Naše novice, februar 2012

www.specom.si

Regionalni informativni ~asopis

Letnik 3 / [tevilka 1 / Februar 2012

NA[E NOVICE BLED / BOHINJ / GORJE / JESENICE / KRANJSKA GORA / RADOVLJICA / @IROVNICA

OKOLI NAS

2

Mednarodni dan `ena v Ziljski dolini

^ASOPIS, KI POVEZUJE

olep{ali glasbeniki iz Kanalske doline, na splo{no pa bo prireditev izzvenela v prijetni zabavi v zahvalo na{im `enam.

Akademski slikar Rudi Sko~ir, ki je s svojim obse`nim slikarskim opusom nedvomno pomembno zaznamoval razvoj sodobne slovenske umetnosti, bo letos dopolnil 60 let. Sko~irjeva dela ostajajo prepoznavna zaradi zna~ilnega osebnega sloga in izrazne mo~i sporo~ila. Osrednje umetnikovo zanimanje je `e dolga leta namenjeno `enski, imaginarni podobi `enske, ki je izrazito in nezgre{ljivo Sko~irjeva (glej foto). Tu imamo vrsto celopostavnih upodobitev, ki predstavljajo variacijo motiva matere z otrokom, ter na drugi strani pa upodobitve obrazov, ki v osnovi izhajajo iz motiva `enskega portreta. Oboje avtor prepleta z osebno simboliko in tako ustvarja svojo lastno ikonografijo.

Za mednarodni dan `ena, 8. marec, vas vljudno vabimo na otvoritev razstave znamenitega slovenskega slikarja Rudija Sko~irja. Prireditev, s pri~etkom ob 20. uri v prostorih hotela Alte Post v Bistrici ob Zilji, bodo za na{e `ene in dame

V slikarjevem bogatem opusu `ivijo `enske, pristne, prepri~ljive, skrivnostno tuje, vselej pa izpovedno bogate. O`ivljene s mojstrsko dovr{eno risbo, oplemenitene s harmoni~no barvitostjo v igri detajlov barvno nasi~enih in stkanih z ne{teto potezami, s plastmi, z igrami svetlobe in senc ter kola`nimi dopolnitvami, so pri~evalke sve`ih in avtonomno zabele`enih poglavij v Sko~irjevih likovno in vsebinsko prepri~ljivih zgodbah.

Pepca Druml

A - 9613 Feistritz an der Gail / Ziljska Bistrica 19, www.altepost.biz Tel. +43(0)4256-29050, M: +43(0)664 4244021 Fax: DW 50, Email: office@altepost.biz

Udobje, toplina, doma~nost Aktivne po~itnice Mir in po~itek Raznolika kulinari~na ponudba Organizacija porok in seminarjev NA[E NOVICE. Informativni ~asopis zgornje Gorenjske (Ob~ine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mese~no, brezpla~no ga prejemajo naklju~no izbrana gospodinjstva; letnik 3, {tevilka 1, izid: 17. 2. 2012; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Maja Zupan (@irovnica), Gregor Kr`e (Jesenice), Mojca Polajnar Peternelj (Bohinj, Radovljica), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Branka Smole (kultura), Matja` Klemenc, Sini{a Uro{evi~ ({port); Marjan Zupan (zanimivosti); naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com; tr`enje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/202 384; elektronski naslov: specom@specom.si; NA[E NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1504. Naslovnica: Zimska osve`itev v Blejskem jezeru (foto: Bojan Rauh).

^ASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDI[^U: TATJANA KO[IR

3

Res je bilo leto 2011 polno “KO[IRJEV” »Dodeljena mi je bila nagrada Javnega sklada, priznanje doma~e krajevne skupnosti, v letu 2011 je o`ivel spomin na Francija, ki bi sicer v letu 2011 slavil 80-letnico. Tako pa smo se spominjali 20. obletnice njegove smrti, pa vendar...na njegov na~in: z glasbo in smehom«.

Tatjana, kako to ob~utite na lastni ko`i, v ~em je ~ar nagrad?

Zave{ se, da si v `ivljenju pa vendarle nekaj naredil in da so tvoje delo drugi opazili. Nagrada je zado{~enje, potrditev za vse postorjeno.

Vas poznajo doma~e Jesenice, Gorenjska, Slovenija, Ko{irjev'ga Franceljna so poznali po vsem svetu! Je to, da si prepoznaven, prednost ali ovira?

Bolj ovira! Res nisem mogla nikakor, da ne bi bila »tista Ko{irjeva«, prepoznavna zaradi Ko{irja in ne zaradi Tatjane.

Enkrat sva {la dale~ stran od ljudi, na Tirolsko, v hribe, v najbolj zakotno gostilno... »O, kak{en mir,« je vzdihnil Franci.

Takrat pa krik: »O, mein Got, Franc Ko{ir ist da!« In gostilna je bila naenkrat polna, ljudje s kasetami v rokah so naju v trenutku obkro`ili.

Franci je bil zelo skromen. Tudi otrokoma ni dovolil, da bi izstopala. Vsi so imeli `e barvice in zvezke iz Avstrije in Italije, samo na{a dva ne...{ele ~ez ~as je popustil. Zelo dobro se je zavedal, da je slava minljiva.

Je bil `e slaven, ko ste ga vi spoznali?

Ja, trobento je `e igral v plesnem orkestru v Ljubljani, pa pri Jelenu na Jesenicah.

Takrat je `e hodil za mano. Jaz pa: »Muzkontarja pa ne maram!« »Bom samo zate zaigral,« je rekel, vzel trobento in zaigral »O, mein Papa«! Jaz sem pa kar {la... no, leta 1959 sva se pa vzela, na »vse svete«, samo takrat je imel ~as. Naslednji dan je `e {el na turnejo, h~erko Mojco je videl {ele, ko je bila stara `e tri mesece. Pri sinu Klemenu je imel `e »ve~ ~asa«, turneje so bile `e kraj{e. Dva tedna so bili po svetu, deset dni pa doma!

Danes je pod Ko{irjevo streho precej `ivahno? Otroka, vnuki, pravnuki...pa mno`ica hi{nih ljubljencev!

Ooooo, ja, pod na{o streho `ivijo {tiri generacije, pa kup hi{nih ljubljencev....tu je bilo `e osem ali devet psov, ma~ki, hr~ki, indijske race, ducat zajcev, koko{i, purani, tri ka~e, ku{~ar, mali »dekorativni« pujs! Ko sem odkrila, da ni samo za »deko-

marsikatero vlogo {ele zdaj znala odigrat.

Imela sem premalo samozavesti. Ja, ampak v~asih je bilo druga~e, na velike vloge si ~akal deset let.

Va{a otroka sta »igrala« `e v trebuhu?

Otroka sta res ves ~as igrala, h~erka Mojca vse dokler si ni ustvarila dru`ine, sin Klemen pa je danes zaposlen v teatru.

Tudi Francija smo potegnili med igralce, kjer mu delo »po nareku« ni ustrezalo. Ko pa mu je re`iser dopustil, da je ravnal po svoje, je Franci dokazal, da je velik improvizator, dragocen, naraven komik... takrat se je pravzaprav rodil Franc Ko{ir.

Tatjana Ko{ir (spodaj) v predstavi Ljubezen Georga Washingtona. racijo«, ampak za veliko {kodo, sem dala oglas, na podlagi katerega se je na{ Korl »o`enil« s pujso Mico v Postojno in tam menda sre~no `ivita do konca svojih dni.

Na odrskih deskah ste `e ve~ kot 50 let.

Lahko ta ~as strnete v kratko zgodbo?

Ja, najprej sem bila pri »fiskulturi«, potem pri folklori, profesor Toma`i~ pa me je leta 1956 usmeril v teater, kjer sem {e danes.

Zvrstilo se je okrog 95 vlog, 1.250 predstav. Najbolj sem ponosna na »Stole«, pa na »Ljubezni Georga Washingtona«, »Opalo«.. Za~ela sem kot otrok, z baletom v Mali Floramy, sledil je »Sen kresne no~i«, potem pa se nikoli ni kon~alo...tudi zdaj z Marjanom Bevkom ustvarjamo predstavo »To imamo v dru`ini«.

Spomnim se, kako sem prvi~ »za~utila komedijo«. To je bilo pri predstavi »2x2 ducata rde~ih vrtnic«, ko sem igrala slu`kinjo in naredila tak{ni gesto, da se je vsa dvorana odzvala in zasmejala. Takrat sem dobila upanje in mo~ hkrati, mo~, da imam dogajanje v oblasti, da lahko nasmejem dvorano, da me imajo radi, da se odzivajo...~udovito!

Tudi Ofelijo sem igrala! Pa se mi zdi, da bi

Energije, dobre volje ne zmanjka? Na leto{njem silvestrovanju igralske skupine ste bili menda neumorni?

