Naše novice, februar 2010

SODELUJMO

2

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Postanite fotoreporter Na{ih novic!

Cenjeni bralci, pravkar listate po prvi, predstavitveni {tevilki Na{ih novic, brezpla~nem regionalnem informativnem ~asopisu zgornje Gorenjske. ^asopis je namenjen prebivalcem blejske, bohinjske, gorjanske, jeseni{ke, kranjskogorske, radovlji{ke in `irovni{ke ob~ine. Na svojih straneh bo vsak mesec prina{al novice z najrazli~nej{ih podro~ij `ivljenja. @e res, da ima vsaka ob~ina svoje ob~insko glasilo in da je na ta na~in dobro poskrbljeno za obve{~anje v lokalnem okolju, vendar je tudi res, da dostikrat ne vemo, kaj se dogaja v bli`nji okolici. Zgornja Gorenjska je tako enovit prostor, da nas vse, ki v njem `ivimo, preprosto zanima, kaj se v njem dogaja.

Razdrobljeni prostor posameznih ob~in bomo z Na{imi novicami sku{ali na svoj na~in povezovati pod sloganom »Na{e novice – ~asopis, ki povezuje«. Vsaki~ bomo pokukali v ob~ine zgornje Gorenjske, zvedeli nekaj zanimivosti iz preteklega meseca ali pa nekaj o njihovih na~rtih.

Ljubitelje fotografije vabimo, da s fotoaparatom zabele`ite najbolj zanimive dogodke preteklega meseca v svoji okolici in na ta na~in postanete fotoreporter Na{ih novic. Morda pa vam je bli`ja umetni{ka fotografija in zabele`ite na fotoaparat nekaj lepega in nad~asovnega. V obeh primerih se veselimo sodelovanja z vami. Najbolj{e fotografije, ki nam jih po{iljajte na naslov: nnprispevki@gmail.com, bomo objavili v naslednji {tevilki Na{ih novic.

Odpravili se bomo tudi na obisk k na{im rojakom na avstrijsko in italijansko stran meje. Vsaki~ bomo predstavili osebo, ki je zaznamovala obdobje preteklega meseca in predstavljali razli~na dru{tva.

Zasledovali bomo kulturna in {portna dogajanja, oblikovali kulinari~ni in ekolo{ki koti~ek, z idejami za izlete odkrivali za marsikoga manj znane kraje v na{i bli`nji okolici in dodali {e marsikaj zanimivega.

Za va{o naklonjenost, dragi bralci in ogla{evalci, se bomo trudili s pestro vsebino, koliko pa bomo v svojih prizadevanjih uspe{ni, bodo pokazali va{i odzivi. Da se v ~asu olimpijskih iger izrazim malo bolj {portno – `elimo si dober oprijem in ~im manj zdrsov Na{ih novic.

Va{e pripombe in predloge za izbolj{anje vsebine nam prosim po{iljajte na na{ elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com Skupaj lahko napravimo pestre novice, novice, ki nas bodo resni~no povezovale.

Bojan Rauh, odgovorni urednik

NA[E NOVICE - ^ASOPIS, KI POVEZUJE!

Veseli bomo va{ih prispevkov Vabimo vas, da sodelujete z nami, pi{ete, po{iljate fotografije ali predlagate, o ~em naj bi v Na{ih novicah {e pisali. K sodelovanju ste {e posebej vabljeni organizatorji razli~nih kulturnih in {portno-rekreativnih prireditev – pravo~asno najavite in opi{ite prireditev, po dogodku pa se nam oglasite s kratkim poro~ilom ali rezultati tekmovanja.

Le zakaj npr. za nastop pevskega zbora ali npr. za rekreativni turnir v namiznem tenisu v va{em kraju ne bi izvedeli tudi drugi. Na{ naslov: nnprispevki@gmail.com.

Vabljeni!

NA[E NOVICE. Informativni ~asopis zgornje Gorenjske (ob~ine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); izhaja mese~no, brezpla~no ga prejemajo naklju~no izbrana gospodinjstva; letnik 1, {tevilka 1, izid: 26. 2. 2010; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Janez Dol`an (@irovnica), Matja` Klemenc ({port), Gregor Kr`e (Jesenice), Mojca Polajnar Peternelj (Bohinj), Romana Purkart (Gorje, kultura), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Sini{a Uro{evi~ ({port); Marjan Zupan (zanimivosti); naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com; tr`enje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/202 384; elektronski naslov: specom@specom.si; NA[E NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1504.

V SREDI[^U

^ASOPIS, KI POVEZUJE

3

“Vse je v glavi, ne le v mi{icah” 74-letni Jaka Re{ iz Radovljice, nekdanji profesor telesne vzgoje, je `e od mladosti zapisan {portu. V letu 2009 je zaradi po{kodbe nastopil »samo« na 33 tekmah. Leto prej je nastopil na 51 tekmah v razli~nih disciplinah.

Nastopili ste na Svetovnih igrah amaterskih {portnikov na Bledu, kjer ste bili najstarej{i udele`enec.

