arheolo{kim najdi{~em Bleda, {e ni bilo. Besedilo in foto: Marjan Zupan

Sedem labodjih mladi~ev

BLED – Laboda, ki sta si na Blejskem otoku pripravila gnezdo, sta »povila« sedem mladi~kov (eno jajce se ni izvalilo). To je letos edini labodji nara{~aj na Blejskem jezeru. Drugo gnezdo pod vilo Zlatorog je labodji par zapustil, ni znano zakaj, obe jajci pa je skrbnica labodov iz Turisti~neg dru{tva Bled, ki vsak dan naredi obhod in preveri, ~e je z labodi vse v redu, na{la v jezeru. Vanja Piber iz TD Bled opozarja, da imajo blejski labodi, trenutno je 13 odraslih in sedem omenjenih mladi~ev, premalo mirnih koti~kov, kamor bi se lahko umaknili. »Obiskovalce prosimo, naj ne nadlegujejo labodov, jih ne hranijo, ker imajo v tem ~asu hrane dovolj, ter pse ob jezeru vodijo na vrvicah.«

BLED – Na Bledu je od 20. do 23. maja prvi~ potekala igranodoìvljajska prireditev Grajska poroka, na kateri so se poro~ili trije izbrani pari z Gorenjske. V zakonski stan so na Blejskem gradu v soboto 22. maja, po srednjeve{ko »sko~ili« Tanja Urankar in Robert Ravnikar, Polona Habjan in Simon Zorman ter Eva Benigar in Klemen Kosti~. V Zavodu za kulturo Bled so pripravili {tiridnevno prireditev, ki jo nameravajo trìti preko celega leta, tokratna, prva, pa je sode~ po dobri udele`bi obiskovalcev in zadovoljstvu sveè poro~enih parov, padla na plodna tla. Poro~ni pari so se prvi dan prireditve predstavili na prireditvenem prostoru v Ribnem, v petek od{li na izlet v sotesko Vintgar, na poku{ino `ganja v Zasip in peko potice na Selo. Po Bledu in okoli{kih vaseh jih je vozilo 8 fijakerjev, ki so se ob tej prilo`nosti predstavili v novi opremi. Po sobotnem {ranganju pod Blejskim gradom – peli so me~i! – in poro~nem obredu, ki je bil prava pa{a za o~i, so novope~eni zakonci v nedeljo {e pozvonili z zvonom èlja na Blejskem otoku. Grajska poroka, v izvedbo katere je bilo vklju~enih ve~ kot 70 sodelujo~ih, je stala okoli 100.000 evrov, zanjo pa je blejski zavod za kulturo pridobil tudi finan~na sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeèlja v vrednosti 45.000 evrov. Ostala sredstva so prispevali Kulturno dru{tvo igralska skupina viteza Ga{perja Lambergarja, Magi~ni teater Jaba-daba-du Antona Meàna, Gorenjsko umetni{ko dru{tvo Kranjski komedijanti (vsi so sodelovali v programu) in è omenjeni Zavod za kulturo Bled. Pari, ki se bodo v prihodnje odlo~ali za poroko po srednjeve{ko, bodo za ve~dnevni program pla~ali okoli 4.000 evrov. Blejski zavod za kulturo èli z grajsko poroko, novim blejskim produktom, na Bled privabiti ne le slovenske, ampak tudi pare iz tujine. Besedilo in foto: Mojca Polajnar Peternelj

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BOHINJ

Po prvi zavrnitvi ministrstva, ~e{, da je vloga nepopolna, so se pritoìli, na ministrstvu pa so nato ugotovili, da njihova vloga vendarle ustreza razpisnim zahtevam. Vendar omenjeni projekt ni zbral dovolj to~k, za ponovno prito`bo pa se je ~as è iztekel. Obnova muzeja, vredna 240.000 evrov (zaprosili so za 200.000 evrov, 40.000 evrov pa bi prispevala ob~ina) tako ostaja ena izmed glavnih nalog tudi v bodo~e. Kustodinja Mija Ogrin pa vas è vabi na tradicionalno muzejsko no~, ki bo potekala v soboto, 19. junija, v Oplenovi hi{i v Studorju. Ob 20. uri ste vsi, ki vas zanima, kako se se{ijejo obla~ila iz konca 19. stoletja, v katera bo oble~en oskrbnik v Oplenovi hi{i, vabljeni, da tudi sami poprimete za {karje in platno ali pa si zgolj ogledate postopek.

Velik dan za Nomenj

Mojca Polajnar Peternelj

NOMENJ - V nedeljo, 6. junija so obeleìli kar tri otvoritve – novega mostu ~ez reko Savo, srednjeve{kega plavà sv. Eme in stare romarske poti sv. Eme. Vise~i most so zgradili v pretekli zimi, ko so bila v ob~inskem prora~unu zagotovljena finan~na sredstva – 40 tiso~ evrov. Nov most ~ez reko Savo vodi do slapu Grme~ice na eni strani ter do urejenega arheolo{kega najdi{~a srednjeve{kega plavà in stare romarske poti, ~e krenemo na drugo stran. Oboje je poimenovano po sveti Emi, zavetnici èlezarjev in rudarjev. Romarska pot je le ena izmed sprehajalnih poti, ki jo obiskovalcem Bohinja èlijo ponuditi. Zbrane poti v merilu 1:25 000 naj bi bile na voljo è konec junija. Veronika Baka~

Prenove {e ne bo

BOHINJSKA BISTIRICA – V Bohinjski Bistrici so tudi letos ob Mednarodnem dnevu muzejev (18. maj) pripravili bogat program. Poleg mo`nosti brezpla~nega obiska bohinjskih muzejev – Muzeja Tomaà Godca, Plan{arskega muzeja in Oplenove hi{e – so v Plan{arskem muzeju pripravili javno vodstvo. Kustodinja Marija Ogrin je obiskovalcem predstavila muzej s poudarkom na tematiki ~lovek in visokogorski svet Julijskih Alp. @al letos v Muzeju Tomaà Godca kljub velikim prizadevanjem,, niso uspeli na razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ob~ina Bohinj je namre~ kandidirala s projektom rekonstrukcije in dozidave muzeja, za katero sta è narejena idejni na~rt prenove in pridobljeno gradbeno dovoljenje.

Mali delni~arji sklada TNP zahtevali {tevilna pojasnila GORELJEK – V [port hotelu Pokljuka je 6. maja potekala skup{~ina Sklada za spodbujanje razvoja TNP. Na tokratni skup{~ini so prvi~ organizirano nastopili tudi mali delni~arji, ki so od vodstva sklada zahtevali odgovore na {tevilna vpra{anja. Ivan Novak, direktor sklada: »Na skup{~ini Sklada za spodbujanje razvoja TNP d.d. so bili sprejeti vsi sklepi, ki jih je predlagala uprava, pa tudi predlogi, ki so jih predlagali predstavniki dràve in malih delni~arjev. Na vpra{anja, ki so bila dana upravi, priprav-ljamo odgovore in pojasnila.« Objavili naj bi jih na svoji internetni strani. V naslednjih dveh letih bo sklad po besedah Novaka uresni~eval predstavljeni poslovni in finan~ni na~rt: za~etek in dokon~anje obnove hotela Jelka (hotel s predvidenimi {tirimi zvezdicami {e nima gradbenega dovoljenja), pripravo projektov in dovoljenj za obnovo oz. nadomestno gradnjo objekta pri slapu Savica (gradnje v leto{njem letu {e ne bo) in za~etek uveljavljanja turisti~ne destinacije Pokljuka, »ki bo ena najatraktivnej{ih znotraj Triglavskega narodnega parka«. Sklad je sicer lani »pridelal« 50.000 evrov izgube. Ta se bo, kot pravi Ivan Novak, pojavljala, dokler se ne bodo zaklju~ile vse investicije, katerih se sklad loteva. [e ve~jo izgubo je pridelal obnovljeni [port hotel Pokljuka (100.000 evrov). Pri~akujejo, da bo hotel postopoma zaìvel, njegovo poslovanje naj bi bilo v treh letih pozitivno. Letos bodo v njem uredili {e ve~namensko dvorano (sluìla bo tudi kot telovadnica). Vrednost del in opreme ocenjujejo na 260.000 evrov, zagotovili pa jih bodo v vi{ini lastni{kih deleèv z dokapitalizacijo, v kateri bo udeleèn partner dru`ba Brest Cerknica. Premoènje Sklada za spodbujanje razvoja TNP je po besedah direktorja sklada Ivana Novaka 4,4 milijona evrov, zajema pa: nepremi~nine zemlji{~a Studor, Omre`je-vodovod Pokljuka, Okrep~evalnico Savica in dolgoro~ne nalo`be v poslovnih deleìh [port hotel Pokljuka, Pokljuka Turizem, @i~nice Vogel Bohinj in ATC Kanin Bovec. Lastniki sklada so na skup{~ini imenovali nov pet~lanski nadzorni svet, v katerem so predstavniki dràve Tatjana Brinc, Romana Ilc Lavri~ in Bojan Dejak, ob~ine zastopa bohinjski ùpan Franc Kramar, svojega predstavnika, Ljubi{o Stojanovi~a, pa so dobili tudi mali delni~arji. Kot je povedal Kramar, si bo v svoji novi vlogi prizadeval, »da se najprej raz~isti bilan~no premoènje sklada, poleg tega pa, da sklad postane generator razvoja TNP, saj je bil zato ustanovljen«. Mojca Polajnar Peternelj

BOHINJ

^ASOPIS, KI POVEZUJE

POLETNI FESTIVAL KLASI^NE GLASBE »GLASBENO POLETJE V BOHINJU 2010« ^etrti koncert, izredni koncert baro~ne glasbe svetovno znanih glasbenih umetnikov, ponedeljek, 2. avgust Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30

Prvi koncert, ~etrtek, 15. julij Kulturni dom Jo`a A`mana, Bohinjska Bistrica ob 20.30

REINHOLD FRIEDRICH, trobenta MARTIN LÜCKER, orgle

Drugi koncert, ~etrtek, 22. julij

Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30

ARTIS QUARTET VIENNA ... trenutno eden najbolj za`elenih godalnih kvartetov na svetu ... »Wilhelm Sinkovicz – Die Presse / Wien«.

deric i old Fr Reinh

... najnovej{a zasedba Slovenskega okteta nadaljuje `lahtno tradicijo ansambla in si prizadeva, da bi ohranjala visoko kakovost njegovega petja in veliko priljubljenost med {irokimi ljudskimi mno`icami, ki ljubijo slovensko pesem in ubrano petje.

SLOVENSKI OKTET

@e od leta 1986, ko je dobil trobentar Reinhold Friedrich prvo nagrado na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Münchnu, umetnik koncertira na pomembnih doma~ih in mednarodnih koncertnih prizori{~ih.

Peti koncert, ~etrtek 5. avgust Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30 DUO ARC et FLECHE Alja Velkaverh, flavta / Julie Sgarro, harfa Ko se je zdru`ilo iskreno prijateljstvo, virtuozno obvladovanje glasbenega instrumenta in strastna mladostna muzikalnost, se je rodil Duo Arc et Fleche ...