Ja, res je. Skozi dobrih 50 let v teatru mi ni bilo dano peti (kdo ve, zakaj?), sem pa tokrat pri{la do »izraza«, skupaj s soigralko, ~astno ob~anko 92-letno Stanko Ger{ak. Zraven nje sem se po~utila kot prava smrklja! Na teatrskih karaokah sva prebili led, zapeli in vztrajali do dveh pono~i...kot v dobrih starih ~asih!

Tatjana, v ~em je skrivnost va{e vitke linije? Glede na {tevilne modne diete, lahko pri~akujemo Tatjanino?

Skrivnost? Ni skrivnosti, je pa delo, energija, ve~no gibanje, kar naprej se mi nekaj dogaja...vstanem ob pol petih, peljem pravnukinje v vrtec, pa malo v trgovino, v teater, kuhat, pospravit, pa spet v teater...

Po {esti uri zve~er me pa vedno popade silna lakota, ki me napoti do dveh sendvi~ev in vedno tudi do napolitank.

So dana{nji ~asi naklonjeni kulturi?

Zdi se mi, da so ljudje v teh ~asih bolj `eljni komedije kot kdajkoli, naveli~ani so politike, in zares veliko obiskujejo gledali{~e. V~asih smo se bali konkurence televizije, ki je ljudi pregnala iz teatra. No, zdaj so se naveli~ali doma~ih sede`nih garnitur, radi pridejo v teater... `ivela kultura in vsi, ki `ivimo zanjo (in ne od nje)!

Branka Smole

BLED

4

Na sejmu Turizem in prosti ~as

LJUBLJANA - Najve~ji turisti~ni sejem v Sloveniji Alpe-Adria Turizem in prosti ~as, ki je potekal konec januarja na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani, smo za skupno predstavitev tudi letos izkoristile gorenjske ob~ine. V okviru projekta RDO Gorenjska za leto{nje leto je bila to prva na~rtovana aktivnost.

Skupni predstavitveni prostor smo oblikovali z RDO Smaragdna pot, ki povezuje severno-primorsko in gori{ko regijo. Poleg zrcalne podobe »zelenih« stojnic, sestavljenih iz lesenih gajbic, smo v sredino postavili Alja`ev stolp in planinsko postojanko. Obiskovalci so se lahko na planinski postojanki okrep~ali, v Alja`evem stolpu pa ogledali predstavitev kratkega filma Sfinga. Na drugi strani je bila postavljena stojnica Gori{kih Brd. Na otvoritveni slovesnosti sejma je potekala tudi podelitev nagrade Jakob - nagrada za odli~nost in kakovost v turizmu. Lani je ta presti`na nagrada {la v roke Hotelu Triglav Bled, letos pa jo je za projekt Ekolo{ka vasica gozdnih vil prejel Camping Bled.

Gorenjci smo za obiskovalce pripravili tudi nagradno igro, na stojnicah pa predstavili lokalno kulinari~no ponudbo. Za gorenjski del je poskrbela Srednja gostinska in turisti~na {ola Radovljica, za cvetli~ne aran`maje pa Biotehni{ki center Naklo.

RDO Gorenjska med ve~jimi projekti letos na~rtuje {e dve predstavitvi strokovni in splo{ni javnosti v tujini in vzpostavitev sistema Zelene kartice Gorenjske.

Eva [travs Podlogar

Zimska Pokljuka vabi BLED - Dolge mesece je bila Pokljuka eno redkih {portnih in turisti~nih sredi{~, kjer je bilo v leto{nji zimi mo~ te~i na smu~eh, se sankalo in kepalo. Kljub snegu, ki je v februarja pobelil tudi ni`je le`e~e predele, pa Pokljuka vseeno ostaja eno glavnih gorenjskih pribe`ali{~ za pobeg iz urbanega vsakdana.

V [portnem centru Triglav Pokljuka na Rudnem polju so vam pripravili razli~ne {portne in dru`abne prireditve, s katerimi vas preostanek februarja in marca vabijo v objem neokrnjene narave.

25. februarja bo v sodelovanju s Tonetom Fornezzijem – Tofom potekalo `e osmo atraktivno sankanje z razli~nimi doma izdelanimi in fantazijsko oblikovanimi sne`nimi vozili poimenovano EUROSANK. 10. marca bo pravi teka{ki praznik, tako za popolne teka{ke za~etnike, rekreativne smu~arje teka~e, kot za vrhunske {portnike. 22. Poklju{ki maraton Adriatic Slovenica in Dnevnikov zimski dru`inski dan bosta kot nala{~, da se vsi ~lani dru`ine odpravite na Pokljuko in se preizkusite na 21-kilometrski tekmi, 2-kilometrski preizku{nji namenjeni za~etnikom ali pa se pre-

^ASOPIS, KI POVEZUJE

pustite u~enju teka na smu~eh, animaciji na snegu in se preizkusite v biatlonskem streljanju.

Na Poklju{kem maratonu gre vselej zelo zares.

Med 16. in 18. marcem bodo Pokljuko zasedli biatlonci iz alpskih dr`av, ki se bodo potegovali za naslove na regionalnem pokalu. V tednu od 20. do 23. marca pa bo Pokljuka dihala s svetovnim voja{kim prvenstvom. Po zaklju~ku sezone biatlonskega svetovnega pokala se najbolj{i slovenski biatlonci spet preselijo na proge pod Vi{evnikom, kjer jih boste 24., 25. in 27. marca lahko spremljali na tekmah dr`avnega prvenstva. Ker dobri sne`ni pogoji vladajo na Pokljuki vse do za~etka pomladi, boste tudi za velikono~ne praznike lahko {e u`ivali v teku na smu~eh in drugih zimskih radostih.

Osve`itev v blejskem jezeru BLED - Za popestritev zimske turisti~ne sezone so blejski turisti~ni delavci tudi letos izvedli Pokal Bleda v zimskem plavanju v vodi, ki ima le {tiri stopinje. Sodelujo~i so plavali na 25 in 50metrski razdalji. Za tiste, ki so `eleli samo izkusiti ledeno mrzlo vodo, pa je bila na voljo disciplina pingvin oziroma skok v vodo.

Ker je leto{nja mrzla zima poskrbela, da je blejsko jezero zaledenelo v celoti, so za potrebe tekmovanja morali najprej izrezati led in napraviti »zimski bazen« pod Hotelom Toplice, v katerem je plavalo in skakalo pribli`no 30 pogumne`ev. Nekatere od njih lahko ob~udujete na naslovnici Na{ih novic.

Veselo pustovanje na Bledu Sobota, 18. februar PUSTNI »@UR« ZA NAJMLAJ[E, TRGOVSKI CENTER BLED, ob 15. uri. Pustovanje se bo za~elo s pustnim sprevodom od Festivalne dvorane do Trgovskega centra, na ~elu katere bo pustna Godba Gorje. V Trgovskem centru se bo nadaljevalo pustno rajanje z zaj~kom Sportyjem: nastop mladih pevk, pustni ples mask, izbor naj-lep{e maske, pustne ~arovnije in pustni krofi… Nedelja, 19. februar PUSTNI @IV – @AV ZA OTROKE, ZADRU@NI DOM RIBNO, ob 16. uri. Pustna lutkovna matineja z Miri in dedkom. Najbolj{e maske bodo nagrajene! v Torek, 21. februar OTRO[KO PUSTOVANJE, TRGOVSKI CENTER BLED, od 10. do 12. ure. Pustno rajanje s PIKO NOGAVI^KO ter njenimi prijatelji. Vse male ma{kare se bodo lahko okrep~ale s toplim ~ajem. Pust krivih ust vabi, da se nam pridru`ite na pustnih nor~ijah!