Res je, na tem tekmovanju sem bil najstarej{i tekmovalec. Tekmovanje je bilo doma in mi je bilo to vsekakor izziv. Nastopil sem v smu~arskem teku v kategoriji nad 70 let. V klasiki na 5 km sem zasedel osmo mesto, v prosti tekmi na 10 km pa sem bil enajsti. Nastopil sem tudi v biatlonu, kjer sem osvojil srebrno kolajno. Biatlon mi ni neznanka, saj sem se v biv{i dr`avi udele`eval takih tekem za jugoslovanski pokal. V to prireditev so bile vklju~ene Dra`go{e, Mrkopalj na Hrva{kem, Igman v Bosni in Hercegovini in Mavrovo v Makedoniji. Prijavljen sem bil {e za klasi~no kombinacijo, tek na smu~eh in smu~arski skoki, ki je potekalo v @ireh, a sem se temu moral odpovedati, saj sem bil `e prej prijavljen za tekmo v smu~arskih tekih v Marcialongi v Italiji na 70 km.

Nastopilo je 6600 tekmovalcev, sam pa sem se uvrstil v prvo tretjino.

Ste `e od mladosti zapisani {portu? [port me prakti~no spremlja `e celo `ivljenje. Za~el sem tam nekje leta 1950. Tekel sem na smu~eh in skakal na smu~eh.

Takrat sem v kategoriji starej{i pionir osvojil tudi prvi pokal v klasi~ni kombinaciji za prvo mesto na memorialni tekmi v Podkorenu. V za~etku sem tekel za teka{ki klub Pre{eren iz Lesc, ki se je razpustil. Prestopil sem k takrat najbolj{emu klubu Enotnost Ljubljana, saj sem v Ljubljani tudi {tudiral.

Vpis na Visoko {olo za telesno kulturo je bila pove-

hodil v sobotah in nedeljah, vse pa je bilo odvisno, kako je ~as dopu{~al. Tudi sedaj se ve~inoma pripravljam s tekmami. Nisem posebej visok in nimam veliko kilogramov, kar je vsekakor moja prednost, ob tem pa sem zelo vzdr`ljiv.

Tako brez te`av obvladujem teke v dolini kot tudi gorske teke. Moram potrkati po lesu.

Do sedaj nisem imel zdravstvenih te`av, ne ve~jih po{kodb.

Jaka Re{ zana predvsem z ljubeznijo do {porta?

Vse, kar je bilo povezano s {portom, me je zanimalo. Ob tekih na smu~eh in skokih me je zanimalo kolesarjenje, pa suhi teki, gorski teki in triatlon.

Na prvo mesto bi postavil tek na smu~eh. Ljubezen do {porta je bila posledi~no povezana z vpisom na Visoko {olo za telesno kulturo v Ljubljani.

Verjetno v smu~arskih tekih bele`ite tudi najve~je uspehe?

Nastopil sem na svetovnem prvenstvu v Zakopanih na Poljskem na 30 km in 50 km.

Nastopil sem tudi na {tudentskem svetovnem prvenstvu v Chamonixu v Franciji v klasi~ni kombinaciji. Tudi kot rekreativec sem prisoten na veliko tekmah v smu~arskem teku, tako doma kot v tujini.

Tukaj bi izpostavil smu~arske maratone za Worldloppet. V ta sklop je v{eto {tirinajst tekem

v Italiji, Avstriji, Nem~iji, Poljski, Norve{ki, [vedski, Finski, Estoniji, ^e{ki, [vici, Avstraliji, Japonski, Ameriki in Kanadi. Za osvojitev priznanja, velike medalje, mora{ nastopiti na desetih razli~nih tekmah, najmanj enkrat izven Evrope.

Sam imam `e pet takih priznanj, za {esto mi manjka samo {e ena tekma. Teh deset tekem ni nujno, da so opravljene v enem letu. V Sloveniji imajo najve~ po tri priznanja. Za take tekme je potrebno zbrati kar nekaj denarja. Pomagajo mi [portna zveza Radovljica in Ob~ina Radovljica, ostanek pa gre iz lastnega `epa.

Kako se pripravljate na tekme?

Za priprave ni prav veliko ~asa.

Za kondicijo sem v slu`bo ve~inoma hodil s kolesom ali pe{. Zelo poredkoma z avtomobilom. O~e mi je zapustil zemljo, tako da sem obdeloval polje. To fizi~no delo je bil neke vrste trening. Na tekme sem

Pretekli ste {tevilne klasi~ne maratone, maratone na smu~eh in te`ke gorske teke. Ni potrebna samo dobra pripravljenost, da odte~ete klasi~ni maraton 42 km, na smu~eh 90 km ali gorski tek, ki ima 5000 m vi{inske razlike?

Ni vse v mi{icah in v nogah in rokah. Zelo veliko je v glavi. Na primer za 42 kilometrov mora{ to~no vedeti, kako bo na 30. kilometru, kako na cilju.

S {portom je bilo povezano tudi va{e slu`bovanje?

30 let sem u~il telovadbo v Lipnici pri Kropi. Za ta predmet sem bil v glavnem sam v {oli.

Bilo je od 300 do 320 u~encev.