[esti koncert, ~etrtek, 12. avgust Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30 JANEZ LOTRI^, tenor / TONE POTO^NIK, orgle, klavir

Tretji koncert, ~etrtek 29. julij Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30

Ko je tenorista Janeza Lotri~a znani kritik revije Grammophone J. Steane sli{al v naslovni vlogi Verdijevega Trubadurja v Dunajski dr`avni operi, je zapisal: »Njegove arije so bile tako blagoglasne, izrazne in ~iste, da sem se za~el spra{evati, ali ni morda Carusov glas v ~asu, ko je pel Trubadurja v Metropolitanki, zvenel podobno.«

LOVRO POGORELI], klavir

Sedmi koncert, ~etrtek, 19. avgust »Spoznali smo posebnega pianista«, so zapisli kiritiki na mednarodnem festivalu v Cannesu, »ki je s svojo igro nedvomno razburil glasbene duhove. Njegova igra ostaja ponotranjena, nikoli obrnjena navzven in nikoli naravnana zgolj na zunanji bli{~«.

Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30 ^RTOMIR [I[KOVI^, baro~na violina / LUCA FERRINI, ~embalo / ENRICO CONTINI, baro~ni violon~elo Glasba italijanskih baro~nih mojstrov instrumentalne glasbe s poudarkom na opusu znamenitega piranskega gosla~a Tartinija, ki jo bo izvajal Baro~ni trio iz Italije, bo prav gotovo glasbeni posladek za vse ljubitelje baro~ne glasbe.

GORJE

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Nadaljevanje obnove cest

Likovni nate~aj ob tednu gozdov

ZGORNJE GORJE - V mesecu maju je Ob~ino Gorje obiskala delegacija Direkcije za ceste, ki jo je vodil magister Gregor Ficko. Ob tem obisku sta se Direkcija in Ob~ina dogovorili o nadaljevanju rekonstrukcije dràvne ceste v Zgornjih Gorjah in o obnovi kana-lizacije in ceste v Krnici. Gradnja plo~nika, rekonstrukcija dràvne ceste Spodnje Gorje–Fortuna in obnova ostalih komunalnih vodov so osrednji projekti ob~ine. Predvidena vrednost investicije zna{a 1,8 milijona evrov. Ob~ina Gorje bo pripravila potrebno projektno dokumentacijo ter za~ela z odkupi zemlji{~, gradnja pa je predvidena v naslednjih treh letih (2011-2013). Z direkcijo za ceste se je za~el dogovor tudi o gradnji varne pe{poti Spodnje Gorje – Zgornje Gorje, ki bo zna{al 200.000 evrov. Za potrebno projektno dokumentacijo in odkupe zemlji{~ bo poskrbela direkcija. Ob~ina Gorje pa skupaj s koncesionarjem pripravlja projektno dokumentacijo za nadaljevanje gradnje fekalne kanalizacije v Ob~ini Gorje, saj je gradnja v Krnici predvidena za letos in prihodnje leto. Direkcija bo pripravila projekt preplastitve dràvne ceste skozi naselje Krnica, ki se bo obnovila so~asno z izgradnjo fekalne kanalizacije, predvidoma v drugi polovici leta 2011.

ZGORNJE GORJE - Ob tednu gozdov, ki je potekal od 24. do 30. maja, Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarsko dru{tvo Bled `e tradicionalno organizirata likovni nate~aj, ki je tako kot leto{nji teden potekal pod geslom ~lovek v gozdu gost. Slogan tedna nas vse opozarja, da smo ljudje v gozdovih res le gostje. Gozd nam ponuja razli~ne oblike rekreacije, gobarjenje, nabiranje zeli{~ in {e marsikaj, kar nas bogati, a se moramo vesti v njem spo{tljivo, da bo to omogo~eno tudi v prihodnje.

Veronika Baka~

^istili Poklju{ko sotesko

K sodelovanju v `e 17. likovnem nate~aju so bile vabljene vse osnovne {ole zgornje Gorenjske in odziv je kar {tevil~en. Prejete izdelke je komisija pregledala in predstavila na razstavi, najbolj{e pa tudi nagradila. Letos so razstavo pripravili v sodelovanju z gorjansko ob~ino. Na otvoritvi 21. maja v Gorjanskem domu so v kulturnem programu sodelovali u~enci O[ Gorje, zbrane pa sta nagovorila `upan Peter Torkar in direktor Zavoda za gozdove obmo~ne enote Bled Andrej Avsenek. Veronika Baka~

Mladi gorjanski {olarji z odliko Biologi za Proteusovo priznanje ZGORNJE GORJE – Letos je {esto leto zapored potekalo tekmovanje v znanju biologije za Proteusovo priznanje. Tekmovanje organizira Prirodoslovno dru{tvo Slovenije in je namenjeno u~enkam in u~encem 8. in 9. razredov. Leto{nja tema so bile velike zveri, ki ìvijo v Sloveniji – volk, medved in ris. Na {olskem tekmovanju se je v poznavanju njihove telesne zgradbe, prehranskih navadah, na~inu ìvljenja in lova, razvitosti ~util, razmnoèvanju, vzrokih za ogroènost … pomerilo 26 tekmovalcev. Od tega jih je kar 14 prejelo bronasto Proteusovo priznanje: [tefan ôp, Izabela Baliki}, Mitja Pazlar, Kaja Abdi}, Lana Abdi}, Ana Rebeka Kam{ek, Nina Rozman, Monika Poklukar, Anja Peterman, Nika Marolt, Hana Kun~i~, Ela Hudovernik, Neà Pristov in Helena Jakopi~. Sedem u~enk se je uvrstilo na dràvno tekmovanje, kjer so odli~no zastopale na{o {olo. Srebrno Proteusovo priznanje sta dosegli Monika Poklukar in Nika Marolt. Zlato Proteusovo priznanje pa prejmejo Neà Pristov, Ela Hudovernik in Helena Jakopi~. Ela je zasedla peto mesto, Helena pa je bila izmed vseh 982 tekmovalcev najbolj{a. Asja Sodja

ZGORNJE GORJE - Bogastvo slovenskega podzemlja je zanimalo è znamenitega polihistorja deèle Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Na obmo~ju Ob~ine Gorje se z raziskovanjem jam ukvarja Jamarsko dru{tvo Simon Zima – imenovano po pionirju gorjanske, kasneje prav po njem poimenovane [imnove jame. Podzemski in nadzemski svet je lep, zdrav in pripravljen do~akat bodo~e rodove le, ~e je ~ist in neonesnaèn. Prav zavoljo tega so v vseslovenski ~istilni akciji stopili skupaj tudi ~lani omenjenega dru{tva, ki so se s TNP v zastopstvu Tomaà Breganta polotili ~i{~enja prepadnih, te`ko dostopnih predelov Poklju{ke soteske s smeri Zatrnika. V ~istilni akciji je sodelovalo 30 udeleèncev, tehniko pa je s traktorjem in vitlom prispeval predsednik dru{tva Franci A`man – Cibi. Besedilo M. Z., foto: Seba

Matematiki za Vegovo priznanje Na dr`avnem tekmovanju iz matematike sta dva u~enca prejela zlato Vegovo priznanje. Iz 7. razreda Miha Li~ef in iz 8. razreda Ela Hudovernik. Oba je organizator tekmovanja DMFA zaradi izjemnega rezultata povabil na nagradni izlet v Benetke, ki je bil 28. maja. Ela Hudovernik je dosegla tretji rezultat v Sloveniji, zato je bila povabljena na slovesno podelitev nagrad. V Koloseju v Ljubljani so se v sredo, 19. maja zbrali najbolj{i slovenski matematiki, fiziki in astronomi iz osnovnih in srednjih {ol. Minister za {olstvo in {port je Eli podelil nagrado. Branka Dolenc

JESENICE

Da se ne bi ponovno zgodili @elezniki in Kropa

KORO[KA BELA - Krajani Koro{ke Bele è vrsto let opozarjajo na nevarnost, ki grozi vasi zaradi neurejenih vodotokov. Lanskega julija je ob obilnem deèvju narava è pokazala svoje zobe. Takrat je voda nad vasjo u{la iz struge in uni~ila del gozdne ceste. Hi{am je bilo k sre~i prizaneseno. Da se ne bi zgodilo {e kaj huj{ega, se mo~no zavzema krajan Janez Vilman, ki odgovorne stalno opozarja na nevarnost. Pred kratkim je sicer Dru`ba za urejanje hudournikov opravila dva manj{a posega. Iz struge so odstranili ve~jo koli~ino materiala in jo poglobili. »Skrbi me, da to ne zadostuje,« poudarja Vilman. »V strugi je vse preve~ drevesnih debel in ostalega nano{enega materiala, ki ga nih~e ne odstrani. Lesene pregrade, ki so jih postavili pred drugo svetovno vojno nad vasjo in so umirjale mo~ vode, so do danes è popolnoma zgnile. @elim si odgovora odgovornega upravitelja vodotokov (dràve), zato sem è pisal premierju in okoljskemu ministru. Na ministrstvu so pokazali nekaj posluha in dodali, da je do problema potrebno stopiti celostno.« Del teàve so namre~ tudi nevestni lastniki zemlji{~, ki iz bliìne struge ne odstranijo poàganih ali podrtih dreves. Tai ob visoki vodi lahko naredijo zama{ek in voda se ob tem preto~i iz struge. »Upam le, da se bo problem re{il, preden pride do tega,« je pogovor za Na{e novice zaklju~il Vilman. Grega Krè

Gor na Golico PLANINA POD GOLICO - Klub brez meja je v soboto, 29. maja uspe{no izpeljal prvi gorski tek imenovan »Gor na Golico«. Namenjen je bil vsem gorskim in rekreativnim teka~em, pohodnikom ter ljubiteljem narave, Golice in narcis. Trasa dobrih 9 kilometrov dolge proge je tekmovalce vodila od starta pri gostilni Pr' ôp do Ko~e na Golici. Pri tem so premagali pribli`no 600 vi{inskih metrov. Progo je s ~asom 0:42:55 prvi pretekel Bo{tjan Hrovat in s tem poskrbel za aktualni rekord. Najhitrej{a ènska predstavnica je bila Tja{a Jelov~an, ki je dosegla ~as 1:01:26. Teku je sledila podelitev medalj in pokalov najbolj{im, vse skupaj pa so zaokroìli z bogatim zabavnim programom. Samo teka{ko tekmovanje pa ni enkratni dogodek, temve~ le del celostnega programa, v katerega so vklju~eni pohodi s ~istilnimi akcijami, postavitev stalnih markirnih tabel za traso gorskega teka in {e kaj bi se na{lo, sporo~ajo iz Kluba brez meja. Grega Krè