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BOHINJ

Dele` tujih gostov raste BOHINJSKA BISTRICA - V Bohinj Park Eko Hotelu so po besedah direktorja An`eta ^okla z lanskoletnimi poslovnimi rezultati zadovoljni, saj so za 12 odstotkov bolj{i kot leto poprej. Rast so dosegli na vseh podro~jih; za 13 odstotkov je zrasla cena na no~itev, za 10 odstotkov pa cena na sobo. Pove~ali so tudi dele` tujih gostov, ki se raste `e vse od odprtja hotela, ko so prevladovali doma~i gostje (83 %), v lanskem letu pa je bilo tujih gostov `e 40 odstotkov. V leto{njem letu na~rtujejo enako {tevilo doma~ih kot tujih gostov. Nekoliko slab{e je, predvsem zaradi manj{ega obiska dnevnih gostov v avgustu in decembru, v lanskem letu posloval Vodni park. Kljub temu, da razmere v hotelirstvu v Sloveniji niso ro`nate, v njihovem hotelu kot poudarja An`e ^okl, vztrajajo pri svojem glavnem vodilu, da je kakovost ponudbe najpomembnej{a.Tako na trgu ne konkurirajo z ni`anjem cen, ampak s kakovostjo svoje ponudbe. Gostje to cenijo in se v hotel radi vra~ajo. Njihovo odli~nost prepoznava tudi strokovna javnost, saj je An`e ^okl v januarju ponovno prejel priznanje Kongresna zvezda, zaradi «inovativnega in drznega pristopa k vodenju 1. ekolo{kega resorta v Sloveniji,« kot so med drugim v obrazlo`itvi zapisali v uredni{tvu revije Kongres. mpp

V Bohinju `e letos novo smu~i{~e BOHINJSKA BISTRICA - V leto{njem novembru bodo smu~arji `e lahko zapeljali po prvih progah novega smu~i{~a 2864, ki bo zraslo na pobo~jih nad Bohinjsko Bistrico. »Projektna dokumentacija je pripravljena. ^akamo na pozitivna mnenja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki naj bi jih dobili v dveh, treh mesecih. Verjamemo, da bomo uspeli, zelo pa si `elimo z gradnjo za~eli ~imprej, da bi bilo smu~i{~e nared `e v leto{njem novembru«, pravi Bo{tjan ^okl (na sliki), prokurist podjetja MPM Engineering. ^e bo dovoljenje pri{lo pravo~asno, bodo z gradnjo 50 milijonov evrov vrednega projekta, v tem trenutku v Sloveniji najve~jega, v katerega je vklju~en tudi tuji kapital, lahko pri~eli `e pred poletjem.

Strate{ka investicija za destinacijo Bohinj – Bled, Gorenjsko in Slovenijo.

Investicijska vrednost novega smu~i{~a nad Bohinjsko Bistrico je 50 milijonov evrov. Podjetje Leitner, drugi najve~ji svetovni proizvajalec smu~arskih naprav, bo v projekt vlo`il 10 milijonov evrov, nepovratnih evropskih sredstev na ra~un vlaganj in novih zaposlitev - 70 delovnih mest, na katerih nameravajo zaposliti predvsem doma~ine - bo za 20 milijonov evrov, za 20 milijonov evrov pa posojil.

Gradnja smu~i{~a bo potekala v dveh delih. Najprej nameravajo neposredno ob `eleznici ob vhodu v tunel zgraditi gara`no hi{o in spodnjo postajo gondole. Srednja postaja bo na Ravnah, od tu pa

5

bo prvi gondolski sistem vodil do vrha Mo`ica, kjer se bo povezal s {estsede`nico na Sori{ki planini, drugi gondolski sistem pa bo tekel levo od Koble vse do vrha.

Posebnost projekta je sodoben, energetsko var~en, okolju prijazen in ra~unalni{ko krmiljen gondolski sistem. V podjetju Leitner so ga, po besedah Bo{tjana ^okla, prvi~ prav za bohinjsko smu~i{~e zasnovali tako, da se bodo v gondolskem vozlu na srednji postaji na Ravnah sre~evali trije gondolski sistemi, ra~unalni{ki sistem pa bo gondole usmerjal na najbolj zasedeno linijo. Posamezni gondolski sistem, skupno bo v njem 120 desetsede`nih gondol, bo v eni uri lahko prepeljal 2.000 smu~arjev. Poleg gondol bodo zgradili tudi vle~nico Bistrica in deskarski poligon.

Celotno smu~i{~e, na katerem bo za ve~ kot 25 kilometrov smu~arskih prog, bodo z dodatnim zasne`evanjem lahko pripravili v {tirih dneh. Na smu~i{~u bo lahko letno smu~alo 150.000 smu~arjev, 50 tiso~ obiskovalcev pa naj bi z gondolami prepeljali tudi v poletni sezoni.

Stavijo tudi na poletni turizem. Po besedah An`eta ^okla, direktorja hotela Bohinj Park Eko Hotel, `elijo turisti~no ponudbo kraja in regije obogatiti tudi v poletnem ~asu. Pomembnej{i del tega na~rta je kolesarski park, ki se bo na trasi smu~i{~a raztezal na vi{ini 1.050 metrov. Po izku{njah iz tujine, zlasti Francije, so ti parki izredno dobro obiskani, zato verjamejo, da bo tudi pri nas pritegnil {tevilne kolesarje.

Poleg kolesarjev bi radi pritegnili tudi pohodnike in dnevne goste. »Ra~unamo, da se bo poleti veliko ljudi peljalo z gondolo samo na kavo v planinsko ko~o, ki bo nastala z obnovo stare karavle. Na vrhu je odli~na razgledna to~ka, saj lahko ob lepem vremenu vidite Jadransko morje, Triglav, Bohinjsko in Blejsko jezero ali pa se na vi{ini 1.600 metrov sprehodite vse do Vogla, » pravi An`e ^okl. Ker ima to podro~je tudi pestro preteklost, od Rupnikove linije do rapalske meje, nameravajo z njenim predstavljanjem in z obnovo dela obstoje~ih bunkerjev v prihodnje pritegniti dodatne obiskovalce.

Tekst in foto: Mojca Polajnar Peternelj

Dvodnevna {ola v naravi bohinjskih drugo{olcev

POKLJUKA – Spoznavanje z delom gorskih re{evalcev, vojakov, vragolije na snegu, sankanje, tek na smu~eh, spoznavanje gozda, no~ni pohod, u~enje, zabava in {e in {e – toliko stvari, da jih komaj spravi{ v dvodnevno {olo v naravi, ki so jo tokrat na Pokljuki pre`iveli bohinjski drugo{olci. Kot so zapisali sami so se imeli lepo, poleg tega pa so se tudi marsi~esa nau~ili.

GORJE

6

Sre~anja `upanov zgornje Gorenjske

ZGORNJE GORJE - Kranjska Gora, Jesenice, @irovnica, Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje so ob~ine obmo~ja zgornje Gorenjske.

Povezanost obmo~ja in prebivalcev je neizogibna, prakti~na in logi~na. Tudi `upani omenjenih ob~in se redno mese~no sestajajo na sejah koordinacije `upanov. Na sejah obravnavajo teme in probleme, ki so ob~inam skupne, i{~ejo re{itve in mo`nosti skupnega re{evanja problemov. Razvojna agencija zgornje Gorenjske – RAGOR, z vodjo Stevom [~avni~arjem skrbi za administrativno podporo koordinaciji in je vezni ~len med ob~inami. Ne le re{evanje problemov, tudi izmenjava izku{enj in mnenj med `upani je namen rednih sre~anj in dragocen vir informacij.

Vsak mesec se `upani sestanejo v prostorih ene izmed ob~in ~lanic koordinacije. Ob~ina Gorje je sejo koordinacije gostila v mesecu novembru, prvi~ v novi sejni sobi poslovne stavbe na va{kem trgu.

Tekst in foto: Martina Hribar Brus

Petrol obdaril Luka iz Gorij

^ASOPIS, KI POVEZUJE

desni, ko se pripeljemo na Bled, je Matja` ^ebulj iz Rodin. Ko je razmi{ljal, komu naj podari Petrolovo pla~ilno kartico, se je osredoto~il na svoje najzvestej{e stranke. Ocenil je, da se storitev na njegovem servisu poslu`uje tudi mnogo ob~ank in ob~anov Gorij.

Povezal se je s krajevnim odborom Rde~ega kri`a Gorje in s predsednico Nado Kuralt sta za obdarovanca izbrala Luka iz Grab~.

Luka je prav poseben fant. Ne le zaradi redke bolezni, ki ga je zaenkrat prikovala na vozi~ek, temve~ tudi zaradi posebnih iskric o~eh, s katerimi osvetljuje vse okrog sebe. Luka bo letos avgusta star {tiri leta in `al mu bolezen, imenovana spinalna mi{i~na atrofija, onemogo~a hoditi. Za diagnozo sta mami Marta in o~e Janez izvedela ob Lukovem prvem letu. Od takrat se star{a in specialisti trudijo in koristijo vse mo`ne terapije, ki bi Luku omogo~ile otro{tvo, kot ga imajo njegovi zdravi vrstniki. Petrolovo darilo bodo porabili predvsem za prevoze na razli~ne terapije, ki Luku nadvse koristijo.

Luka ima zelo rad dru`bo in z veseljem obiskuje razvojni oddelek blejskega vrtca. S svojo bistro glavo vsak dan znova presene~a in dokazuje, da pri u~enju in odkrivanju sveta ne bo imel te`av.

Za zgodbo o dobrodelnosti si pohvalo zaslu`ijo Petrol, Matja` ^ebulj, Nada Kuralt in ne nazadnje Luka, ki nas s svojo otro{ko nedol`nostjo in iskrenostjo spomni ter opomni na vrednote, ki so nam preve~krat samoumevne. Naj se uresni~i `elja Lukove mamice. ~ude`i se dogajajo. Marsikdo si jih zaslu`i, Lukova dru`ina vsekakor.