Imel sem u~ni na~rt, katerega sem se moral dr`ati. Opredelili smo se na razna tekmovanja po letnih ~asih. Bili so jesenski in spomladanski krosi ter ostala atletska tekmovanja. Igre z `ogo: rokomet, nogomet, odbojka, ko{arka. U~itelji telesne vzgoje iz Radovljice, Lesc, z Bleda, iz Bohinja, Gorij in Lipnice smo bili dobro povezani.

Imeli smo tudi svoje dru{tvo in se redno dobivali na vseh tekmovanjih preko celega {olskega leta.

Besedilo in foto Matja` Klemenc

4

BLED

Prenovljeni blejski Casino za zahtevnej{e goste BLED - 15. januarja je Bled, po kar nekaj te`avah in zapletih, ko sta igralnici grozila ste~aj ali celo likvidacija, kon~no do~akal tudi obljubljeno prenovo. Kot je znano, je podjetje Gold club iz Se`ane s stvarnim vlo`kom - novimi igralnimi napravami – blejsko igralnico dokapitaliziralo v vi{ini 1,5 milijona evrov in Casinoju omogo~ilo najem kreditov v vrednosti 450 tiso~ evrov in s tem postalo njen 43-odstotni lastnik. Blejska igralnica je bila pred prenovo zastarela in kot je povedal predsednik uprave Boris Kitek, taka ni bila ve~ zanimiva za zahtevnej{e igralce. S 122 novimi avtomati, skupno je igralcem sedaj na voljo 250 igralnih naprav, pa je blejska igralnica zdaj primerljiva z vodilnimi evropskimi igralnicami. Kot pravi Kitek, jih sedaj ~aka veliko dela predvsem na podro~ju tr`enja, saj `elijo podjetje ~im prej izviti tudi iz rde~ih {tevilk. Minulo leto so namre~ zaklju~ili z izgubo, rde~e {tevilke pa se vle~ejo tudi iz preteklosti. Z novo ponudbo pa predvidevajo, da bodo v naslednjih dveh letih `e uspeli priti na pozitivno ni~lo, pri teko~em poslovanju pa naj bi izgubo odpravili `e v prvi polovici leto{njega leta.

S. T.

Nov sodni{ki stolp do konca marca

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju

BLED - Nekoliko v {ali bi lahko rekli, da so imeli udele`enci zimskega plavanja v tistih hladnih januarskih dneh sre~o z vremenom, saj bi jih sonce in nekoliko vi{je temperature br`kone motile pri njihovem zimskem opravilu. 700 plavalcev se je v dneh od 22. do 24. januarja v ve~ disciplinah poizkusilo v grajskem kopali{~u na Bledu. Atraktivno je bilo plavanje na 400 m, kjer so se udele`enci pognali v kak{ne 4 stopinje toplo vodo pri Hotelu Toplice, izplavali pa v grajskem kopali{~u. Zve~ine so prihajali iz severnih de`el, saj je bila polovica njih Fincev, tu pa so bili {e Rusi, Norve`ani, predstavniki baltskih dr`av, Britanci, Nemci, s hladno vodo pa se je spoprijelo tudi nekaj Slovencev. Poleg Finske veleposlanice je temperaturo jezera na lastni ko`i preizkusil blejski `upan Janez Fajfar. Skratka, udele`eci in spremljevalci so ljudje, ki znajo u`ivati `ivljenje in se ob vsem tem zabavati, ~esar smo se ob tej prilo`nosti nekoliko navzeli vsi tamkaj prisotni.

Besedilo in foto: Marjan Zupan

Sne`ni skulpturi na Blejskem gradu

BLED - Takole je padel sodni{ki stolp v Zaki - zato, da je naredil prostor novemu, ki bo na tem mestu, v okviru celovite prenove Vesla{kega centra na Bledu, zrasel najkasneje do maja, ko bo Bled gostil svetovni pokal v veslanju. Nov sodni{ki stolp bo ve~namenski objekt, saj bodo pod njim uredili {e ~olnarno in razstavni prostor vesla{ke zveze, njegova postavitev pa bo veljala dobrih 300 tiso~ evrov. Kljub temu pa projekt prenove vesla{kega centra, ki naj bi v povsem novi podobi pri~akal svetovno prvenstvo leta 2011, ne poteka brez te`av. Ker se Ob~ini Bled z Agrarno skupnostjo Re~ica ni uspelo dogovoriti glede uporabe zemlji{~ za ureditev tribun, ki jih bodo sedaj lahko le poru{ili in zgradili nove, vendar le v obstoje~em obsegu. Del zemlji{~ pa bo potrebno v ~asu ve~jih prireditev najeti in postaviti monta`ne tribune, kjer bo skupaj prostora za ve~ kot tiso~ gledalcev. Prav tako se je pojavila te`ava tudi pri izgradnji novega sodni{kega stolpa, saj naj bi bil le-ta za pribli`no meter preve~ oddaljen od Zake, kar pomeni, da je tudi proga po mednarodnih standardih prav toliko prekratka.

S. T.

Ob skulpturi grajskega vinarja Andrej Merzel (levo) in Tadej Bricelj.