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Mesec narcis

JESENICE - Celoten maj so Jesenice dokazovale, da resni~no niso le mesto jekla, temve~ tudi mesto cvetja. Iz dneva v dan so dobivale novo, bolj pisano podobo, polno narcis, ki so se s planjav pod Karavankami preselile v dolino. Okrasile in tudi olep{ale so vse od zalo`b trgovin, èlezni{kih podvozov in smetarskih tovornjakov do {olskih oken. Gorska narcisa je v naravi danes za{~itena. Kljub temu je narcisnih poljan zaradi zara{~anja in intenzivnega kmetovanja vedno manj. Mogo~e bo ravno omenjena akcija poskrbela za lep{o prihodnost te cvetlice tudi v njihovem naravnem okolju. Akcija Mesec narcis se je iztekla 27. maja z zaklju~no prireditvijo v Kolpernu na Stari Savi. @upan Ob~ine Jesenice Toma` Tom Mencinger je na prireditvi povedal, da je odlo~itev za samo akcijo bila pravilna in poudaril prepri~anje, da bo iz leta v leto bolj odmevna in bolj{a. Dodal je {e, da bo mogo~e enkrat v prihodnosti na vrhu Golice ponovno stala ko~a. Podelil je tudi pohvale 54 podjetjem, organizacijam, {olam in lokalom, ki so bili zaslu`ni za uspeh Meseca narcis. Prireditev v Kolpernu sta lepo zaokroìla dva otro{ka pevska zbor~ka: Mehur~ki iz VVO Jesenice in @abe iz Vrtca Josipa Vandota Kranjska Gora. Grega Krè

Majska seja Ob~inskega sveta JESENICE - Na zadnji seji, ki je bila 13. maja, so Ob~inski svetniki obravnavali tri pomembne odloke. Prvi ureja javni red in mir, predvsem neka-tera mote~a dejanja, na katera opozarjajo ob~ani: pranje avtomobilov ob potokih in rekah, preno~evanje na prostem, teàve med sosedi, zapu{~eni psi, ma~ke in golobi. Poleg tega so svetniki dodali nekaj pripomb, povezanih s preno~evanjem v kletnih prostorih ve~stanovanjskih zgradb in prepovedjo vo`nje v naravnem okolju z motorji s posebnimi gumami (globok profil), ki uni~ujejo naravo. Kazen za pu{~anje iztrebkov naj bi veljala tudi za ve~je ìvali. Drugi sprejeti odlok ureja ogla{evanje in plakatiranje, ki bosta po novem opredeljena kot tr`na dejavnost. To se bo zgodilo po poteku veljavne koncesijske pogodbe leta 2014. Pomemben je tudi odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Nastal je na podlagi novega zakona o varstvu okolja in prina{a nekaj bistvenih novosti: osnova za obra~un odvoza odpadkov bo po novem volumen zabojnika za smeti in ne ve~ {tevilo ljudi v gospodinjstvu. Obvezno bo tudi lo~eno zbiranje biolo{kih odpadkov. Grega Krè

^ASOPIS, KI POVEZUJE

KRANJSKA GORA

[ola v novi preobleki

Andrej~kov tek KRANJSKA GORA - Turisti~no dru{tvo Kranjska Gora na prazni~ni petek, 25. junija, organizira tradicionalni Andrej~kov tek oz. 16. tek na Vr{i~. Start bo ob 10. uri ob vzno`ju smu~i{~a Dolenj~ev Rut, teka~i pa bodo morali premagati 12-kilometrsko pot do vrha prelaza Vr{i~. Prijave bodo zbirali na dan tekmovanja od 8. ure naprej, startnina pa zna{a 15 evrov. Tekmovalci se bodo pomerili v 14 starostnih kategorijah, zanje pa bodo ob progi - pri Mihovem domu in Ko~i na Gozdu - ter na cilju pripravljena okrep~evalna mesta s {portnimi napitki in vodo. Leto{nji Andrej~kov tek bo {tel tudi za 1. Alpski pokal Gorenjske v gorskih tekih z zaklju~nim tekom na Vodi{ko planino 19. septembra letos. K.S.

KRANJSKA GORA - Poleti bodo obnovili Osnovno {olo Josipa Vandota v Kranjski Gori, ki je bila zgrajena leta 1970. V leto{njem {olskem letu jo obiskujejo 203 u~enci iz Rate~, Podkorena, Kranjske Gore, Loga, Gozda – Martuljka in Srednjega Vrha. V vseh oddelkih vrtca pa je trenutno 91 pred{olskih otrok. V {oli bodo do konca poletnih po~itnic uredili u~ilnice, garderobe in sanitarije. Zamenjali bodo elektroin{talacije, tlake, sanitarne elemente, stre{no kritino ter naredili novo fasado. Izmed {tirih prispelih ponudb je Ob~ina Kranjska Gora kot najugodnej{ega izvajalca del izbrala Kovinar – Gradnje ST Jesenice. Investicija je vredna dobrih 755.000 evrov, dela pa morajo biti kon~ana do 23. avgusta. V letu 2011 pa na~rtujejo {e drugi del rekonstrukcije {ole, ko bodo obnovili telovadnico, kuhinjo ter kletne prostore. Zgradili bodo nove prostore za vrtec in novo knji`nico z multimedijsko u~ilnico. K. S.

Otro{ki kolesarski park KRANJSKA GORA – Zgornjesavska dolina je od letos bogatej{a za otro{ki kolesarski park. Tako pod Vitrancem svojih kolesarskih sposobnosti ne bodo preizku{ali le odrasli, pa~ pa tudi najmlaj{i. Enostavne lesene ovire, podobne tistim v pravem kolesarskem parku, popestrijo vo`njo po blagem pobo~ju. Majhni skoki, gugalnice in ostali leseni elementi otrokom omogo~ajo u~enje spretnostne vo`nje, teko~i trak pa lahek in varen prevoz na za~etek proge. Otro{ki kolesarski park je namenjen otrokom od 4. leta starosti, najdete pa ga poleg vstopne postaje {tirisede`nice Vitranc 1. K. S.

Koncert zbora Vox Carniolus

Kek~evi dnevi Med 26. junijem in 4. julijem bodo v Kranjski Gori potekali è 9. Kek~evi dnevi. Rde~a nit programa so pravlji~ni junaki iz Kek~eve deèle, [kratove deèle in deèle Triglavskega pogorja, ki skrbijo za veliko dobre volje. Otroci se bodo lahko udeleèvali ustvarjalnih delavnic, ogledali si bodo predstavo Kekec in Bedanec, obiskala jih bosta ~arovnik in medved âlapinko. Zadnji dan druènja, 4. julija, bo najmlaj{e zabavala Andreja Zupan~i~, svoje pevske sposobnosti pa bodo lahko preizkusili na karaokah. K. S.

Sre~ko Medven predsednik elitnega zdruènja Dolgoletnega generalnega sekretarja Organizacijskega komiteja Pokala Vitranc Sre~ka Medvena so na rednem letnem zasedanju zdruènja Club5+ v Tur~iji soglasno potrdili za novega predsednika Cluba5+. Club5+ je bil ustanovljen leta 1986, zdruùje pa organizatorje tekem za svetovni pokal v alpskem smu~anju. Pet organizatorjev smuka - Kitzbühel, Wengen, Garmisch Partenkirchen, Val Gardena in Val d’Isère - se je sprva zdruìlo in nastopilo pod enim imenom. Njihov cilj je bil privabiti ve~ medijske pozornosti. Skozi leta so se jim pridruìli {e drugi organizacijski komiteji in danes ima Club5+ 14 ~lanov, to so Kitzbühel, Wengen, Garmisch Partenkirchen, Val d’Isère, Gröden, Alta Badia, Cortina, Kranjska Gora, Maribor, Lake Louise, Schladming, Adelboden, Kvitfjell in St.Moritz, ki je bil kot {tirinajsti v Club5+ sprejet ravno na konferenci v Tur~iji. Sre~ko Medven je predsedovanje prevzel od Viktorja Gertscha iz Wengna, ki je zdruènje uspe{no vodil zadnjih osem let. Podpredsedniki Cluba5+ pa so Peter Fischer iz Garmisch Partenkirchna, Peter Willen iz Adelbodna in Stefania Demetz iz Val Gardene.

Nocoj (petek, 11. 6.) ob 20. uri bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Kranjski Gori letni koncert me{anega pevskega zbora VOX CARNIOLUS z Jesenic pod vodstvom Eve Jelenc Drozg. V soboto, 19. junija, ob 19. uri pa se bo ljubiteljem zborovskega petja predstavil {e doma~i Me{ani pevski zbor Odmev pod vodstvom Petra Novaka. Koncert bo ob 19. uri na trgu na Gorici v Kranjski Gori.

»Rad bi se zahvalil Viktorju Gertschu, mojemu predhodniku, ki je Club5+ zadnjih 8 let vodil z veliko vizijo in diplomatskimi sposobnostmi. Prav tako se zahvaljujem dosedanjemu podpredsedniku Edmundu Dellagu, ki je izku{eno re{eval zapletene odprte teme televizijskih pravic. Svoje delo `elim nadaljevati dobro, tako kot sta to po~ela moja predhodnika,« je ob izvolitvi povedal Medven.

K. S.

RADOVLJICA

Nova direktorica Turizma Radovljica RADOVLJICA – Na zadnji seji ob~inskega sveta so radovlji{ki ob~inski svetniki med devetimi kandidati za novo direktorico Turizma Radovljica izbrali diplomirano ekonomistko Nata{o Mikelj. Nata{a Mikelj naj bi vodenje Turizma Radovljica prevzela v za~etku julija. Trenutno pou~uje kot profesorica v srednji {oli za gostinstvo in turizem, zavod Turizem Radovljica pa sedaj kot v. d. vodi direktor ob~inske uprave Boris Mar~eti~. Ob~ina Radovljica je letos za zagon delovanja zavoda namenila 40.000 evrov, zbrati pa bo morala {e sredstva za njegovo delovanje. V zavodu naj bi se zaposlila {e dva sodelavca. Za prvi projekt, Slow turizem, je zavod prejel 60.000 evrov nepovratnih sredstev. Med prvimi pomembnimi nalogami nove direktorice zavoda sta pove~anje {tevila no~itev in {iritev ponudbe. Turizem Radovljica, ki deluje v prostorih radovlji{ke gra{~ine na Linhartovem trgu, pa naj bi v bodo~e poskrbel tudi za postavitev lastne spletne strani, pove~anje prepoznavnosti Radovljice kot turisti~ne destinacije in pripravo kataloga nastanitvenih zmogljivosti v ob~ini. V ponudbo radovlji{ke ob~ine bi bolj kot doslej radi vklju~ili tudi Brezje, Lesce, Kropo in Begunje. Mojca Polajnar Peternelj

Ustvarjalnica sredi Linhartovega trga

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Le{ko letali{~e odprto

LESCE – Uradno odprtje le{kega letali{~a bo danes, 11. junija, odprto pa je è od sobote, 5. junija. Ministrstvo za promet je namre~ Alpskemu letalskemu centru Lesce izdalo dovoljenje za poskusno obratovanje letali{~a, ki velja do 21. maja 2011. ê v enem letu, ko bodo opravljali teko~e meritve, ne bo odstopanj od predpisanih meril, bo letali{~e dobilo dovoljenje za stalno obratovanje. Zamuda pri odprtju letali{~a pa bo po besedah direktorja Pavla [kofica botrovala 20.000 ali celo ve~im evrom izgube. Dore~eni so tudi pogoji o selitvi druìne Vovk v novo hi{o. Iz obstoje~e hi{e tik ob letali{~u se bodo v novo nasproti bencinskega servisa Lesce preselili v za~etku junija 2011. Nedore~ene pa ostajajo pogodbe z letalci, saj ti od vodstva letali{~a {e niso dobili pooblastila za registracijo 13 letal in zato ostajajo na tleh. Na letali{~u bodo morali v prihodnje poskrbeti tudi za servis in urediti testni center za razvoj elektri~nih letal, nekaj podrobnosti pa morajo po besedah direktorja [kofica urediti tudi {e z ob~insko pravno slu`bo. Mojca Polajnar Peternelj