Martina Hribar Brus

Dogajalo se bo TRADICIONALNA PUSTNA PRIREDITEV »VLEKA PLOHA«, v torek, 21. februarja, ob 14. uri na va{kem trgu pri baru Kr~mar EUROSANK 2012, v soboto, 25. februarja pri [portnem centru na Pokljuki PREDAVANJE »Zdrava prehrana s pomo~jo zdravilnih zeli{~ in za~imb«, v ponedeljek, 27. februarja, ob 18. uri v Gorjanskem domu. Predava Mihaela Zalokar – dru{tvo Ajda.

PREDAVANJE za kmetovalce – PREDSTAVITEV UREDB – Subvencije - v torek, 28. februarja, ob 9.30 v Gorjanskem domu

Letna konferenca Rde~ega kri`a Gorje

ZGORNJE GORJE - Decembra si izmenjamo najve~ daril in drobnih pozornosti. Izbira ustreznega darila ni enostavna, saj se v poplavi raznorazne ponudbe te`ko odlo~imo kaj podariti, da bi bili izvirni.

Naftna dru`ba Petrol si je v minulih praznikih izbrala prav posebno obliko obdarovanja. Vodje bencinskih servisov je pooblastila, da v svojem okolju izberejo nekoga pomo~i potrebnega in mu podarijo pla~ilno kartico Petrola v vrednosti 200 evrov za nakup blaga in storitev, ki jih nudijo Petrolovi servisi.

Upravljavec Petrolovega bencinskega servisa na Bledu, tistega na

Konec januarja je imela Krajevna organizacija RK Gorje 67. redno letno konferenco. Prebrali so poro~ila o obse`nem delu v preteklem letu, predsednica pa je predstavila {e plan dela za leto 2012.

Po razre{itvi starega odbora je bil izvoljen novi odbor, predsednica pa {e naprej ostaja Nada Kuralt. Za novo podpredsednico je bila izvoljena Slavica Torkar, novi delegat za skup{~ino OZRK pa je Jernej Kocjan~i~ ml., ostali smo bili ponovno izvoljeni.

Po dolgem ~asu so nas obiskali predstavniki iz Vara`dina – Gradsko dru{tvo Crvenog kri`a. V prihodnjem letu bo minilo 30 let, odkar je bilo med njimi in RK Gorje sklenjeno pobratenje. V prihodnjem letu naj bi skupaj praznovali v Vara`dinu.

Pa {e to: vrata je odprlo tudi novo skladi{~e obla~il, obutve, posteljnine,… skladi{~ni prostor je nad okrep~evalnico Labod v Spodnjih Gorjah. Prvi teden v mesecu bodo obla~ila zbirali od ponedeljka do petka pri Kuraltu. Skladi{~e bo odprto dvakrat mese~no: drugi torek od 16. do 18. ure in ~etrti torek od 9. do 11. ure - prvi~ v torek, 13. marca, ob 16. uri.

Marija Jakopi~, RK Gorje

^ASOPIS, KI POVEZUJE

JESENICE

VDC Jesenice v novih prostorih

JESENICE - Na{e novice so obiskale Varstveno delovni center Jesenice, ki se je v za~etku leta preselil v nove prostore v biv{i obrat `ebljarne na Jesenicah. Pogovarjali smo se z Ur{o Emer{i~, vodjo enote in Teo Beton, Direktorico Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matev`a Langusa Radovljica, pod okrilje katerega sodi tudi VDC Jesenice. Kot sta povedali je njihovo poslanstvo v pomo~i ljudem z ovirami v razvoju. Nudijo jim {tevilne mo`nosti za udejstvovanje in razvoj. Stremijo k temu, da bi delo bilo primerno odraslosti osebe, smiselno in da bi dajalo mo`nosti za samopotrjevanje in ob~utke koristnosti. Za opravljeno delo prejmejo tudi nagrado, kar jim ogromno pomeni. Poleg dela pa uporabnikom nudijo tudi razli~ne aktivnosti, od vse`ivljenjskega u~enja, ra~unalni{tva in angle{~ine do {iviljstva, kuharstva in likovnega ustvarjanja. Najbolj sposobne spodbujajo k temu, da se udele`ujejo aktivnosti tudi izven centra in se tako {e bolj integrirajo v okolje. Uspe{no sodelujejo z Ljudsko univerzo Jesenice, kjer udele`enci obiskujejo te~aj ra~unalni{tva in delavnico usposabljanja za `ivljenje. Na delovnem podro~ju opravljajo {tevilna dela za razli~ne kooperante. Trenutno se ukvarjajo z zlaganjem nogavic, izdelavo zvoncev in zlaganjem kon~ne embala`e, dogovarjajo pa se tudi za sodelovanje z drugimi podjetji. Poleg kooperantskih del izvajajo tudi lasten program z izdelki iz gline, lesa, {iviljskimi izdelki in bogatim darilnim programom. Izdelani so iz ~im bolj naravnih materialov, estetski in nosijo dolo~en pomen. Od aprila jih bodo prodajali tudi v lastni trgovini, ki jo bodo odprli v prostorih centra.

Na Jesenicah se je vse skupaj za~elo z delavnicami pod posebnimi pogoji, ki so jih izvajali Podme`aklo, nato pa nadaljevalo kot VDC {krat pod okriljem Osnovne {ole Poldeta Stra`i{arja. Delovali so v kletnih prostorih {ole, ki so bili premajhni in neprimerni za {tevilne dejavnosti. Leta 2006 so pre{li pod okrilje CUDV Matev`a Langusa Radovljica in se zaradi poenotenja poimenovanja z VDC Radovljica, ki je ravno tako enota CUDV, preimenovali v VDC Jesenice. Novi najeti prostori se raztezajo na 700 kvadratnih metrih.

V njih so opremili tri delavnice, sobo za po~itek in spro{~anje, u~ilnico za vse`ivljenjsko u~enje, ve~jo jedilnico s kuhinjo, skladi{~e…

Poleg tega imajo na voljo {e 900 kvadratnih metrov zunanjih povr{in, zato se lahko v polnosti posvetijo dejavnostim, ki jih prej niso mogli opravljati.. Obe sogovornici sta poudarili, da njihove zaposlitve ne potekajo le v prostorih centra, temve~ radi poprimejo tudi za delo na terenu, kot sta ~i{~enje ali urejanje okolice. Zato so veseli vsake pobude za tak{ne dejavnosti. Udele`enci njihovega programa pa `e komaj ~akajo pomladi, ko bodo lahko pri~eli urejati okolico centra.

7

Dan brez cigarete JESENICE - Slovenija 31. januarja obele`uje kot dan brez cigarete.

Kadilci naj bi se na ta dan odpovedali cigaretam oziroma vsaj zmanj{ali njihovo porabo. Kako uspe{ni (ali neuspe{ni) so bili pri tem, vedo sami.

Cilj akcij, ki na ta dan potekajo po celotni dr`avi, je ozave{~ati o nevarnostih kajenja in kadilcem predstaviti mo`nosti, ki jih imajo, ~e `elijo prenehati s svojo razvado. Letos so se jim pridru`ili tudi pri Mladinskem centru Jesenice. Osredoto~ili so se na srednje{olce, ki ne morejo brez cigarete. Med odmori so jih poiskali na mestih ob Gimnaziji Jesenice in Srednji {oli Jesenice, kjer se mladi zbirajo, da bi »enega pri`gali«. Delili so jim bro{ure in jim pokazali razliko med plju~i kadilca in plju~i nekadilca. Vsak, ki je obljubil, da bo ves dan pre`ivel brez cigarete, je dobil `ve~ilni gumi. Kljub dobremu odzivu med dijaki gre vendarle zgolj za en dan. Brez cigarete bi morali ostati do konca `ivljenja, saj je kot ka`ejo {tevilne zdravstvene raziskave, kajenje zdravju izjemno {kodljivo. V cigaretnem dimu je okrog 4000 razli~nih kemijskih spojin, med njimi so najbolj poznane in nevarne nikotin, katran in ogljikov monoksid. V Evropi recimo zgolj za posledicami pasivnega kajenja umre 19.000 nekadilcev. Te so razli~ni zakoni v preteklih let `e precej zavarovali pred neza`elenim vdihavanjem dima.

Tako je kajenje prepovedano v gostinskih lokalih, vseh zaprtih javnih prostorih in na delovnem mestu, poleg tega so dvignili tudi starostno mejo za nakup toba~nih izdelkov s 15 na 18 let. Seveda pa je odlo~itev o kajenju oz. (ne)kajenju v rokah vsakega posameznika.