BLED - ^lovek je ustvarjalno bitje in nemalokrat mu da navdih de`evna jesen ali sne`ena zima. Navdih slednje in umetni{ko ustvarjalni `ilici grajskega tiskarja Tadeja Briclja in grajskega vinarja Andreja Merzela, so bili klju~ni pri nastanku ~udovitih sne`nih skulptur, stoje~ih na spodnjem grajskem dvori{~u. Sne`ni Trubar s knjigo v rokah ponazarja bli`ino grajske tiskarne, kakor tudi dejanski obisk znamenitega mo`a na Blejskem gradu. Drugi – sne`ni vinar, ki v beli meni{ki kuti ~vrsto stoji pred grajsko vinsko kletjo, pa z veliko steklenico v roki nazorno pove, s ~im se ukvarja. Obe skulpturi lepo popestrita zimski ambient gradu in sta se v dru`bi obiskovalcev nedvomno zna{li na vseh celinah sveta.

Besedilo in foto: Marjan Zupan

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BOHINJ

^udovita nova knji`nica

@upan Franc Kramar je prepri~an, da so si Bohinjke in Bohinjci po dolgih letih ~akanja na nove prostore zaslu`ili sedanjo knji`nico, ki bo zagotovo postala kulturno in informacijsko sredi{~e.

Foto: Pavel Koro{ec Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, so v Bohinjski Bistrici sve~ano odprli dolgo pri~akovano novo knji`nico. V primerjavi s prej{njo, ko so se Bohinjci komaj prebijali med natrpanimi policami in so invalidi ter mamice z vozi~ki – knji`nica je bila v prvem nadstopju KD Jo`a A`mana, zgrajenega daljnjega leta 1979 - ostajali pred vrati, bodo sedaj vsi lahko vstopali v sodobne, prostore v sredi{~u kraja (Trg svobode 3a, nasproti centra Mercator). Knji`nica, ki se razprostira na 300 kvadratnih metrih, je svetla, prostorna, dobro opremljena, obiskovalcem pa je na voljo velika izbira knjig, revij, ~asopisov, zgo{~enk in DVDjev. Prosto bodo lahko dostopali do svetovnega spleta, prebirali bodo literaturo v ~italnici¸ ali pa v dvorani v kleti obiskovali {tevilne kulturne dogodke. Sedmih novih ra~unalnikov bodo zagotovo veseli vsi uporabniki, najmlaj{i pa svojega, barvitega in li~no opremljenega koti~ka.

Knji`nica, ki sta jo na kulturni praznik slovesno odprla bohinjski `upan Franc Kramar in direktorica knji`nice Antona Toma`a Linharta iz Radovljice (pod njeno okrilje sodi tudi bohinjska knji`nica), bo odprta vse dni v tednu, razen v ~etrtek. Velik obisk, saj je knji`nica vse od odprtja polna zadovoljnih obiskovalcev, pa ka`e, da njena vrata tudi na ta dan ne bodo ostala dolgo zaprta.

V Zavodu sv. Martina so praznovali

V domu za starostnike v Srednji vasi je vseh 67 mest trenutno zasedenih, ~akalna doba za mesto v njem pa je {est mesecev.

Foto: arhiv Zavoda sv. Martina

5

Pred letom dni je Zavod sv. Martina, ki ga danes {tejejo med najlep{e domove za ostarele v Sloveniji, odprl svoja vrata. Po letu dni direktorica zavoda Katica Mikelj ugotavlja, da se je v enem letu uresni~ilo ve~, kot so sploh lahko pri~akovali.

Ne samo, da so veliko dosegli, pohvalijo se lahko tudi z zelo dobrim sodelovanjem z lokalno skupnostjo, saj sodelujejo s {tevilnimi, tudi zelo mladimi prostovoljci. Ljudje jih radi obi{~ejo, prav tako tudi dogodke, ki jih organizirajo, prenekateri doma~ini pa so v domu na{li tudi zaposlitev.

Ob svoji prvi obletnici so pripravili {tevilne prireditve, ki so bile dobro obiskane. Pred Zavodom sv. Martina pa bo odslej stal blagoslovljeni kipec zavetnika Zavoda sv. Martina, delo Stanislava Kolmana z Zgo{e.

V domu imajo za starostnike na voljo 67 mest, ki so v tem trenutku vsa zasedena. Dve tretjini predstavljajo mesta na negovalnem oddelku. ^akalna doba za mesto v domu je {est mesecev.

Direktorica Katica Mikelj pa kandidate kljub temu, da so morda komaj za~eli razmi{ljati o odhodu v dom za starostnike, vabi, da oddajo svojo vlogo za sprejem. Vsakemu, ki se bo obrnil nanje, bodo z veseljem pomagali z informacijami in napotili.

Spet gostili svetovni pokal v telemarku

Atraktivno smu~anje tekmovalk in tekmovalcev je bilo pa{a za o~i.

Foto: Tanja Odar Med 15. in 17. januarjem je bila Srednja vas s Smu~i{~em Seno`eta prizori{~e dvodnevnega tekmovanja Cebe svetovnega pokala FIS v telemark smu~anju. Udele`ilo se ga je 57 tekmovalk in tekmovalcev iz 13 dr`av, tudi iz Slovenije. Glavna organizatorja, Turizem Bohinj in Turisti~no dru{tvo Bohinj, sta ob pomo~i Ob~ine Bohinj kot glavnega pokrovitelja dogodka, {tevilnih partnerjev in podpornikov dogodka ter ekipe ve~ kot 90-ih po`rtvovalnih {portnih delavcev pripravila vrhunski {portni dogodek, ki je navdu{il tako tekmovalce in strokovno javnost kot obiskovalce.