Od jeseni otroci bolj varni na poti v {olo

RADOVLJICA – Brez potu ni medu, to je bil naslov 11. likovne delavnice poslikave panjskih kon~nic, ki jo je radovlji{ka Osnovna {ola Antona Jan{e, {ola za otroke s posebnimi potrebami, nedavno pripravila na Linhartovem trgu v Radovljici. Pod vodstvom kaligrafinje Katarine Rojc in likovne pedagoginje Tadeje Peternel so se le{ki, radovlji{ki, lipni{ki, blejski, gorjanski in bohinjski osnovno{olci, u~enci gorenjskih osnovnih {ol s prilagojenim programom, in varovanci CUDV Matev`a Langusa Radovljica preizkusili v tehniki kaligrafije in z raznolikimi napisi poslikali panjske kon~nice. Te so najprej razstavili v {oli Antona Jan{e, 9. junija pa so si jih obiskovalci lahko ogledali tudi v Selah na avstrijskem Koro{kem. »Namen likovne delavnice je, da u~enci spoznavajo kulturno dedi{~ino, nove tehnike in da ustvarjalnost zdru`ujejo u~enci osnovnih {ol in {ol s prilagojenim programom,« je povedala Jelena Horvat, ravnateljica O[ Antona Jan{e. [olo Antona Jan{e obiskuje 55 otrok. Ob pomo~i {vicarske dobrodelne fundacije, namenili so jim 35.000 evrov, opremljajo terapevtsko sobo. Za mobilne defektologe pa bi prav tako potrebovali avtomobil. Upajo, da jim ga bo uspelo kupiti s pomo~jo donatorjev. M. P. P.

LIPNICA PRI KROPI – Star{i u~encev, ki obiskujejo lipni{ko Osnovno {olo Staneta @agarja, so `e pred ~asom zahtevali, da se uredita nevarna cesta in postajali{~e pred {olo. Zapretili so tudi s to`bami, ki pa jim jih, glede na to, da so delavci Cestnega podjetja Kranj le za~eli urejati oboje, ne bo treba vlo`iti. Vsa dela naj bi bila kon~ana do za~etka prihodnjega {olskega leta. Ob glavni cesti, ki pelje mimo osnovne {ole, ni plo~nika, zato se otroci vsako jutro na poti v {olo izgubljajo med avtomobili in avtobusi. Ti obra~ajo kar na cesti in le sre~a je bila vse doslej na delu, da se nikomur od otrok ni kaj zgodilo. Od septembra bodo otroci na svoji poti v {olo varni, saj bo do takrat prenovljen odsek lipni{ke ceste od cestnega priklju~ka za kamnolom do omenjene {ole, zgrajen enostranski plo~nik ter urejeno avtobusno postajali{~e, priklju~ek do {ole in dodatna parkirna mesta. Po besedah Rada Pintarja, vodje ob~inskega oddelka za infrastrukturo, bodo dela stala okoli 600.000 evrov. Direkcija RS za ceste bo, tudi s koncesnino Cestnega podjetja Kranj za kamnolom, zagotovila ve~ji del, ostanek pa bo primaknila ob~ina. Za~etka del so veseli tako v {oli, kjer je letos vpisanih 280 u~encev, kot star{i, ki ne bodo ve~ vsak dan trepetali za varnost svojih otrok. Opozarjajo pa, da je v Lipni{ki dolini {e veliko tak{nih kriti~nih to~k, ki bi si jih pristojni lahko ogledali in poskrbeli za ve~jo varnost otrok. M. P. P.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

@IROVNICA

Prazni~ni junij vabi

V @irovnici bo v ~ast spominskega dneva Ob~ine @irovnica in dneva dràvnost na sporedu vrsta prireditev. Tako bodo v sredo, 23. junija, ob 17.00 sve~ano odprli novo ve~namensko dvorano pri Osnovni {oli @irovnica. Obeta se bogat program z gosti iz sveta {porta in zabave. Slavnostni govornik bo minister za {olstvo in {port dr. Igor Luk{i~. [e isti dan pa bo v novi dvorani è prvi veliki koncert. V goste prihaja prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne. Koncert se bo pri~el ob 21. uri. Vstopnice so na voljo v predprodaji po 5 evrov (razliko do polne cene krije Ob~ina @irovnica) v TIC-ih Radovljica, Trì~ in Jesenice ter na sedeù Zavoda za turizem in kulturo @irovnica. Zaradi pomanjkanja parkirnih mest organizator Zavod za turizem in kulturo ìrovnica prosi vse obiskovalce,, da parkirajo osebna vozila tudi na parkiri{~u v Breznici. V ~etrtek, 24. junija, bo ob 19.30 na sporedu proslava ob dnevu dràvnosti in sicer pred cerkvijo na Breznici ob lipi, ki je bila posajena na prvi dan dràvnosti. V petek, 25. junija, bo v Mostah pri kipu Talca ob 19. uri komemoracija ob spominskem dnevu Ob~ine @irovnica. V soboto, 26. junija, pa je na vrsti premierna uprizoritev Poletne no~i v Vrbi. Zavod za turizem in kulturo @irovnica organizira namre~ ve~er zimzelene slovenske popevke. V goste prihajajo Anika Horvat in Big band Nova iz Nove Gorice s solisti. Program bo povezoval Klemen Bunderla, ki bo tudi recitiral ljubezensko poezijo. Poskrbljeno bo tudi za okrep~ilo. Vstop na prireditev je prost! V primeru de`ja bo prireditev s parkiri{~a v Vrbi prestavljena v novo ve~namensko dvorano pri Osnovni {oli @irovnica. Vabljeni torej v @irovnico, kjer se boste nauìli dobre glasbe in se poveselili s prijetnimi ljudmi! Janez Dolàn

Bol{ji sejem v Vrbi bo tradicionalen Zavod za turizem in kulturo @irovnica je zadnjo soboto v maju izvedel prvi bol{ji sejem v Vrbi. Glede na odziv prodajalcev in obiskovalcev so se na zavodu odlo~ili, da bo sejem tako potekal vsako zadnjo soboto v mesecu vse tja do oktobra. Da bi popestrili sejemsko ponudbo, vabijo vse, ki imajo doma razne predmete,, primerne za prodajo na Âťbol{jaku, da pokli~ejo na zavodovo telefonsko {tevilko 04 5801 503 in si rezervirajo prodajno mesto na

sejmu. [e posebej pa na sejem vabijo prodajalce starin, saj se z ustrezno ponudbo pove~a obisk sejma in s tem tudi mo`nost, da bodo bolj zadovoljni tudi prodajalci. V jesenskih mesecih pa na zavodu `e napovedujejo sejem doma~ih pridelkov, ki naj bi potekal prav tako v Vrbi na parkiri{~u. Torej {e enkrat vabljeni vsi, ki ne veste, kam s polnim podstre{jem ali kletjo. Janez Dol`an

POLETNA NO^ 2010 VE^ER ZIMZELENIH SLOVENSKIH USPEĹ NIC IN FRANKA SINATRE

VRBA, 26. 6. 2010 OB 20.00 Nastopajo: BIG BAND NOVA S SOLISTI ANIKA HORVAT KLEMEN BUNDERLA VSTOP PROST! V primeru de`ja bo koncert v novi ve~namenski dvorani pri OĹ @irovnica. Za okrep~ilo bo poskrbljeno!

OD VSEPOVSOD

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Koledar prireditev na Jesenicah NEDELJA, 13. JUNIJ, ob 17.00, TRG STARA SAVA (v primeru slabega vremena pa dvorana KOLPRN) KONCERT OPERNIH SOLISTOV iz OPERETE »PLANINSKA RO@A«: Natalija [. Cilen{ek, Ivan Andres Arn{ek, Dejan Herakovi}, Klemen Torkar. âsi najbolj bujnega cvetenja “PLANINSKE RO@E” so mimo, nekaj cvetov pa so v jeseni{kem gledali{~u le {e ohranili. Prepri~ate se lahko v nedeljo, 13. junija, ob 17.00 na TRGU STARA SAVA oz. v dvorani KOLPRN. Obeta se ànrsko zelo pisan koncert opernih solistov iz Planinske roè. Zveneli bodo samospevi, {panska, stara {kotska, napolitanska glasba, pa zimzelena slovenska popevka, napevi iz operete Planinska roà, boàl nas bodo zvoki violine, harmonike in kitare, nadejamo pa se tudi nekaj plesnih korakov v latinsko-ameri{kih ritmih. Vsekakor nedelja, 13. junij, ne bo dopustila dolgo~asja. NASVIDENJE na STARI SAVI! Branka Smole

“Kurje zdrahe” v jeseni{kem gledali{~u JESENICE - Zdrahe! Naslov, ki se ga oklene vsak ~asopis! Tudi v jeseni{kem gledali{~u so se oklenili tega naslova in se lotili nadvse zabavne predstave za mlado in staro, avtorja Svena Nordqvista, tokrat v priredbi in zamislih ter reìji Iztoka Vali~a. PETELINA KORUZA, premeteno ma~ko, koko{ki Henrietko ter Zofi ter gospodarja, vseh na{tetih likov se spretno lotevajo le trije igralci: Nika Savin{ek, Klemen Ko{ir in Franci Koraìja. Petelin bo premierno zakikirikal na ûfarjevem odru v torek, 22. junija, ob 20. uri in tako simboli~no zaprl vrata gledali{ke sezone. Branka Smole

Ve~er musikalov BLED - V INFO sredi{~u Triglavska ro`a na Bledu bo v soboto, 12. junija ob 19.30 uri ve~er musikalov (Phantom of the Opera, Miss Saigon, Jesus Christ Superstar, My Fair Lady, West Side Story, Les Miserables). Nastopili bodo Vida Mihel~i~ - sopran, Alen Kofol – bariton, Tina Hribar – klavir in Bojan Poga~nik vezni tekst. Vabljeni! B. R.