Pokrajina v novej{i umetnosti

JESENICE - Razstava s podnaslovom »Med piktoralizmom in abstrakcijo«, ki so jo v Kosovi gra{~ini na Jesenicah odprli 2. februarja, je nastala kot plod sodelovanja Slovenskega dru{tva likovnih kritikov, Galerije Velenje in Gornjesavskega muzeja Jesenice. Dela 44 slikarjev, kiparjev in fotografov je izbralo 16 likovnih kritikov. Ob razstavi je iz{el tudi obse`en katalog Pokrajina. V njem so o razstavi zapisali: »S predstavitvijo tako {tevilnih del se nam pokrajina v novej{i umetnosti poka`e v povsem novi lu~i, odpira razli~na vpra{anja, ki se nana{ajo predvsem na odnos umetnosti do preteklosti in njeno dana{njo reprodukcijo v razmerju do ~asa v katerem nastaja.« Razstava vsebuje {irok razpon tega, kar kot krajinarstvo razumejo avtorji sami. V Kosovi gra{~ini bo razstava Pokrajina na ogled do 2. marca.

Zbral in uredil Grega Kr`e

8

KRANJSKA GORA

Dve veliki investiciji kmalu kon~ani

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Prihajajo ban~niki iz vse Evrope

KRANJSKA GORA – Najve~ja investicija lanskega in leto{njega leta v ob~ini Kranjska Gora, obnova Osnovne {ole Josipa Vandota Kranjska Gora, ki je vredna ve~ kot {tiri milijone evrov, gre h koncu. Trenutno, kot je povedal `upan Jure @erjav, name{~ajo in{talacijo v telovadnici, v teku pa je izbor dobavitelja opreme. Obnovo naj bi kon~ali do junija.

Prav tako dobro ka`e z gradnjo doma za ostarele v ^i~arah. Potekajo zaklju~na dela, v dom name{~ajo opremo in pohi{tvo, kuhinja je `e postavljena, dom pa je vseskozi tudi ogrevan. Kmalu naj bi sledila tehni~ni pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja.

Predvidoma v za~etku marca bo koncesionar pripravil tudi dan odprtih vrat, ~e ne bo zapletov, pa bodo prve oskrbovance sprejeli 3. aprila.

Zimsko vzdu{je v Dolini

@upan Jure @erjav z dvignjeno zastavo, ki evropske ban~nike leta 2013 vabi v Kranjsko Goro.

KRANJSKA GORA - Te dni obratujejo `i~ni{ke naprave v Kranjski Gori, Podkorenu in Planici. Smuka je mogo~a od 9. do 16. ure, na smu~i{~u je do 40 cm kompaktnega snega. No~na smuka v Kranjski Gori poteka vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 19. do 22. ure.

Smu~i{~e je zasne`eno tudi v Mojstrani, kjer je podjetnik Zaj{ek prav tako pripravil odli~ne pogoje za vijuganje po snegu.

Urejene so tudi teka{ke proge v Rate~ah, za kar so poskrbeli ~lani in ~lanice Nordijskega kluba Rate~e - Planica ter zaposleni v podjetju Ponca. Prostovoljno so z udarni{kim delom uredili 2,2 kilometra teka{kih prog. ~e se vam zaho~e drsanja, pa je v Kranjski Gori vsak dan od 10. do 22. ure odprto drsali{~e. Letos so ga postavili med hoteloma Larix in Kompas.

LIENZ, KRANJSKA GORA - Evropsko zimsko prvenstvo ban~nikov “53. Interbancario 2013” bo v Kranjski Gori. Odlo~itev je padla v Lienzu, kjer so se pred dnevi kranjskogorski turisti~ni delavci predstavili v najbolj{i mo`ni lu~i. Tam so na slovesni podelitvi prevzeli tudi simboli~no organizacijsko zastavo. Januarja prihodnje leto bodo tako poleg slovenskih ban~nikov gostili {e 1500 njihovih kolegov iz Skandinavije, Italije, Nem~ije, Avstrije, Poljske, Hrva{ke in Srbije. Pomerili se bodo v veleslalomu in teku na smu~eh.

Ob~ni zbor ob zvokih klape iz Ba{ke MOJSTRANA - Turisti~no dru{tvo Dovje - Mojstrana bo 3. marca ob 17. uri v Osnovni {oli 16. decembra Mojstrana pripravilo ob~ni zbor. Na njem bodo pregledali lanskoletne aktivnosti in za~rtali plan za letos. Lani je dru`inski smu~arski dan odpadel zaradi slabega vremena, so pa uspe{no spravili pod streho ostale prireditve, med njimi Juri{ na Dov{ko babo in Ve~er na vasi.

Izvedli so tudi ~istilno akcijo in se odpravili na izlet na Koro{ko. Turisti~ni podmladek z mojstranske osnovne {ole pa so spodbudili, da je pred bo`i~nimi prazniki okrasil Predsednica TD Dovje – Mojstrana smreko pred Slovenskim pla- Anita Perger. ninskim muzejem.

320 ~lanov in ~lanic, kolikor jih dru{tvo {teje ta trenutek, bo po ob~nem zboru ob 19h lahko prisluhnilo {e koncertu klape Zvonimir iz Ba{ke na Krku. Vstopnine ne bo, prostovoljne prispevke pa bo dru{tvo namenilo za ocvetli~enje doma~ega kraja.

Koncerti za Pokal Vitranc in Planico KRANJSKA GORA - V sklopu Pokala Vitranc bo v soboto, 10. marca, v Kranjski Gori zabavna prireditev XL Party - Zabava zime.

Ob 14. uri bodo najmlaj{e zabavali Ribi~ Pepe in ^uki, ob 19.30 bo uradno `rebanje startnih {tevilk za nedeljski slalom, zvezde ve~era pa bodo: Vlado Kreslin, DJ Lucca, Pero Lov{in, Elevators, Soulfingers, Chorchyp & Band Mit, Denzel vs Gerald S a.k.a. Fourtact in Erwin Creeg.

17. marca, v sklopu poletov v Planici, pa bo Kranjska Gora navija{ka vas. Osrednja zabavna prireditev bo potekala od 18. ure.

Poleg `reba startnih {tevilk bo za gledalce poskrbljeno tudi s koncerti. Nastopili bodo Rock Partyzani, Queen mania in Evil Eve.

Uspe{en Andrej~kov tek RATE^E - Na kulturni praznik, 8. februarja, je [portno dru{tvo Ponca Rate~e organiziralo no~ni sprint v smu~arskih tekih na izpadanje ob sve~ah - 6. Memorial Andreja Kolenca z udele`bo slovenskih klubov in trbi{kega kluba Tarvisio 2002.

Kljub nizki temperaturi, minus 16 stopinj Celzija, so bili udele`enci in obiskovalci izredno zadovoljni. Zmagovalca sta v absolutni kategoriji prejela 150 evrov denarne nagrade. V absolutni kategoriji je pri mo{kih zmagal Matija Rimahazi z Bleda, pri `enskah pa je bila najbolj{a Nika Razinger z Bohinjske Bele. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali nagrade in prostovoljcem, ki so pomagali pri organizaciji tekme, {e posebej Miranu Lenar~i~u, ki jim je podaril, postavil in pri`gal 600 sve~ za osvetlitev proge.

Zbrala in pripravila Karmen Sluga

^ASOPIS, KI POVEZUJE

RADOVLJICA

CUDV `e dvajset let v Radovljici

9

`e imamo dve dobri izku{nji: povezovanje s Fla{ko in s proizvajalcem sadnih sokov Klan{ek d.o.o,, s katerim smo skupaj naredili sok, ki se tr`i pod na{o blagovno znamko«, je povedala Mikeljnova.

Turizem Radovljica je skupaj z lastniki preno~i{~ nedavno izdal prvi katalog nastanitev na obmo~ju Ob~ine Radovljica, v katerem je skupaj predstavljenih 24 obratov. Z novim katalogom v slovenskem, angle{kem, nem{kem in italijanskem jeziku, se bodo predstavljali na sejmih v Sloveniji in tujini. Nata{a Mikelj: »Nov katalog je zelo dobro sprejet na sejmih, ker je malo druga~en od ostalih nastanitvenih katalogov. Tradicionalne in pristne nastanitve v Ob~ini Radovljica smo `eleli {e dodatno izpostaviti z naslovnico, kar nam je po mnenju ve~ine tudi uspelo. Po predstavitvah na sejmih v Utrechtu na Nizozemskem, na Dunaju ter na sejmu Turizem in prosti ~as v Ljubljani so odzivi odli~ni.«

Topla »Jesen« v hladni zimi Direktorica Tea Beton in Milica Bjeli} sta na slovesnosti ob 20-letnici CUDV Matev`a Langusa v Radovljici skupaj zarezali v torto.