Z odli~no organizacijo prireditve so si bohinjski organizatorji po vsej verjetnosti tekmovanje Cebe svetovnega pokala FIS zagotovili tudi za leto 2011.

V dveh tekmovalnih dneh, ki sta bila pospremljena tudi z bogatim zabavnim programom, sta imela najve~ uspeha Amelie Reymond iz [vice ter Philippe Lau iz Francije. Tudi na{i tekmovalci - David Primo`i~, Luka Pintar, Tine Kolenc in Matija Li{ka - so navdu{ili, saj je David Primo`i~ prvi tekmovalni dan osvojil odli~no ~etrto, drugi tekmovalni dan pa zaklju~il na petem mestu.

Pripravila Mojca Polajnar Peternelj

GORJE

6

Preskrbljeni pti~ki

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Gorjanski vrtec in O[ “pod eno streho”

PODHOM - Zima, zima bela … Radost mnogih. Med tistimi, malo manj veselimi tega letnega ~asa, pa so prav gotovo pti~ki, pa {e oni o tem, po vsej verjetnosti, ne razmi{ljajo pretirano. Da pa bi jim bil v beli opojnosti svet lep{i, je med drugimi poskrbel tudi [tefan Bijol iz Podhoma z li~no in kvalitetno izdelanimi pti~jimi krmilnicami, s katerimi bi lahko postavil pravo pti~jo vas. V izdelavo osmih krmilnic je vlo`il pribli`no dvesto ur dela, nedvomno pa mu je bil pri tem v veliko, predvsem moralno pomo~ vnuk Janez. Naj tokratno pisanje zaklju~im s slikovitim stavkom [tefanove h~erke Katarine, ki je dejala, da imajo pti~ki tamkaj{nje okolice naslednjih 32 let zagotovljeno streho nad glavo.

Besedilo in foto: Marjan Zupan

GORJE - Kot ka`e, bo ob~ina Gorje enoto gorjanskega vrtca, ki sodi pod okrilje vrtca Bled, pripojila Osnovni {oli Gorje. Predlog je v prvem branju podprl tudi ob~inski svet. Gorjansko {olo obiskujejo otroci iz vseh naselij, ki sodijo v Ob~ino Gorje, prav tako pa je tudi z vrtcem. Kot je bilo sli{ati na seji, finan~nih posledic v prora~unu zaradi tega ne bo, saj bo ob~ina denar, ki ga je namenila blejskemu vrtcu za delovalnje gorjanskega, zdaj namenila gorjanski {oli. Gorjanski vrtec obiskuje 115 otrok, ki so razdeljeni v pet oddelkov. Zaradi prostorske stiske sta dva oddelka v prostorih gorjanske osnovne {ole. Vrtec obiskujejo otroci prvega in drugega starostnega obdobja. Ob~ina Gorje na~rtuje, da bi gorjanski vrtec k Osnovni {oli Gorje lahko pripojili `e do za~etka novega {olskega leta.

Romana Purkart

Pitna voda je bogastvo!

Razstava Anje Bunderla v O[ na Bledu

PODHOM - Anja Bunderla, doma iz Podhoma se tokrat predstavlja z razstavo del, ki odstirajo njeno `ivljenjsko pot. Skozi ~as se namre~ spreminja dojemanje sveta in z njim vred umetni{ki koncept. Izbor del tokratne razstave ima pedago{ki pridih izra`anja na razli~ne na~ine, ki so posledica trenutnega `ivljenjskega stanja. Izbor del je prilagojen {olskemu okolju tokratne predstavitve. Svetloba, vtkana v pester mozaik umetnin, je ob januarski otvoritvi razstave ob Anjinih besedah za`arela tudi v harmonijah u~iteljskega pevskega zbora »Vu~ce«, tan~ico poezije pa je tistega ve~era odstrla u~enka Metka Zupanc. Umetnost je podro~je, pri katerem se ~lovek nenehno spra{uje, i{~e, poslu{a, opazuje in razmi{lja, pravi Anja. »Nismo samo zgo{~ena energija znotraj telesa, temve~ smo vidna in nevidna energija, z vsem `ivim, ki nas obdaja. … Vsi smo eno, ni~ ve~ in ni~ manj. Osnovni delci in energija. Energija pa je ve~na.« Besedilo in foto: Marjan Zupan