Obrazi Matjaà Erjavca BLED – V hotelu Astoria je v sredo, 19. maja, potekalo odprtje razstave fotografij Matjaà Erjavca. Avtor, sicer samostojni arhitekt in dobro leto tudi ~lan Foto dru{tva TNP, je svojo prvo fotografsko razstavo naslovil Obrazi. Fotografija je Matjaà prevzela è v {tudentskih letih, od takrat pa je njegova redna spremljevalka. Kolikor pa~ ~as dopu{~a, pravi. Hobi, ki se mu posve~a doma, Blejci in Blej~ani seveda mimo stoinene fotografije Blejskega otoka pa~ ne moremo, na potovanjih, v hribih in {e kje. Zakaj si je za tokratno razstavo izbral ravno obraze? »Ker so zanimivi, saj vsakemu opazovalcu pripovedujejo svojo zgodbo.« Kljub temu, da so mu ljubi tako portreti kot posnetki narave, je

Martin [olar, direktor Triglavskega narodnega parka, in Matja` Erjavec sta nagovorila zbrane ljubitelje fotografije. makro fotografija, zlasti fotografiranje ùèlk tisto, kar ga trenutno privla~i. Glavne junakinje njegove naslednje razstave bodo tako najbr` ùèlke. Razstava Obrazi Matjaà Erjavca bo v hotelu Astoria na ogled {e do 19. junija. Mojca Polajnar Peternelj, foto: Samo Fin`gar

Najlep{a so jutra BEGUNJE - Milka Mo~nik je leto{njo spomlad v samozalo`bi izdala knjigo »Najlep{a so jutra«. Drobna knjiìca pesmi in proze je slavospev razgibanemu ìvljenju pri Svetem Petru, kjer avtorica ìvi. V knjigi so spomini na ~ase iz otro{tva, prijatelje in pokojno mamo Pavlo in o~eta Franca, v~asih vsem poznanega lovskega {aljivca Gorjaka. Njegove zgodbe kar dobro poznam, zato so me najbolj pritegnile iskrive hudomu{ne pesmi, polne ìvljenjskega optimizma. Knjiga je {e en razlog ve~ za pot na hrib sveti Peter. @iga Kozinc

Policisti in redarji dobili kolesa JESENICE - Konec maja je Ob~ina Jesenice v uporabo policistom in redarjem predala tri kolesa. Dve kolesi bodo pri svojem delu uporabljali policisti Policijske postaje Jesenice, eno pa redarji Medob~inskega in{pektorata in redarstva Jesenice. Kolesa v vrednosti dva tiso~ evrov je policiji in redarstvu predal ùpan Ob~ine Jesenice Toma` Tom Mencinger in ob tem dejal, da si na Ob~ini Jesenice èlijo varnej{ega cestnega prometa. Policisti in redarji bodo s pomo~jo koles lahko bolj prisotni v dolo~enih obmo~jih mesta, ob konicah in zastojih pa jim bo omogo~eno hitrej{e gibanje. S kolesi bo zagotovljena ve~ja mobilnost in dostopnost na obmo~jih, kamor dostop z osebnimi avtomobili ni moèn. V zadnjih dneh maja so tako lahko ob~ani Jesenic na cesti è videvali policiste in redarje na kolesih, ki so z novo pridobitvijo vestno opravljali svoje delo. Upo{tevanje predpisov, ki urejajo varno vo`njo voznikov avtomobilov in motornih koles, kot tudi obna{anje ostalih udeleèncev v prometu (kolesarjev, pe{cev ,…), tako nikakor ni odve~. Grega Krè

OGLASI - 040/202 384

^ASOPIS, KI POVEZUJE

TR@NICA TRBI@ NEDELJSKA PONUDBA Mercato di Tarvisio Shop & Play

D E N O K A VS

E LJO

S I T A R G NCH

U 010 R B I K avgusta 2 S N A U RL do 29. e)

ur ija . jul (do 16. 5 2 od

@iva glasba

Associazione Mercato Tarvisio www.mercatotarvisio.it

Ko ugasne `ivljenje POGREBNO PODJETJE prevozi `arni pogrebi klasi~ni pogrebi prekopi ureditev vseh potrebnih dokumentov obnova obstoje~ih grobov prodaja nagrobnega peska in zemlje

GSM: 041/756 173 www.akris.si e-mail: akris@akris.si

Prevozi v in iz tujine! Tel.: 040 808 808 de`urstvo 24 ur na dan

NOVA DEJAVNOST - pregled in snemanje cevi z video opremo - sanacija cevi brez izkopa - izdelava kanalizacijskih priklju~kov - tesnost kanalizacije

Î[ÊNJE, ^RPANJE IN ODVOZ FEKALIJ - greznic (tudi na dalj{e razdalje) - lovilce ma{~ob in izdaja eviden~nih listov - malih ~istilnih naprav - fekalnih ~rpali{~ - ponikovalnic, peskolovov VISOKOTLA^NO Î[ÊNJE - odto~nih kanalov (hi{ni priklju~ki, kuh. odtoki) - kanalizacije (ob tem tudi ~rpanje usedlin) - cestnih prepustov in podbojev

PRIREDITVE: 25. julij 2010

2. obletnica nove tr`nice

01. avgust 2010

Brunch (lahek obrok) z mortadelo

08. avgust 2010

Brunch z gorgonzolo

15. avgust 2010

Brunch s sirom

22. avgust 2010

Brunch s {unko

29. avgust 2010

Brunch s trbi{ko malico

26. oktober 2010

Iskanje zakladov in kostanj s kuhanim vinom

Od 1. maja do 5. septembra odprto vsak dan!

04 574 26 50 04 576 54 99 041 654 188 marko.mezan@siol.net www.komunala-mezan.com

ELEKTRO TRGOVINA Janko PRE[ERN Trbi`, Via V. Veneto 79

BELA TEHNIKA ❖ PE^I NA DRVA IN PELETE ❖ GOSPODINJSKI APARATI ❖ ELEKTRO MATERIAL Odprto: 9-12.30; 14.30-19, ponedeljek zaprto

BRALCI - DOPISNIKI

Mladi folkloristi na sre~anju narodnih parkov

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Vsi kandidati za vodnike morajo na koncu opraviti prakti~ni izpit vodenja po dolo~enem podro~ju. Letos smo dodali {e teoreti~ni izpit iz obravnavane snovi. Skupaj smo do sedaj usposobili preko 300 vodnikov za vodenje po Gorenjski. Za~eli smo leta 2000 s te~ajem za lokalne turisti~ne vodnike Bleda. @e leta 2003 smo vklju~ili {e Bohinj in naslednje leto {e Kranjsko Goro. Vseskozi sodelujemo tudi s Triglavskim narodnim parkom. Z organizacijo te~aja èlimo biti zgled destinacijskega mened`menta, kjer gre za povezovanje vseh dejavnikov turizma v kraju, zato smo ga raz{irili è kar na gorenjsko pokrajino. Vsem 25 novim vodnikom ~estitamo ob uspe{no opravljenem te~aju in jim èlimo ~im ve~ gostov, ki bodo zadovoljni z njihovim vodenjem. Jana [pec

Bralni klub za srednje{olce BOHINJSKA BISTRICA - 16. maja so se plesalke in plesalcii Otro{ke folklorne skupine KD Bohinj pod vodstvom Vikija Mencingerja udele`ili tradicionalnega sre~anja narodnih parkov v Pu{ji vasi (Venzone) v Italiji. Na Festivalu parkov so naravno za{~itena obmo~ja: avstrijski park Nockberge, italijanski Prealpi Giulie, hrva{ki Risnjak in slovenski Triglavski narodni park pripravila li~ne stojnice, ki so se {ibile pod te`o reklamnega gradiva ter kulinari~nih dobrot hkrati pa so folklorne skupine predstavile bogato kulturno dedi{~ino teh obmo~ij. Tokratno sodelovanje bohinjske folklorne skupine na mednarodnem sre~anju je {e toliko bolj pomembno, saj so otroci z odli~nim nastopom ponesli na{ Bohinj dale~ prek meja. Vesna Arh, prof.

Novi lokalni turisti~ni vodniki

BLED - Leto{nji te~aj je obiskovala in uspe{no zaklju~ila `e enajsta generacija lokalnih turisti~nih vodnikov. Te~aj organizira Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo in turizem Bled skupaj z Zavodom Turizem Bled, LTO Bohinj in LTO Kranjska Gora. Vodniki pri predavanjih in prakti~nem vodenju spoznajo osnove turizma, psihologijo vodenja, retoriko in etiko ter seveda zgodovino, turisti~no geografijo, etnologijo in naravno in kulturno dedi{~ino Bleda, Bohinja, Krope, Kranjske Gore in Jesenic. Med predavatelji so tudi vodni{ke legende kot blejski `upan Janez Fajfar in Mija Mulej.

RADOVLJICA - Med glavnimi nalogami Knji`nice A. T. L. Radovljica je tudi te`nja, da k branju privabimo ~im ve~ mladih, saj {e vedno velja, da je knjiga lahko na{a zvesta prijateljica in spremljevalka skozi vse ìvljenje. V ~asu odra{~anja {e toliko bolj, saj se z branjem veliko nau~imo in si raz{irimo obzorja. V ta namen v na{i knji`nici è tretje leto uspe{no vodimo bralni klub za srednje{olce, ki je namenjen spodbujanju branja med mladimi. Pri projektu sodelujemo z dijaki EGS[ Radovljica (Ekonomska gimnazija in srednja {ola) in PUM-om Radovljica (Projektno u~enje za mlaj{e odrasle, program Ljudske univerze Radovljica). Enkrat mese~no se dobimo v na{i knji`nici v prijetnem neformalnem okolju, ki ne spominja na {olo, temve~ se osredoto~a na bralca ter na teme in zna~ilnosti, ki zanimajo srednje{olce. Tako izberemo knjige, ki se navezujejo na obdobje mladostni{kega odra{~anja in na{im udeleèncem dopu{~ajo, da se v knjigi ÂťnajdejoÂŤ in na sre~anju, ki poteka v obliki debate, podajo mnenje, ki ga ne ocenjujemo. Mladi, ki se bralnega kluba udeleùjejo, poudarjajo, da je prav spro{~ena debata tista, ki jo v zadnjem ~asu vedno bolj pogre{ajo. Mlade èlimo spoznati predvsem s slovenskimi mladinskimi pisatelji, ki v svojih zgodbah razkrivajo ~are odra{~anja in pasti, v katere se lahko vsak ulovi. Da bi preverili, kako zgodbe, ki jih beremo, nastajajo, smo k na{i debati povabili Grega Hribarja, Kranj~ana, ki je napisal knjigo z naslovom Hotel sem samoâ€Ś . Konec meseca junija bo na{a gostja Lucija îrovi}, ki nam bo pripravila stand up komedijo na temo branja v srednji {oli. Skratka, pester zaklju~ek {olskega leta in nagrada za na{e naj bralce. Lidija Kozelj, Knji`nica A. T. L. Radovljica

^ASOPIS, KI POVEZUJE

TEMA MESECA

Odmeven festival alpskega cvetja »Leto{nji festival je nedvomno dokaz, da je bila pred leti odlo~itev za pripravo in izvedbo tovrstnega dogodka absolutno pravilna«, je ob koncu leto{njega, `e ~etrtega Mednarodnega festivala alpskega cvetja, ki je v Bohinju potekal od 22. maja do 5. junija, povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.