Foto: Mojca Polajnar Peternelj RADOVLJICA - Lani decembra je minilo dvajset let odkar se je takratnih 37 zaposlenih in 52 uporabnikov CUDV Matev`a Langusa iz sicer prijaznih, a dotrajanih prostorov centra v Kamni Gorici preselilo v nove v Radovljici. Danes za 180 uporabnikov centra, ki deluje na sedmih lokacijah, vklju~no s petimi bivalnimi enotami in varstveno delovnim centrom, skrbi 150 zaposlenih. Na slovesnosti so 29 uporabnikom ter zaposlenim, ki so v zavodu `e vseh dvajset let, podelili priznanja. Seveda pa ni manjkala niti torta, v katero je ob pomo~i direktorice centra Tee Beton kot prva zarezala Milica Bjeli}, ki je v tedanji dom Matev`a Langusa pri{la `e leta 1976.

Lanska turisti~na sezona odli~na RADOVLJICA – Radovlji{ko ob~ino je po podatkih Zavoda za turizem Radovljica lani obiskalo 47.286 gostov, {tevilo no~itev, 111.745 so jih zabele`ili, pa se je v primerjavi z letom 2010 pove~alo za 17 odstotkov. Levji dele` no~itev {e vedno nosi Kamp [obec, med gosti pa prevladujejo tujci, ki v ob~ini v povpre~ju bivajo nekaj ve~ kot tri dni. »Rezultati so res odli~ni, na kar smo zelo ponosni. Seveda je k temu nekaj pripomoglo tudi lepo vreme, od katerega smo zelo odvisni, saj kamp predstavlja precej{enj dele` med ponudniki nastanitev. Upam, da se bo trend pozitivne rasti nadaljeval.

Trudili se bomo, da bomo ponudbo usmerili tudi v polnjenje drugih nastanitvenih kapacitet,« je z izkupi~kom lanskoletne turisti~ne sezone zadovoljna direktorica Zavoda za turizem Radovljica Nata{a Mikelj.

Med {tevilnim aktivnostmi in projekti, ki so jih lani pripravili v zavodu velja posebej omeniti vpeljavo destinacijske blagovno znamke Radolc'a pristno sladka. »Odzivi so bili razli~ni, lahko pa re~emo, da jo je ve~ina lokalnih ponudnikov sprejela. Upamo, da jo bodo po~asi tudi za~eli uporabljati. Pomembno je vzpodbujanje tudi tistih, ki se s turizmom neposredno ne ukvarjajo, da se prek destinacijske blagovne znamke pove`ejo v ponudbo kraja. Doslej

RADOVLJICA – V radovlji{ki galeriji Avla so v zadnjih dneh januarja slovesno odprli razstavo del ~lanov likovne sekcije »Vir« iz Radovljice. Leopold Gros, Evgen Gu{tin, Nada Kobenter, Stane Kozjek, Angela Pozderac, Ivanka Kra{evec Pre{ern, Ivan-@an Pre{ern, Andreja Ropret, Marjan Rozman, Draga Sokli~, Ljubo Sokli~, Sa{a Strobl in Janka Vidmar so svoja najnovej{a dela predstavili pod skupnim naslovom »Jesen«.

Zbranim ljubiteljem likovne umetnosti je slikarje in njihova dela predstavila umetnostna zgodovinarka Maru{a Avgu{tin. Razstavljena dela niso samo objektiven preris zunanjega sveta, ampak so hkrati odraz slikarjeve du{e, avtorji pa, kot je poudarila Avgu{tinova, obiskovalce pritegnejo z zelo mo~nimi, `ivimi barvami, katere ni mogo~e spregledati. Na razstavi, ki jo je slovesno odprl radovlji{ki `upan Ciril Globo~nik, so obiskovalci lahko prisluhnili tudi poeziji Angele Pozderac, ki se je tako predstavila kot vsestranska umetnica.

Razstavo si lahko v prostorih Ob~ine Radovljica, v galeriji Avla, ogledate do 14. marca, in sicer ob ponedeljkih, torkih in ~etrtkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure. Vabljeni!

Kam za pusta? V Radol’co!

RADOVLJICA – ^e morda {e ne veste, kam bi se podali v pustni sprevod, potem vam predlagamo, da se odpravite v Radovljico.

Tamkaj{nje turisti~no dru{tvo v soboto, 18. februarja, z za~etkom ob 14. uri, vabi na tradicionalni pustni sprevod, ki se bo pod vodstvom pustnega `upana s konca Cankarjeve ulice po Gorenjski cesti napotil na Linhartov trg. Osrednje figure radol{kega karnevala so panjske kon~nice, ki jih po doma~ih izro~ilih pripravljajo Predtr`ani. Organizatorji si `elijo, da bi bilo na ogled ~im ve~ mask, tako samostojnih kot v skupinah, zato ne oklevajte, ~e vas pograbi »ta pustna«!

Zbrala in pripravila Mojca Polajnar Peternelj

NARO^ITE SVOJ OGLAS: 040/202 384

@IROVNICA

10

Slovesnost ob kulturnem prazniku VRBA – Rojstni kraj na{ega dr. Franceta Pre{erna nas je ponovno pri~akal v soncu, za spremembo glede na zadnje dni, v razmeroma prijetnih temperaturah. Program osrednje slovesnosti je pripravilo Kulturno dru{tvo dr. France Pre{eren, zapeli so ~lani MePS dr. France Pre{eren, prireditev pa je z glasbenimi to~kami popestrila znana pevka slovenske zabavne glasbe Elda Viler.

Po kratkem nagovoru `irovni{kega `upana Leopolda Poga~arja je besedo prevzel leto{nji slavnostni govornik, predsednik Ustavnega sodi{~a RS dr. Ernest Petri~. Ob koncu govora je obljubil, da se prihodnje leto vrne z vsemi osmimi svojimi kolegi, ustavnimi sodniki, a zgolj pod enim pogojem: »Da se boste v @irovnici dogovorili in da tistega nerodnega spora, ki je majhen in nepotreben, med vami ve~ ne bo!"

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Pot je pohodnike do Vrbe vodila po srednji cesarski cesti. Izjemni razgledi so se v hladnem, a son~nem dopoldnevu, odpirali sredi polj. Pogled je na desni segal na zadnji krak Kamni{ko-Savinjskih Alp in vr{ac Karavank, pot do Markove cerkve pa je v daljavi popestril slovenski o~ak, Triglav.

Pohod so udele`enci zaklju~ili z obiskom rojstne hi{e najve~jega slovenskega poeta. Vtise s potepanja v vaseh pod Stolom na dan slovenskega kulturnega praznika so prelili na razglednice s Fin`garjevo znamko; po{tar, oble~en v stara po{tarska obla~ila pa je le-te o`igosal s prilo`nostnim `igom.

@irovni{ki ~astni konzul v tednu kulture

Maru{a Stres in Lojze Ropret

Pohod po poti kulturne dedi{~ine

Pohodniki pred rojstno hi{o Matije ^opa. @IROVNICA - Zavod za turizem in kulturo @irovnica je na dan slovenskega kulturnega praznika organiziral pohod Po poti kulturne dedi{~ine @irovnica. Pohodniki so na dobrih osem kilometrov dolgo pot krenili izpred ^opove rojstne hi{e v @irovnici. Za prijetno glasbeno dobrodo{lico sta poskrbela Ida Begovi} in Peter Bulovec, ~lana tambura{ke skupine Ka{arji.

Novost lanskoletnega pohoda je bila Pohodnikova izkaznica, letos pa je organizator v prvi vrsti poskrbel za dobro prepoznavnost {tevilnih lokalnih vodnic, ki so pohodnike pospremile na pot v vodni{kih ogrinjalih. Zavod za turizem in kulturo @irovnica si prizadeva vsako leto pripraviti izvirne in aktualne vsebine za vse, ki se podajo na Pot v vaseh pod Stolom - leto 2012 je Fin`garjevo leto in hkrati leto, ko bomo praznovali 100. obletnico znamenite Brezni{ke pridige.

K soorganizaciji pohoda so z veseljem prisko~ili u~enci O[ @irovnica. Udele`enci pohoda so si v avli {ole ogledali razstavo likovnih del slikarske kolonije z naslovom »Pre{ernove sledi na son~ni strani Alp«, ki jo je organiziralo Kulturno dru{tvo dr.

France Pre{eren. Pot je pohodnike vodila mimo Jan{evega ~ebelnjaka, kjer je doma~e ~ebelarsko dru{tvo Anton Jan{a degustiralo med in medene izdelke.

Prijeten kulturni program in kulinari~na specialiteta (prosena ka{a, kuhana na mleku s suhimi slivami in medom) sta obiskovalce pri~akala pred Fin`garjevo in Jalnovo rojstno hi{o. Janez Mulej, prane~ak avtorja Bobrov, je z zgodbo o ka{i in Ka{arjih presenetil tudi marsikaterega doma~ina.