GORJE - V Ob~ini Gorje izvaja javno slu`bo oskrbe s pitno vodo Infrastruktura Bled, ki z vodo oskrbuje ve~ kot tiso~ gospodinjstev in vikendov ter petin{tirideset podjetij. Najpomembnej{i vir pitne vode ostaja reka Radovna (na sliki) - iz nje pitno vodo pridobivajo za obe ob~ini, razen za Bohinjsko Belo, Oberne in Kupljenik v Ob~ini Bled. Vodovodno omre`je v obeh ob~inah sestavlja pet vodovodnih sistemov, pri ~emer pa vodovodni sistem Radovna predstavlja ve~ kot 90 odstotkov omre`ja. Vir naravne vode je podzemna voda - to je Ov~ja jama v Ob~ini Gorje. Letos v Ob~ini Gorje na~rtujejo izgradnjo t. i. vodovoda visoke cone. Obnovili bodo vodovod v Krnici in Grab~ah in zajetje Zmrzlek, ki predstavlja rezervni vodni vir za ob~ini Gorje in Bled. Kot je povedal Anton Poto~nik z dru`be Infrastruktura, si je zajetje ogledal tudi hidrogeolog, saj voda v Zmrzleku ni neopore~na - predlagal je, da bi za zajetjem sanirali bre`ino in padavinski vodi prepre~ili dostop do zajetja. Sicer pa, kot pravijo na Infrastrukturi, vodni viri trenutno zagotavljajo dovolj pitne vode za obe ob~ini. V ob~inah Bled in Gorje je za zagotavljanje po`arne varnosti na voljo hidrantno omre`je s 318 hidranti, od tega jih je v Ob~ini Bled 242, v Ob~ini Gorje pa 76. Omre`je preverjajo enkrat letno, letni stro{ki vzdr`evanja pa so 44 tiso~ evrov.

Romana Purkart

^ASOPIS, KI POVEZUJE

JESENICE

7

Odpadle nagrobne sve~e - dober posel

Smu~i{~e [panov vrh ponovno obratuje

JESENICE - V Sloveniji vsako leto prodajo okrog 25 milijonov nagrobnih sve~, kar pomeni {tiri tiso~ ton odpadkov, ki smo jih doslej odlagali kar v obi~ajne zabojnike za me{ane odpadke. Po novem pa je tudi odpadne sve~e treba odlagati lo~eno, saj je dr`ava sprejela posebno uredbo o lo~enem zbiranju odpadnih nagrobnih sve~. Uredba je za~ela veljati 1. januarja, po njej pa mora vsak upravljavec pokopali{~a organizirati zbiranje in za~asno skladi{~enje odpadnih sve~ na pokopali{~u lo~eno od drugih odpadkov. Na hektar pokopali{~a morajo urediti najmanj tri kubi~ne metre skladi{~nega prostora. Na nekaterih gorenjskih pokopali{~ih so komunalna podjetja `e namestila posebne zabojnike, V Sloveniji pa trenutno {e ni obrata, ki bi odpadne sve~e tudi predeloval in kot ka`e, bo prvi, morda pa celo edini, nastal na Jesenicah v opu{~enih prostorih nekdanje jeseni{ke klavnice, ki jo v ta namen `e preurejajo in opremljajo. Podjetje Plastkom bo predvidoma, ko bo stekla predelava, zaposlilo najprej deset delavcev, nato pa postopoma {e ve~. Kot zagotavljajo, s predelavo sve~ ne bodo obremenjevali okolja.

S. T.

JESENICE - Na za~etku februarja so prvi~ v leto{nji zimski sezoni zagnali enosede`nico na edinem jeseni{kem smu~i{~u [panov vrh. Koli~ina novozapadlega snega je zado{~ala za ureditev prog. Ker sistema umetnega zasne`evanja nimajo, so namre~ popolnoma odvisni od naravnih sne`nih padavin.

Po drugi strani pa to pomeni, da smu~arjem omogo~ajo u`ivanje na popolnoma naravni podlagi.

Smu~arji, ki se bodo podali na [panov vrh, bodo za dnevno smu~arsko vozovnico za odrasle morali od{teti trinajst evrov, za otroke devet.

Dopoldanska ali popoldanska karta stane deset evrov, za otroke sedem. Ponujajo pa tudi mo`nost nakupa {tiriurne karte, ki stane enajst evrov in pol za odrasle ter osem evrov za otroke.

Ob vsem tem se `al zastavlja vpra{anje smotrnosti delovanja smu~i{~a. Po raziskavah Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani se v Planini pod Golico manj{a {tevilo dni s sne`no odejo nad tridesetimi centimetri, ki {e omogo~a urejanje smu~arskih prog. Zaradi vi{jih temperatur in relativno nizke nadmorske vi{ine vlaganje v umetno zasne`evanje ni ekonomi~no, zato smu~i{~e ostaja odvisno od naravnih razmer. Kljub tem pomislekom pa je smu~i{~e letos dobro urejeno in ponuja odli~no smuko.

Besedilo in foto Grega Kr`e

Za svinjsko glavo zmagala Teta Pehta

Pisana dru{~ina najmlaj{ih JESENICE - Kot je `e v navadi, so se tudi letos na pustno nedeljo na zasne`enem [panovem vrhu v Planini pod Golico zbrale pustne {eme in se podale v boj za trofejo svinjska glava. Tokrat se je to zgodilo `e {tiriin{tirideseti~.

Svinjsko prireditev, ki jo organizirajo ~lani Turisti~nega dru{tva Golica in sekcija Svinjska glava, je ob prisotnosti velike mno`ice obiskovalcev odprl »ta zgorni `upan« Egon Kepic. Da se politi~ne funkcije ne bi preve~ me{ale, mu je pri tem pomagal »ta spodni« pod`upan Boris Bregant.