Leto{njo novost, dvodnevno prireditev za druìne z otroki – U konc' sveta so pravljice doma - so pripravili v O[ dr. J. Mencingerja in v vrtcu Bohinj. V Zlatorogovi deèli v Ukancu so lahko otroci, njihovi star{i in stari star{i spoznali sedem bohinjskih pravljic, se nau~ili ekolo{kega obna{anja, obudili tradicijo Bohinja in skozi ustvarjanje in gibanje raziskovali naravo, vse pa so {tevilni prostovoljci, ki so dogodek z ljubeznijo pripravili, za~inili z otro{ko zabavo. V pripravo leto{njega festivala, se je kot soorganizator vklju~il tudi Triglavski narodni park. Mag. Martin [olar, direktor TNP: »Sodelovanje z Bohinjem pri izvedbi Festivala alpskega cvetja se nam zdi {e posebej pomembno v letu biodiverzitete in v ~asu predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji. Naravovarstvene vsebine, trajnostni razvoj, predvsem pa komunikacija s {ir{o javnostjo so izziv, ki smo se ga skupaj lotili Turizem Bohinj in TNP. Nedvomen uspeh festivala cvetja v leto{njem letu je najbolj{a promocija dobrega sodelovanja lokalnega prebivalstva z narodnim parkom. Menim, da smo to prilo`nost odli~no izkoristili, to pa potrjujejo tudi zadovoljni obrazi in krepki stiski rok ljudi, ki ìve v parku.« Otvoritvena slovesnost festivala, ki je 22. maja potekala v

Bohinjski Bistrici, je bila tudi osrednja slovenska prireditev ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti. Minister za okolje in prostor Roko @arni} je poudaril, da je festival alpskega cvetja zgled, kako lokalna skupnost promovira in tr`i bogastvo narave. Slovesnosti se je udele`ila tudi delegacija iz [kotske organizacije Turizem Severnega vi{avja (North Highlands Tourism), ki je del Inciative za Severno vi{avje pod okriljem princa Charlesa. [kotski predstavniki, ki si zelo prizadevajo, da bi tudi sami pripravili podoben festival, so s Turizmom Bohinj podpisali sporazum o sodelovanju ter izmenjavi znanja in izku{enj. Na festivalu alpskega cvetja se je zvrstilo ve~ kot 40 dogodkov: od vodenih izletov po 16 razli~nih poteh, na katerih so obiskovalci spoznavali tako

rastlinski kot ìvalski svet Bohinja, kulturnih prireditev (koncerti in razstave), do izobraèvalnih in ustvarjalnih delavnic, predavanj ter strokovnih posvetov. Minister za okolje in prostor dr. Roko @arni} se je tako sre~al z ùpani alpskih ob~in. Govorili so o pomenu Alpske konvencije kot razvojne prilo`nosti predvsem na podro~ju turizma in prometa, dobrih praksah ter mo`nostih za medsebojno sodelovanje ob~in. Sre~anja se je udeleìl tudi generalni sekretar Alpske konvencije Marco Onida. »Turisti~no gospodarstvo Bohinja je za~elo aktivno sodelovati pri trènju tega festivala, kar je dokaz, da festival po-

staja pomemben del bohinjske turisti~ne ponudbe. Tako je bilo neposredno iz naslova festivala ustvarjenih 300 do 350 no~itev (lani 100 do 150)«, je povedal direktor Turizma Bohinj, ki je poudaril tako podporo Ob~ine Bohinj kot plodno sodelovanje z osnovno {olo in vrtcem. Mednarodni festival cvetja se je kon~al z odprtjem spominske razstave, posve~ene Marijanu Lipov{ku (1919-1995), skladatelju, pianistu, esejistu, fotografu in alpinistu v Info sredi{~u Triglavska ro`a na Bledu. Mojca Polajnar Peternelj, foto: Andreja Jensterle

OPTIKA MESEC O^ESNA AMBULANTA Cesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63, www.optika-mesec.com

Kdor ho~e videti, mora gledati s srcem. Kdor ho~e dobro videti, naj obi{~e dobrega optika.

IZLET V OKOLICO

^ASOPIS, KI POVEZUJE

S pticami si delimo gozd Poletje se je pri~elo in ptice è pridno valijo ali hranijo svoje mladi~ke. ê bi se jim radi pridruìli v njihovem okolju, jih opazovali, hkrati pa se sprehodili, je enkraten kraj za vas nova u~na pot ÂťS PTICAMI SI DELIMO GOZDÂŤ na Golf igri{~u Bled. Pot je narejena pod okriljem delovne organizacije Save hoteli Bled, snovalci pa so poskrbeli, da vam na sprehodu ne bo manjkalo sprostitve, a tudi marsikak{nega presene~enja.

Kako pridemo do za~etka poti Na za~etek poti se se pripeljemo po glavni cesti iz Lesc do Bleda. ê prihajate iz slednjega, pre~kajte most ~ez Savo Dolinko, nato pa boste kmalu opazili cesto na levi strani, ki vodi strmo v hrib. ê mislite, da za vas ne bo prevelik zalogaj, avto pustite kar spodaj. ê pa boste raje ostali v va{em jeklenem konji~ku, boste kmalu prispeli do stavbe, ki se pona{a z imenom Kraljeva hi{a. Tukaj se na{a pot za~ne, na to pa nas opozarja informativna tabla, na kateri si lahko ogledate 16 vrst ptic, katerim so namenjene gnezdilnice in gnezdilne ko{are ob poti.

Kdo se lahko odpravi na u~no pot U~na pot je dolga 2,5 km. V prvi vrsti je namenjena turistom, ki se bodo za obhod odlo~ili sami ali v okviru vodene skupine. Sama pot pa je primera tako za ljubitelje narave, raziskovalce in popisovalce ptic kot tudi za sprehajalce vseh starosti in dru`ine. Tudi zaljubljenci bodo u`ivali med drevjem in grmovjem.

Plav~ek je uspe{no gnezdil v eni izmed gnezdilnic. kmalu opazili kako ptico. [e posebej pestro je od aprila do junija, ko ptice gnezdijo. Da bi vas kak golfist zadel z `ogico, je zelo majhna mo`nost. Malce pozornosti ne bo odve~ le na za~etku zaradi prometa, nato pa se lahko popolnoma sprostite in u`ivate v sprehodu.

Priporo~ljiva oprema Osnovna ornitolo{ka pripomo~ka sta daljnogled in priro~nik za dolo~anje ptic. Daljnogled nam ptico Âťpribli`aÂŤ in tako

se lahko popolnoma prepustimo njenim barvam in obna{anju. ê imate fotoaparat z gori{~nico vsaj 200 mm, lahko uìvate tudi pri fotografiranju. Prav pri gnezdilnicah je obi~ajno prilo`nosti za dobre posnetke dovolj. Vse li~ne gnezdilnice so izdelane iz naravnih materialov in so pravi biser etnolo{ke dedi{~ine in inovativnosti ter poleg izobraèvanja prispevajo tudi k ohranjanju kulturne dedi{~ine na Deèli. @iga Kozinc, fotografije: Boris Kozinc

Kje pot poteka Pot poteka ve~inoma ob golf igri{~u in po njem, seveda izven igralnih povr{in. Od informativne table pri Kraljevi hi{i, na kateri je narisana tudi celotna trasa, boste po makadamski cesti mimo Jezerske hi{e po slabem kilometru hoje pri{li do `elezni{ke proge. Pot je ves ~as ozna~ena s majhnim lesenim ka`ipotom, na katerem je podoba sove. Le ta vas bo pred progo usmeril desno na dobro uhojeno stezico proti Lescam. Nato pot obide ju`ni del golf igri{~ in se po gozdu spusti do asfaltne ceste, ki vodi do izhodi{~a poti. Pri gnezdilnicah, ki so ve~inoma dobro vidne s poti, ne pozabite malo postati, saj boste gotovo

U~na pot je zelo primerna tudi za {olske skupine.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

NA IZLET

^ARI ZILJSKE DOLINE VABIJO

Nedale~ od Ziljske Bistrice se odpira svet mehkih zelenic, potokov, jezer ter ~udovitih razgledov, katerih razse`nosti nas zlepa ne pustijo ravnodu{ne. [tevilne kolesarske in pe{poti vodijo mimo najlep{ih koti~kov in nudijo uìtke ter sprostitev v idili deèle, ki je uspela ohraniti izvirnost na vsakem koraku. Mir in po~itek lahko nudi samo podeèlje. Zazibajte svojo du{o ob doìvetjih, ki presene~ajo. Za konec tedna, dopust, kot vmesni postanek na poti na jug. V spodnji Ziljski dolini, na sti~i{~u treh kultur. Pohodi, jahanje (moderna konju{nica), kolesarjenje, jadralno in modelno letenje, tenis, vo`nja s splavom po Zili, kulturno doìvetje ob obisku muzeja Umetni{kega kroga s ~ajne, termalni kopali{~i Warmbad Villach in Bad Bleiberg, obisk Dobra~a in narodnega parka Prealpi Gulie ter ohra-

njeni ziljski obi~aji so le nekateri razlogi, da se odlo~ite za bivanje pri nas. Ob zaklju~ku dneva pa v na{em hotelu STARA PO[TA/ALTE POST poskrbimo za udobno po~utje in regeneracijo. V kolikor ste èljni nekaj uric usmeriti v izobraèvalne namene, vam (ob predhodni najavi) ve~erne ure popestrimo s te~ajem plesa ali osnovami tujega jezika (angle{kega, nem{kega ali italijanskega), prilagojenega va{im zahtevam. PONUDBA: sobe in druìnski apartmaji, vrhunska restavracija, 4 bari, velik sen~ni vrt, masaà, savna in solarij, sedem prostorov razli~nih velikosti (10-200 udeleèncev) z najmodernej{o tehniko primernih za seminarje. Vstopite, vrata so odprta za vas!

RADOL[KO POLETJE 2010

^ASOPIS, KI POVEZUJE

@lahtni zborovski akordi Koncertno dogajanje v okviru Radol{kega poletja je v polnem razmahu. Najve~ prireditev se zvrsti junija, letos se ve~ina nastopajo~ih {tevilnemu ob~instvu predstavlja v prekrasnem ambientu baro~ne dvorane radovlji{ke gra{~ine. Naslednji konec tedna od 18. do 20. junija bo povsem v znamenju odli~ne zborovske glasbe na celove~ernih koncertih. @e uveljavljeni doma~i skupini, blejskemu oktetu LIP Bled, ki bo nastopil v soboto, 19. junija, ob 20. uri se bosta pridruìla Akademski pevski zbor France Pre{eren Kranj in Me{ani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti. V petek, 18. junija, ob 20. uri se bo v baro~ni dvorani predstavil Akademski pevski zbor France Pre{eren Kranj pod vodstvom Primoà Ker{tanja. Zbor, ki kot po pravilu, zborovsko sezono zaklju~i s koncertom v Radovljici, se bo ob~instvu Radol{kega poletja predstavil è osemnajsti~ po vrsti. Zbor se lahko pohvali s 40-letnim uspe{nim delom, letos pa so Kranj~ani na najvi{jem dràvnem tekmovanju Na{a pesem 2010 v Mariboru le za las zgre{ili zlato plaketo. Na omenjenem tekmovanju so dobili povabilo za sodelovanje s svetovno priznanim dirigentom Ricardom Mutijem. Od 10. do 13. julija pevci gostovali v Ravenni, kjer bodo pod taktirko maestro Mutija izvajali Cherubinijev Requiem. Od 27. julija do 8. avgusta zbor potuje na mednarodno tekmovanje in svetovni zborovski festival “The Singing World” v ruski St. Petersburg. Nastopili bodo tudi v Helsinkih in v Moskvi. Zbor se bo predstavil z “ruskim” tekmovalnim programom in izborom slovenskih ljudskih pesmi. V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo nastopil Oktet Lip Bled, ki je v svoji 25-letni zgodovini nastopil ve~ kot 2.300-krat doma in v tujini, posneli so preko 40 slovenskih narodnih pesmi in skladb tujih narodov. Sodeloval je na mnogih prireditvah in mnogimi glasbenimi ustvarjalci in izvajalci. Za~etki delovanja vokalne skupine Oktet Lip Bled segajo v leto 1984. Njihov prvi umetni{ki vodja je bil danes è pokojni prof. Janez Bole, starosta oktetovstva pri nas in nekdanji umetni{ki vodja Slovenskega okteta. Njihovo petje je navdu{evalo ob~instvo v mnogih krajih doma in v tujini. Vodenje okteta so v