BREZNICA - Za ob~ino @irovnica je teden, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, `e vrsto let bogat s {tevilnimi kulturnimi dogodki.

Posebno pozornost je v prvem februarskem tednu letos »do`ivela« trikratna uprizoritev gledali{ke igre @irovni{ki ~astni konzul, komedija z zgodovinskim pridihom, ki je nastala na pobudo in `eljo {tevilnih ob~anov. Nekateri izmed njih so prvi~ stopili na odrske deske in v petek, 3. februarja do~akali gledali{ki krst.

Predstava ima {tevilne posebnosti. Velja izpostaviti {tiriindvajset nastopajo~ih, od katerih je polovica doma~inov, ostali igralci pa prihajajo iz {tevilnih drugih gorenjskih ob~in. ^udovita scena va{kega jedra Smoku~, nare~ni jezik ter dogajanje, ki zajame tudi navzo~e na predstavi, uprizoritvi dajejo poseben pe~at.

Skelet igre so kulturno-zgodovinska dejstva, ki jih je avtorica Sabina Poga~ar Traven s pridihom domi{ljije spisala na papir.

Hudomu{no napisano besedilo igre je re`iser in dramaturg Marsel Gomboc strokovno dopolnil in oblikoval, da je vsebina postala zrela tudi za odrske deske.

Igra @irovni{ki ~astni konzul, ki je nastajala pod okriljem Zavoda za turizem in kulturo @irovnica, je do`ivela pozornost, kakr{ne nastopajo~i in ostali sodelujo~i niso pri~akovali. Igralce, stare od devet pa vse do sedemdeset let, dru`i dobra volja, veselje do igre in pozitivna energija. Da pa je vse te vrline ekipa lahko delila z gledalci v Kulturnem domu dr. France Pre{eren na Breznici, so zaslu`ni {tevilni doma~i sponzorji in donatorji.

Otro{ko pustovanje @IROVNICA - Zavod za turizem in kultura @irovnica in DPM @irovnica v nedeljo, 19. februarja, ob 14. uri organizirata veselo otro{ko pustovanje na trgu pred Osnovno {olo @irovnica. Za ma{kare pripravljamo zabavni program klovna Jake in Pika Nogavi~ke, pustne krofe in nagrade za najizvirnej{e maske. Vabimo vas, da se pustnega rajanja udele`ite tudi vi!

ZTK @irovnica

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[PORT

[portni pogled izpod Triglava Re{imo najljub{o igra~o Alarm! Tokrat v Podme`akli ni {lo le za napoved izrednega stanja, temve~ se je to kar uresni~ilo. Trpljenje in veselje se prepletata pri vsakomur, ki spremlja jeseni{ko hokejsko zgodbo `e dolga desetletja, iz leta v leto se zgodba ponavlja, enega vrhuncev pa je zagotovo dosegla pred nekaj tedni, ko je klubu iz Podme`akle grozil potop. Bil je pred izhodnimi vrati odprtega prvenstva Avstrije, prepu{~en pe{~ici zanesenjakov, med katere sodijo igralci, strokovni {tab in jedro tistih najzvestej{ih navija~ev, ki dejansko {e niso obupali in vedno znova pridejo pod streho hladne dvorane.

A kakorkoli, naj bo streha {e tako dotrajana s svojim zna~ilnim mahom, pod njo pa hladneje kot kjerkoli na srednjeevropskem hokejskem zemljevidu, pomembna je kajpak vsebina predstave. Ko pridrsajo junaki v rde~ih dresih z `elezarjem na prsih, bi to moral biti vedno znova praznik. In naj si priznamo ali ne, ta klub ohranja svojo prepoznavnost, ponos in trmo – vse skupaj pa so, ~e `e ne pravo~asno doma, spoznali v Ljubljani! Da, v mestu najve~jega tekmeca na ledu in pogosto tudi v pisarnah. Prav Matja` Sekelj, ki je pred 28 leti – spomnim pa se tega, kot bi se zgodilo v~eraj – zabil sredi Podme`akle odlo~ilen gol v finalu za Olimpijin naslov dr`avnih prvakov, se je skupaj s starosto hokeja v slovenski metropoli, Nestlom Aljan~i~em {e kako ogrel za re{evanje jeseni{ke hokejske barke. Oba se kot poznavalca hokeja {e kako dobro zavedata navzo~nosti kluba iz okolja, ki je slovenskemu {portu podarilo Bineta Felca, Vikija Ti{lerja, Toneta Galeta, Cveta Pretnarja, dru`ine Beravs, Smolej, Jan, Razinger, nazadnje dragulja najpresti`nej{ega klubskega tekmovanja na svetu – slovite NHL – An`eta Kopitarja. ^e so si `e doma eni podajali odgovornost, drugi zakuhali godljo, tretji pa od nje zbe`ali, je na koncu pri re{evanju zgodbe moral pomagati tudi tabor najve~jih tekmecev, kar nam je nenazadnje priznal tudi jeseni{ki `upan Toma` Tom Mencinger. Kajpak tudi brez njega re{itve nastalih te`av ne bi bilo, zbudila se je Hokejska zveza Slovenije, izjemna pripadnost sla~ilnice s finskim trenerjem Heikkijem Mälkiäjam pa sploh pripada svoji zgodbi in jo bomo neko~ ozna~evali z nepozabno zahvalo.

Ne vem, ne predstavljam si, da bi dveri te na{e Podme`akle kar ~ez no~ zaprli in naredili kri` ~ez najljub{o igra~o slehernega Jeseni~ana ter {e marsikaterega prebivalca bodisi gorenjske regije bodisi drugod po na{i de`eli. Preve~ sem pre`ivel tu zimskih ve~erov, pravzaprav `e od poletnih dni vohljal v slogu, kaj nam bo novega prinesla prvenstvena sezona. Te zadnje se prav po dobrem – kot vsi spremljevalci jeseni{kega hokejskega utripa – ne bom spominjal, ~etudi je {e ni konec. A vseh te`av se je nakopi~ilo toliko, od nenadejanih odhodov tujih igralcev prek pritiskov vase zagledanih mened`erjev do napovedi stavke in na koncu predsednikovega odstopa, da je zdaj `e vsakomur jasno: ~as je za zasuk! Okostnjaki padajo iz omar, dolgovi preteklosti bremenijo obstoj, te`ave v pisarni hromijo delovanje na ledu, kjer sicer le lahko zaploskamo tako novemu mlademu valu kot tudi izjemnemu prispevku tako omenjenega trenerja ter nekaterih tujih igralcev, predvsem sijajnega ~e{kega vratarja Michala Fikrta. A vsi bi la`je dihali in temu primerno tudi nastopali, ko ne bilo skrbi na ravni prej{njih tednov in mesecev.

Ob~ni zbor zato mora za~rtati nove temelje. V najbolj prepoznavni gorenjski {portni znamki, kot jo je v pogovoru za Delo ozna~il na{ nekdanji smu~arski as Jure Ko{ir.

Sini{a Uro{evi~ Avtor je novinar {portnega uredni{tva dnevnika Delo

11

[portni pregled ODBOJKA UKO KROPA, Srednja gostinska {ola Radovljica, 1. Dr`avna odbojkarska liga 18.2. Maribor, 25.2. SIP [empeter 18.00, 3.3. Krka, 10.3.

Maribor 18.00 JESENICE- BLED, Gimnazija Jesenice, 1. Dr`avna odbojkarska liga (`enske) 18.2. Prevalje, 25.2. KemaPucovci 19.00, 29.2. Formis Bell NATIONAL @IROVNICA, Dvorana Pod Stolom, 2. Dr`avna odbojkarska liga- zahod 18.2. Santana Logatec 19.00, 3.3. ACH ^rnu~e I, 10.3.

Murexin 19.00 AQUAWATT @IROVNICA, Dvorana Pod Stolom, 3. Dr`avna odbojkarska liga- zahod (`enske) 3.3. Tabor Modri val, 10.3. Luka Koper mlade 17.00 MLADI JESENICE, Osnovna {ola Tone ^ufar Jesenice, 3.

Dr`avna odbojkarska liga- zahod (`enske) 18.2. Vital mlade 15.30, 3.3. Galeb grup Robotina, 10.3. HIT Nova Gorica II 15.30 KO[ARKA JESENICE, Osnovna {ola Pre`ihov Voranc, 3. Slovenska ko{arkarska liga-zahod 3.3. Marc Ajdov{~ina, 10.3. Javor Pivka 19.00 KRANJSKA GORA, Dvorana Vitranc Kranjska Gora, 4.