Na dobro pripravljeni in zahtevni progi (tekmovalcem je preglavice delala {e gosta megla) so se najprej na srednji ~as pomerili najmlaj{i. Zmagovalca in dobitnika sladke svinjske glave sta bila klovn in hudi~ek. V kategoriji odraslih se je srednjemu ~asu najbolj pribli`ala Teta Pehta in za nagrado prejela pravo pe~eno svinjsko glavo. Po izboru `irije je med posamezniki najbolj izstopala La Toya, v kategoriji dvojic Krokodil Dundee in Kenguru, pri skupinskih maskah pa so najbolj prepri~ali Offen sve~ka, ~ude`no zdravilo pri strani{~nih tegobah.

Da vse skupaj ni izpadlo preve~ ({portno) resno, so poskrbeli ~lani pihalne godbe Swina Band, ki so {e bolj popestrili sicer pestro dogajanje.

Besedilo in foto Grega Kr`e

Integralu Jesenice Volkswagnova nagrada za kakovost servisnih storitev

Tovarna motornih vozil Volkswagen iz Nem~ije vsako leto podeljuje priznanja najbolj{im 100 servisom v Evropi v okviru tekmovanja Service Quality Award. V letu 2009 se je med 100 najbolj{ih VW servisov v Evropi, edini iz Slovenije, uvrstil INTEGRAL AVTO Jesenice. Priznanje je bilo Integralu podeljeno na prireditvi, ki jo je Volkswagen pripravil v nem{kem Wolfsburgu.

8

KRANJSKA GORA

Sprejem junaka iz Kitzbühla

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Smu~anje je zame na~in `ivljenja. Ima svoje dobre in slabe trenutke, vsekakor pa zagotavlja zadostno dozo adrenalina.

Prosti ~as najraje pre`ivljam dale~ stran od belih strmin ob ukvarjanju z drugimi {porti, predvsem s hokejem ter ob dru`enju s prijatelji in svojo najdra`jo.

Moj `ivljenjski moto je: ~e ho~e{ biti bolj{i od tistih, ki so na vrhu, mora{ trenirati ve~ in pametneje.

Po mir na Viharnik

Stane Brus

Mladi ~lani Alpskega smu~arskega kluba Kranjska Gora.

KRANJSKA GORA - Kranjska Gora to zimsko sezono do`ivlja pravo smu~arsko pravljico, za katero je zaslu`en doma~in, 28letni Andrej [porn, ki je na slovitem smuku v Kitzbühlu osvojil 2. mesto. Uspeh bo prav gotovo z zlatimi ~rkami zapisan v zgodovino slovenskega smu~anja. Andrej je namre~ prvi Slovenec, ki je na smuku v Kitzbühlu stopil na zmagovalni oder. In zato si je zaslu`il veliki sprejem doma~inov pod smu~i{~i v Kranjski Gori.

Pri~akali so ga njegovi star{i, mami Meta in o~e Jaka pa dekle Vesna. Roko so junaku stisnili tudi smu~arska kolega Jure Ko{ir in Ur{ka Rabi~ pa nekdanji deskarski as Dejan Ko{ir. Spomine na Andrejeve za~etke sta obujala njegova nekdanja trenerja Ale{ Vidic in Janez [mitek. Vidic si bo Andrejev smuk v meki smu~anja, Kitzbühlu, prav gotovo za vedno zapomnil tudi po tem, da je v ~asu njegove vo`nje obti~al na sede`nici. S sodelavci je namre~ ravno tisti dan pripravljal progo za bli`ajo~i se Pokal Vitranc v Podkorenu. Ko se je s sede`nico `elel {e zadnji~ pred Andrejevim nastopom peljati na ogled terena, je ta obstala in tako so ga prijatelji le prek radijske postaje obve{~ali o dogajanju. On pa je ostalim sotrpinom, ki so prav tako obsedeli na poti na vrh Poligona v Podkorenu, vpil trenutne rezultate. Veselje ob izjemnem uspehu je bilo tudi nekaj metrov nad trdnimi tlemi nepopisno, se spominja Vidic.

Andreju sta na sprejemu ~estitala tudi kranjskogorski `upan Jure @erjav in predsednik Alpskega smu~arskega kluba, nekdanji smu~ar Grega Benedik. Mladi nadebudni ~lani in ~lanice Alpskega smu~arskega kluba Kranjska Gora so se zelo potrudili in pripravili transparente z vzpodbudnimi napisi, zapel pa je ~lan znane kranjskogorske zasedbe Kocka, Chorchyp.

Dobrih `elja in iskrenih obljub, da bodo vsi za vedno ostali Andrejevi zvesti navija~i, ni zmanjkalo pozno v no~.

ANDREJEVA DOPOLNJEVANKA. Andreju smo dali nekaj smu~arsko obarvanih izto~nic, ki jih je prijazno dopolnil.

Leto{njega smuka v Kitzbühlu se spominjam po ob~utku zmagoslavja v svetovnem pokalu. Bilo je ~udovito izkusiti, kako je biti med najhitrej{imi pred 50.000 glavo mno`ico.