Ljubljanski madrigalisti.

naslednjih letih prevzeli prof. Matev` Fabjan, priznani slovenski glasbenik Toma` Tozon in od leta 2007 Ivan Arn{ek, velik ljubitelj in poznavalec petja, solist v ljubljanski Operi. Pevci è razmi{ljajo o umiku, vendar v njihovih srcih ostaja èlja, da bi se slovenska narodna, ljudska in umetna pesem prena{ala naprej na mlade rodove. V nedeljo, 20. junija, ob 20. uri pa bo zborovski konec tedna v radovlji{ki baro~ni dvorani zaklju~il Me{ani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Mateje Kali{nik. MKZ Ljubljanski madrigalisti je prepoznavna in uspe{na slovenska vokalna zasedba, ustanovljena leta 1991. Leta 2003 je zborovodjo Matjaà [~eka zamenjala Andreja Martinjak, ki je z zborom redno nastopala ter se udeleèvala dràvnih in mednarodnih zborovskih tekmovanj, na katerih sta tako zbor kot dirigentka osvajala {tevilne nagrade in priznanja. Med najvidnej{e dose`ke zadnjih let sodita zlata plaketa, ki jo je zbor prejel na 20. slovenskem dràvnem zborovskem tekmovanju Na{a pesem 2007 in drugo mesto na 9. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru 2008, kjer je zbor prejel tudi posebno nagrado za najbolj{i slovenski

Foto: Janez Kotar

zbor tekmovanja. MKZ Ljubljanski madrigalisti svoj program zajema iz vseh zvrsti in obdobij zborovske glasbe: poustvarja izvirno slovensko zborovsko pesem in tisto, iz svetovne vokalne zakladnice; renesan~no in sodobno glasbo. Zadnje med drugim dokazuje vabilo Dru{tva slovenskih skladateljev h krstni izvedbi slovenskih zborovskih novitet v okviru Slovenskih glasbenih dnevov 2009. Zbor ve~inoma nastopa a capella, sodeluje pa tudi v ve~jih zborovskih sestavih ter pri izvedbah vokalno-instrumentalnih del s Simfoniki RTV Slovenija. Eden izmed tak{nih projektov v letu 2008 je bilo sodelovanje pri izvedbi Requiema Avgusta Ipavca v katedrali sv. [tefana na Dunaju, s katerim je skladatelj obeleìl 90-letnico konca 1. svetovne vojne. Jeseni 2008 smo ob obletnici Primoà Trubarja pod vodstvom Mirka Ferlana po Sloveniji in zamejstvu nastopali z avtorskim projektom slovenske protestantske glasbe. V za~etku leta 2010 je zbor prevzela dirigentka Mateja Kali{nik in prvi skupni projekt je bilo snemanje zgo{~enke s tenoristom p. Vidom, ki bo po sedmih samostojnih è zborova osma zgo{~enka. Bojan Rauh

^ASOPIS, KI POVEZUJE

KULTURA

Kulturni vodnik V soboto, 12. junija, ob 19.30 bo v info sredi{~u Triglavska roà na Bledu ve~er muzikalov. Nastopili bodo Vida Mihel~i~, Alen Kofol, Tina Hribar in Bojan Poga~nik, ki bo povezoval. Blejska Festivalna dvorana se bo v sredo, 16. junija, odela v mehi{ke ritme, saj bodo koncertirali Mariachi. Koncert bo ob 20.00. Harmonikar Ga{per Primoì~ pripravlja solo koncert v cerkvi sv. Martina na Bledu in sicer v soboto, 19. junija, ob 20.30. [port hotel Pokljuka bo 19. in 20. junija gostil 2. harmonikarski festival, poimenovan Srce Pokljuke. Do 20. junija je v Mercator centru na Jesenicah na ogled potujo~a razstava Slovenija 50+, ki govori o mo`nih posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji. Kak{na bo na{a deèla, ko smrekovih gozdov skorajda ne bo ve~, ko bodo obmorski kraji pod vodo, reke izsu{ene? Bomo morda vendarle dosegli, da ~rnega scenarija ne bomo uresni~ili? 6. festival mladih, na katerem se bodo predstavili Katju{a Klavora, Petra êbulj, Klemen Bunderla, Locky, Svensen in Rot, rock zasedbi Na off ter Arthem, bo tokrat na Olimpijskem trgu pred Blejskim mladinskim centrom. Festival se bo odvijal 24. junija, s pri~etkom ob 17.00. V soboto, 26. junija, ob 20.00 bo v kulturnem domu v Stari

Fuìni koncert me{anega pevskega zbora Liszt Ferenc iz Budimpe{te. Tradicionalni glasbeni Festival Bled, letos è 15. po vrsti, se bo pri~el zadnji junijski dan s koncertom v cerkvi sv. Martina. Ob 20.30 bodo nastopili Trio Brence, Panhofer, Haas. Enote knji`nice Antona Tomaà Linharta imajo poleti spremenjen delovni ~as, in sicer od 1. julija do 31. avgusta: Radovljica: ponedeljek 8.00 - 19.00, torek, sreda in petek 8.00 - 14.00, ~etrtek 10.00 - 19.00 in sobota 8.00 - 13.00; Begunje: torek 14.00 - 19.00; Bled: ponedeljek 8.00 - 19.00, torek, sreda in ~etrtek 8.00 - 14.00, petek 14.00 - 19.00 in sobota 8.00 12.00; Bohinjska Bistrica: ponedeljek in torek 14.00 - 19.00, sreda in petek 9.00 - 14.00; Gorje: torek 14.00 - 19.00; Kropa: sreda 14.00 - 19.00; enote v Zasipu, Lescah, Stari Fuìni, Srednji vasi in na Brezjah so odprte po obi~ajnem urniku. Tudi enote Ob~inske knji`nice Jesenice bomo odprte po spremenjenem urniku: Jesenice: ponedeljek in sreda 7.30 - 19.00, torek, ~etrtek in petek 7.30 - 14.00, sobota 7.30 - 13.00; Hru{ica: torek in ~etrtek 14.00 - 19.00; Kranjska Gora: od ponedeljka do petka 15.00 - 19.00; Dovje-Mojstrana: sreda in ~etrtek 15.00 - 19.00; Rate~e: torek 17.00 - 19.00; Gozd Martuljek: ponedeljek 15.00 - 19.00; delovni ~as julija in avgusta ostaja nespremenjen v enotah Javornik-Koro{ka Bela in Matije ôpa @irovnica. V. B.

V JUNIJU NUDIMO ZA NOVOGRADNJE IN ZAMENJAVE OKEN

10% POPUST TER DODATNE KOLI^INSKE IN GOTOVINSKE POPUSTE

Okna SIBAU slovijo po vrhunskih nem{kih profilih Trocal in okovju Winkhaus. Vsa okna so izdelana v lastni proizvodnji podjetja Sibau, d.o.o.. Okna in vrata SIBAU si lahko ogledate v razstavnem prostoru v Formah 12, @abnica, in sicer: od ponedeljka do ~etrtka od 7.00 do 17.00 ure in ob petkih od 7.00 do 15.00 ure. Okna SIBAU lahko dobite v zelo kratkem roku, in sicer v treh tednih! Nudimo tudi {iroko izbiro razli~nih modelov in barv lesenih notranjih vrat avstrijske blagovne znamke Solido, v zelo kratkih dobavnih rokih. Ogledate si jih prav tako lahko v razstavnem prostoru v Formah.

[PORT

[portni pogled izpod Triglava

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Po dveh letih naslov spet v Kranjski gori

Nogometni vlak, àl, drvel mimo na{ih krajev O temi {t. 1 med {portniki zanesenjaki po {irnem svetu in tako tudi v na{em okolju ob vzno`ju o~aka Triglava v teh tednih ne gre dvomiti – svetovno prvenstvo v nogometu. Dogodek naj{ir{ih razse`nosti ustavlja ladijski promet, proizvodnjo v tovarnah, botruje »{pricanjem« {olskih ur, kak{nemu zaprtemu ban~nemu okencu, prestavljanju izpitnih obveznosti. Drì, leto{nji spektaktel poletja je dale~ od nas, na afri{kem jugu, in ne tako kot pred {tirimi leti, ko si na Jesenicah stopil na vlak in ~ez nekaj ur è bil na prizori{~u veledogodka v Münchnu. Pa vendarle: tudi letos bi mu vsaj v teh dneh priprav lahko bili prav blizu, celo pospremili bi ga lahko, kot so to storili na{i sosedje s severne strani Karavank. Pred dnevi sem si namre~ v Celovcu med petnajsttiso~glavo mnoìco ogledal tekme {tirih udeleènk prihajajo~ega {ampionata. Na Koro{kem so se pripravljalne tekme vrstile kar nekaj dni zapored, podobno je bilo tudi pod tirolskimi vr{aci ali vinorodnimi gri~ki [tajerske, kajpak njenega avstrijskega dela. Res, zdelo se mi je, kot bi se ves svet, ki ga potem pot vodi k jugu Afrike, pripravljal v na{i sose{~ini. Kaj pa son~na stran Alp, na katero smo tako ponosni? Mar res ni bilo mogo~e preseliti skozi Karavan{ki predor niti ene od vseh teh ekip, ki so se nastanile ob Vrbskem jezeru, pod Osoj{~ico, v Bad Kleinkirchheimu, v dolini Drave, kjer Tirolska meji s Koro{ko? Podobno vpra{anje sem si zastavljal tudi pred {tirimi leti, ko je {lo za prvenstvo v omenjeni Nem~iji. Res, vedno znova se ponudi prilo`nost, da bi pri nas – denimo na Bledu – gostili potnike na SP in tako ponesli ime kraja, »kjer ima svet podobo raja«, vsaj za nekaj tednov na naslovnice ~asnikov ter pribliàli na{ biser tudi komu, ki ga {e ne pozna. Naj ne bo nih~e uàljen, toda nogometna zgodba po svoji odmevnosti in vplivu v dru`bi preka{a marsikatero, podira meje, prekinja vojne. Avstrijci, ki jim gre zavidati izjemen smisel za red in pristop v turizmu, so to zdavnaj spoznali in zato so v vasicah in krajih pod gorami v zadnjih dneh gostili nogometa{e Anglije, Slova{ke, Nove Zelandije, Srbije, Japonske, [panije. Na{ Bled s svojim oto~kom sredi jezera in sivo skalo, na kateri grad stoji, ~e si izposodim posre~en verz neprekosljivih Avsenikov, pa bi pravzaprav lahko nogometni eliti ponudil prav vse tisto, kar imajo onstran severne meje. Hotelov je dovolj, najzahtevnej{e reprezentance bi prikimale ponudbi, nogometno igri{~e na Bledu è dolgo velja za enega lep{ih pri nas. Toda nogometni vlak je vnovi~ drvel mimo nas, pustil evre v Avstriji in tam nabral nove prijatelje. Pri nas je pa~ zgodba druga~na. Pogovori in dogovori niso prepovedani, kajne? êsar sem se spomnil tudi ob odmevih na svojo prej{njo kolumno, ko so me prav z omenjenega Bleda poklicali, ~e{ da ~lanski hokej v tem kraju ìvi è nekaj let in s svojim mo{tvom nastopa v doma~em prvenstvu. Drì, drì, toda ko mi je na uho pri{lo, da tudi Rudi Hiti, neko~ eden najbolj{ih hokejistov alpskega sveta, pripravlja fante za {tart v absolutni konkurenci, sem (naivno) pomislil – zdaj bo pa ~as, da blejski hokej zdruènih mo~i napade {t. 3 v dràvi in podobno kot v devetdesetih popestri tradicionalno jeseni{ko-ljubljansko vladavino. Bomo videli, a kolikor vem, spori in zamere preteklosti odganjajo misel o utemeljeno ambicioznem nastopu. Tako je pa~, ~e ni lepe besede. Po katero moramo o~itno prepogosto oditi skozi Karavan{ki predor … Sini{a Uro{evi~ Avtor je novinar {portnega uredni{tva dnevnika Delo