Slovenska ko{arkarska liga- zahod 25.2. Lesdog Ko~evje 19.00, 3.3. Kra{ki Zidar Se`ana KEGLJANJE JESENICE, Keglji{~e Podme`akla, 2. Slovenska liga zahod 18.2. Calcit II 17.00, 3.3. Triglav II, 10.3. Lokomotiva 17.00 BALINANJE RADOVLJICA-JESENICE, Balini{~e Jesenice, Balinarska Super liga 18.2. Lucija 15.00, 25.2. Luka Koper

Opomba: ~e je nasprotnik vpisan v krepkem tisku, ekipa igra doma ODPRTE PLANINSKE KO^E - Valvazorjev dom (sobota, nedelja in prazniki); Mihov dom na Vr{i~u; Ko~a na Gozdu (sobota, nedelja in prazniki); Sanka{ka ko~a nad Begunjami (od srede do nedelje); Ko~a v Krnici; Oro`nova ko~a na Planini Lisca (sobota, nedelja in prazniki); Dom pri izviru Zavr{nica (odprto po dogovoru); Blejska ko~a na Lipanci; Erjav~eva ko~a na Vr{i~u (sobota, nedelja in prazniki); Roblekov dom (sobota, nedelja in prazniki); Planinska ko~a na Uskovnici.

Vsa Planinska dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo podatke o pohodih oz. o odprtju njihovih ko~.

Vse klube oz. {portna dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo spored oz. program svojih tekem oz. {portnih prireditev.

Podatke lahko posredujete na elektronski naslov: matjaz.klemenc1@gmail.com

12

PREDSTAVLJAMO

^ASOPIS, KI POVEZUJE

»Odprta vrata« predstavile lokalne investicije V okviru akcije Skupnosti slovenskih ob~in Slovenije »Odprta vrata« sta 14. februarja sodelovali tudi Ob~ina Radovljica in Komunala Radovljica ter ob~ankam in ob~anom na obmo~ju centralne ~istilne naprave v Radovljici predstavili lokalne investicije. @upan Ob~ine Radovljica Ciril Globo~nik je v uvodu poudaril, da vsi dosedanji projekti, ki imajo pomembno okoljsko sporo~ilo, ne bodo ostali osamljeni, kajti ob~ina na~rtuje nadaljnje korake v tej smeri, {lo pa bo za energetsko sanacijo ob~inskih javnih zgradb in uvajanje kogeneracijskih postopkov in uporabo biomase za potrebe ogrevanja.

Robert Osterli~, predstavnik podjetja El-tec Mulej, je predstavil projekt izgradnje son~nih elektrarn na osnovnih {olah A. T. Linharta in Antona Jan{e v Radovljici, ki sta po mo~i pribli`no enakovredni tisti na strehi ~istilne naprave in zbirnega centra za odpadke, direktor Komunale Radovljica Drago Fin`gar in mag. Simona [alej sta ob pomo~i sode-

lavcev pripravila vodene oglede centralne ~istilne naprave in zbirnega centra za ravnanje z odpadki in predstavitev delovanja son~nih elektrarn. Radovlji{ki arhitekt Marko Smrekar je predstavil projekt enotne urbane opreme ob~ine Radovljica, vzor~ni primeri tovrstne opreme (mestne klopice, smetnjaki, betonski podstavki za usmerjevalne table, nosilci za kolesa) so bili prisotnim tudi na ogled.

Podjetje El-tec Mulej d.o.o. je lani izvedlo postavitev dveh lo~enih fotonapetostnih elektrarn na radovlji{kih osnovnih {olah, A. T. Linharta in Antona Jan{e. Izvedeni elektrarni sta enakih mo~i ter spadata v skupino mikro elektrarn (manj{ih od 50 kWp). Na obeh {olah so

Son~na elektrarna na strehi O[ A. T. Linharta v Radovljici (foto: arhiv El-tec Mulej d.o.o.)

postavili module direktno na streho s pripadajo~o podkonstrukcijo in pod ustreznim naklonskim kotom strehe.

Mo~ vsake fotonapetostne elektrarne je 49,92 kWp, na strehi vsake {ole je po 208 modulov, mo~ in{taliranega modula je 240 Wp, vsaka elektrarna ima 5 razsmernikov. Skupna predvidena proizvodnja elektri~ne energije obeh elektrarn je 109.656,12 kWh. Z drugimi besedami to pomeni 65,8 ton manj proizvedenega CO2 na leto zaradi proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Za primerjavo: za predelavo enake koli~ine CO2 bi potrebovali 5.980 odraslih dreves.

Proizvedena elektri~na energija obeh elektrarn lahko zadosti letni potrebi po elek-

ZBIRNI CENTER RADOVLJICA ZBIRNI CENTER CERO je odprt: ponedeljek, torek, ~etrtek in petek od 8. do 16. ure sreda od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure De`urni vodovodni monter GSM: 031/210 023 Pokopali{ko pogrebna slu`ba GSM: 041/655 987 tri~ni energiji za 25 gospodinjstev. »Radovlji{ka ~istilna naprava, zgrajena leta 2006, je velik potro{nik elektri~ne energije. V skladu z na~eli ekolo{kega delovanja in s prou~itvijo pogojev smo v letu 2009 izvedli izgradnjo son~ne fotovoltai~ne elektrarne. S tem dose`kom je Komunala Radovljica dosegla vodilno vlogo med slovenskimi komunalnimi podjetji.

Bojan Rauh

Ladislav Er`en, Radovljica, udele`enec Dneva odprtih vrat: »Tovrstnih predstavitev se rad udele`ujem, lani jeseni sem bil `e na podobni predstavitvi Komunale Radovljica. Tako vidim in iz prve roke izvem marsikaj zanimivega o doma~em okolju, v katerem `ivim. Radovlji{ka ~istilna naprava v povezavi s son~no elektrarno je res ogromnega pomena za na{e ~isto okolje in predelavo odpadnih voda. Tovrstne predstavitve so dobrodo{le predvsem v smislu osve{~anja javnosti, odraslih, zlasti pa {olarjev, ki bodo tvorci generacij bodo~nosti in sooblikovalci javnega mnenja. [koda le, da na predstavitvah ni ve~ ljudi, posebej tistih, ki spu{~ajo v kanalizacijo nevarne snovi. Vsekakor bi se zamislili nad svojim po~etjem! A to je verjetno le pobo`na `elja, njih tovrstne predstavitve ne zanimajo. Za njih je zdravilo le u~inkovit in{pekcijski nadzor.«

^ASOPIS, KI POVEZUJE

PREDSTAVLJAMO

13

OGLASI - 040/202 384

14

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Rea oran`

Forma magnolija

Dimenzija: 2460mm x 3000mm

Dimenzija: 1950mm x 3260mm

2.439,00 EUR

ODPRODAJA KUHINJSKIH EKSPONATOV

marles

gorenje

Cena lesenega dela:

Cena lesenega dela:

3.298,00 EUR

Prodajni Center ALIANSA

COMMERCE

Ro`na dolina 40, 4248 Lesce, T: 04/537 38 38, F: 04/537 38 39, e-po{ta: trgovina@wecocommerce.si LESCE

OGLASI - 040/202 384 Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BREZPLA^NI PREGLED VIDA LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16

15

ELEKTRO TRGOVINA Janko PRE[EREN Trbi`, Via V. Veneto 79 tel.: 0039 0428 2137 fax: 0039 0428 40003 preschern@gmail.com

BELA TEHNIKA ❖ PE^I NA DRVA IN PELETE ❖ GOSPODINJSKI APARATI ❖ ELEKTRO MATERIAL Odprto: 9-12.30; 14.30-19, ponedeljek zaprto

potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al kontaktne le~e Pogodbeni dobavitelj medicinsko-tehni~nih pripomo~kov

Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si

Kurilno olje vrhunske kvalitete po izjemno ugodnih cenah!

Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341

16

ZADNJA STRAN Lu j

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Ljudska univerza Jesenice

Izobra`evanje odraslih SVETOVALNO SREDI[^E GORENJSKA

Se `elite vklju~iti v te~aj, {tudijski kro`ek, delavnico‌?

Ne veste, kam, kje in kako do informacij?

Nudimo vam brezpla~ne informacije, nasvete in pomo~ pri odlo~itvi za izobra`evanje.

Za vas bomo na{li pravi program.

Obi{~ete nas lahko po celi Gorenjski: Kranj, Bohinj, Tr`i~, Radovljica, [kofja Loka, Naklo, Bled in Kranjska Gora.

Pokli~ite na tel. 04/ 58 33 805 in 04/58 33 809 in dogovorili se bomo za termin ali nam pi{ite na e-po{to: tanja.sovulj@lu-jesenice.net ali lea.zlodej@lu-jesenice.net Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za {olstvo in {port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja ~love{kih virov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete: Razvoj ~love{kih virov in vse`ivljenjskega u~enja; prednostne usmeritve:Izbolj{anje kakovosti in u~inkovitosti sistemov izobra`evanja in usposabljanja.