Pomo~nik Emir Haski~ in glavni trener ènske ko{arkarske ekipe HIT Kranjska Gora Goran Jovanovi~. KRANJSKA GORA - V svoji uvodni sezoni v ènski ligi so se kranjskogorske ko{arkarice veselile nenadejanega naslova. Naslednji dve leti so zasedle drugo mesto, v leto{nji sezoni pa so naslov spet vrnile v Kranjsko Goro. Pred sezono so {li v klubu na~rtno v pomladitev. Kljub temu se je kmalu pokazalo, da je ekipa konkuren~na. Blizu uspeha so bile è v pokalu, a so pokleknile na zadnji stopni~ki. V finalu je bil Merkur Celje bolj{i z rezultatom 60:56. A glavna lovorika, dràvno prvenstvo, je bilo {e v igri. Tu sta se ekipi {e enkrat sre~ali, prednost morebitne tekme pa so imele Celjanke. Po dveh tekmah je bilo stanje v zmagah 1:1. Tretjo tekmo v Celju so dobile Kranjskogorke in bile le {e korak do kon~nega uspeha. Celjanke so v Kranjski Gori vrnile z isto mero in o prvaku je odlo~ala tekma v Celju. HIT Kranjska Gora je bila v napeti tekmi bolj{a in zmagala z rezultatom 63:61. V leto{nji sezoni so prvi~ nastopile v mo~ni Jadranski ligi. Na koncu se jim ni uspelo uvrstiti med {tiri, a po besedah trenerja Gorana Jovanovi~a so z ligo igralke dobile obilico izku{enj in te`kih tekem, kar jim je {e kako prav pri{lo v kon~nici dràvnega prvenstva. Matja` Klemenc

Mladi jeseni{ki ko{arkarji uresni~ili sanje JESENICE - Jeseni{ka ko{arka je dobila novega prvoliga{a. To je ekipa kadetov, ki dela pod vodstvom Sama Tonejca. Jeseni~ani so è redni del odigrali odli~no. V 16 tekmah so zabeleìli prav toliko zmag in se uvrstili v zaklju~ne kvalifikacije. V vodstvu kluba ni~esar niso prepustili slu~aju, zato so se prijavili za organizacijo ene od kvalifikacijskih skupin. Na koncu so v svoji nameri uspeli. V skupini so poleg Jesenic nastopili Vrhnika, kranjski Triglav in ljubljanska Union Olimpija B. Kljub temu, da prva tekma {e ni bila odlo~ilna, igrali so proti Vrhniki, so jo Jeseni~ani vzeli resno in brez teàv zmagali z rezultatom 66:43. Odlo~ilno prednost so si priigrali v prvi in na za~etku druge ~etrtine, ko so povedli s 29:0. Ko{e za Jesenice so dosegli: Iskra 30, Rotar 9, Pehadì~ 7, Lasnik 5, Selmi~ 4, Starc 4, û{in 3, Kurbegovi~ 2, Kova~ec 2. Ni~ bolje se v odlo~ilni tekmi ni godilo Union Olimpiji B. Gostitelji so si è v prvi polovici priigrali neulovljivo prednost 27 to~k (50:23). Kon~ni rezultat je bil 90:68. Ko{e za Jesenice so dosegli: Rotar 32, Iskra 28, Pehadì~ 6, Kurbegovi~ 5, [tojs 5, Starc 4, Lasnik 4, û{in 4, Selmi~ 2.

[PORT

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Vsekakor veseli podatek, da prav igralci nastopajo v kategoriji kadetov tudi naslednjo sezono. Jeseni{ki kadeti v sezoni 2009/2010: Jure [tojs, Nejc Iskra, Nik Kova~ec, Beni Pehad`i~, Marcel Salmi~, Klemen Kova~ec, Tja` Rotar, Ado Grbi~, Marko ^u{in, Aleks Jovi~, Erik Starc, Jernej Lasnik, Aldin Kurbegovi~ in trener Samo Tonejc. Matja` Klemenc

Do kdaj bo zdràl leto{nji rekord? KRPIN - êprav je bil leto{nji maj vremensko bolj muhast, je leto{nji pohod 24 ur Sanka{ke ko~e minil brez teàv. V petek popoldne ob 16. uri se je prireditev za~ela, 24 ur kasneje pa je postregla z leto{njimi rezultati. Rekord Klemena Ermana s prve prireditve in Sa{e Grim{i~arja z drugega pohoda je bil ve~ kot preseèn. Oba sta opravila enaindvajset pohodov. Za novo rekordno znamko je poskrbel Klemen Bizjak, ki se je proti Sanka{ki ko~i, start je bil v Krpinu, v 24 urah Zmagovalec Klemen Bizjak in orgapodal kar sedemindvajsetnizator 24 ur Sanka{ke ko~e oskrat. Tri pohode manj sta krbnik Darko Mo~nik. opravila Tone Kav~i~ in Jo{ko Oki~. Padla je tudi prej{nja ènska rekordna znamka. Nov rekord, dvaj-set pohodov, je v lasti Dragice Stroj. Trinajst pohodov je opravila Tanja Bahun, tretje mesto z osmimi pohodi pa je dosegla Ur{ka Ferjan. Najstarej{i udeleènec je bil Janez Hrovat z zavidljivimi osmimi pohodi. Prireditev, ki je potekala pod vodstvom Darka Mo~nika, je uspela v vseh pogledih, podaja pa se vpra{anje, do kdaj bo zdràl leto{nji rekord. Matja` Klemenc

Bled prestal generalko pred svetovnim prvenstvom v veslanju

1989, zato je bila leto{nja tekma svetovnega pokala generalka pred svetovnim prvenstvom, ki bo na Bledu prihodnje leto. Organizatorjem je malce zagodlo vreme, sicer pa je bilo vse na svojem mestu in tekmovalci ter tekmovalke so bili zadovoljni. Na prvi tekmi leto{njega pokala smo Slovenci imeli na vodi tri ~olne â€“ ~etverec, dvojni ~etverec in lahki dvojni dvojec. êtverec v postavi bratov Pirih (Miha, Toma` in @iga) in Roka Kolandra je odstopil od nadaljnjega tekmovanja è po predtekmovanjih, ~emur je botrovala Mihova bolezen. Letos novo sestavljeni posadki Luka in Jana [pika, Ga{perja Fistravca in Andraà Kreka se je po repasaìh uspelo prebiti v veliki finale, tam pa so zasedli 6. mesto. Lahka vesla~a dvojnega dvojca Matev` Male{i~ in Jure Cvet sta bila deveta. Promocijski slovensko-norve{ki nastop v dvojnem dvojcu, v katerem sta veslala Iztok ôp in Olaf Tufte, je zasedel ~etrto mesto. Z organizacijske plati naj bi drugo leto {lo dobro od rok, s tekmovalne, verjamemo, da {e bolje â€“ le {e blejske in slovenske navija~e moramo navdu{iti, da bodo pri{li spodbujat tako doma~e kot tekmovalce svetovnega kova. Veronika Baka~

[portni pregled VESLANJE Bled, Zaka. Regata, od 11.6. do 13.6. PADALSTVO Letali{~e Lesce-Bled, Svetovni pokal v skokih na cilj od 25.6. do 27.6. PLAVANJE Mednarodni plavalni miting Mobitel 2010, 26.6 in 27.6. BALINANJE Lesce (1. liga vzhod) 12.6. Bistrica 16.00, 19.6. EIS Budni~ar, 26.6. Brdo, 3.7. Center 16.00

OODPRTE PLANINSKE KO^E Valvasorjev dom (odprto), Roblekov dom (odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, ~e je lepo vreme), Mihov dom na Vr{i~u (odprt), Ko~a na Gozdu (odprto od ~etrtka do nedelje), Sanka{ka ko~a nad Begunjami (odprto od srede do nedelje), Ko~a v Krnici (odprta), Planinska ko~a na Uskovnici (odprta), Dom pri izviru Zavr{nica (odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, ~e je lepo vreme), Blejska ko~a na Lipanci (dprta), Alja`ev dom v Vratih (odprt), [lajmarjev dom v Vratih (odprt), Kovinarska ko~a v Krmi (odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih), Erjav~eva ko~a na Vr{i~u (odprta), Ko~a pri izviru So~e (odprta), Ko~a na Golici (odprta), Oro`nova ko~a na Planini za Liscem (odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih). Vsa Planinska dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo podatke o pohodih oz. o odprtju njihovih ko~. Vse klube oz. {portna dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo spored oz. program svojih tekem oz. {portnih prireditev.

BLED - Blejsko jezero je prvi~ v svoji zgodovini gostilo tekmo svetovnega pokala v veslanju. Po organizaciji treh svetovnih prvenstev je preteklo 21 let od organizacije zadnjega prvenstva leta

Podatke lahko posredujete na matjaz.klemenc1@telemach.net

elektronski

naslov:

OGLASI - 040/202 384

^ASOPIS, KI POVEZUJE Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice

Kurilno olje vrhunske kvalitete po izjemno ugodnih cenah! Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341 Te`ave z greznico, odtoki, kanalizacijo...?

BREZPLA^NI PREGLED VIDA LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16

potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al kontaktne le~e Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OGLASI - 040/202 384 Poljska pot 4, 4248 Lesce

23 Organiziramo otro{ke rojstnodnevne zabave Bowling city nagrajuje zaporedne strike

Vsak ponedeljek bowlajte dve uri za ceno ene! Tel.: 04 531 20 41, gsm: 031 737 894

www.bowling-city.si

ZADNJA STRAN

^ASOPIS, KI POVEZUJE