Sprejem, ki so mi ga pripravili Kranjskogorci po 2. mestu v Kitzbühlu, je bil prisr~en. Lepo je bilo videti vse tiste, ki so me vedno podpirali, in deliti z njimi veselje ob tem uspehu.

Ko se po tekmah vra~am v doma~o Kranjsko Goro, se veselim sprostitve v doma~em okolju, dru`ine in prijateljev.

Pokal Vitranc je tekmovanje, ki je Kranjskogorcem v ponos, saj je vsako leto odli~no organizirano in tudi smu~arji se vedno znova veselimo nastopov v Kranjski Gori.

MOJSTRANA - Ko zavijemo na Triglavsko ulico v Mojstrani, se pred nastajajo~im Slovenskim planinskim muzejem odpre ~udovit razgled na Vrt Viharnik, ki obdan s planinami ponuja mir in toplino. Zanj `e 18 let skrbi Stane Brus, ljubitelj gora in narave.

Ker verjame v geslo »Turizem smo ljudje«, meni, da vsakdo lahko pripomore k razvoju kraja. Tudi on! Zato je odprl Vrt Viharnik.

Viharnike je za~el nabirati pred dvema desetletjema, ko ga je k budnemu opazovanju narave spodbudil prijatelj Drejc Karni~ar.

Na poti k ^e{ki ko~i ga je okaral, naj vendar ne hodi tako hitro, ampak naj upo~asni korak in se ozre naokoli. In takrat je Stane spoznal, kako lepa narava je okoli nas. Viharniki so tako z njim za~eli romati v dolino, na vrt pred hi{o. Najve~ jih je prinesel iz Krme, Kota, Vrat in Tamarja. In v vsakem vidi nekaj drugega: od ru{evca, lovskega psa, do dinozavra. Ko jih je za~el postavljati na vrt in ko so za~eli prihajati prvi obiskovalci, pa je spoznal, da je v viharniku mo~ videti {e kaj ve~, saj imajo vsake o~i svojega »malarja« in vsak ~lovek svojo domi{ljijo.

Na od vetra in temperatur izoblikovane viharni{ke korenine je najprej namestil table z napisi mojstranskih turisti~nih to~k, nato z imeni doma~ih smu~ark in smu~arjev. Pozneje pa se je odlo~il za smerokaze gora, ki stojijo {e danes. Obiskovalec na vrtu lahko spozna, kam se mora obrniti, da vidi Triglav, kje je Mangrt in kje morda manj znana R`.

Vsak letni ~as na vrtu je seveda druga~en. Pozimi je, ~e gre vse po sre~i, zasne`en in tako ponuja mrzlo kuliso. Med bo`i~no-novoletnimi prazniki je osvetljen z 10.000 lu~kami, v bivaku pa so postavljene jaslice. Stane snega z viharnikov ne o~isti, ampak naravi pusti prosto umetni{ko pot, da z novimi padavinami lahko nastanejo nove sne`ne skulpture.

Spomladi bo ~as za sajenje ro`. Sadik ima kar 2500, z vsako posebej pa se pogovori in ji za`eli dobro rast. Poleti je vrt ves v cvetovih, na jesen pa si nekoliko odpo~ije in pripravi na zimo. Obiskovalci so dobrodo{li kadarkoli. Vstopnine Stane ne pobira.

Pa {e to: Ker bodo avgusta letos le 30 metrov pro~ odprli Slovenski planinski muzej, Stane napoveduje obnovo vrta in obljublja pravo presene~enje. Na sliki: Jaslice z mlini in `agami, ki jih je bilo v Mojstrani in na Dovjem v~asih veliko.

Besedilo in foto Karmen Sluga

^ASOPIS, KI POVEZUJE

RADOVLJICA

9

11. pokal Koledniki

Radovlji{ki PUM `e deset let »pobira« mlade s ceste

RADOVLJICA - V za~etku februarja so mladi, ki so trenutno vklju~eni v projekt Projektno u~enje za mlade (PUM), svoje delo in ustvarjanje predstavili na osrednji slovesnosti ob praznovanju desetletnice delovanja v radovlji{ki Gra{~ini. V desetih letih so do sedaj pomagali `e 220 mladostnikom, ki zaradi razli~nih razlogov niso kon~ali {olanja. Trenutno je vanj vklju~enih 24 udele`encev. »Nudimo jim u~no pomo~, da kon~ajo {olanje, in svetovanje ob te`avah, osebnostnih in dru`inskih,« pravi Jasmina [ubic, vodja Puma Radovljica, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Radovljica. S svojo dejavnostjo pa pokriva celotno zgornjo Gorenjsko. Za delovanje potrebujejo na leto 115 tiso~ evrov, ve~ino, 80 odstotkov denarja, so uspeli pridobiti iz evropskega socialnega sklada, preostanek pa za delovanje namenijo zgornjegorenjske ob~ine, najve~ Radovljica. V Pumu Radovljica, ki deluje v najetih prostorih na Ljubljanski cesti 19, si v prihodnje `elijo urediti tudi stanovanjsko skupnost za mladostnike, starej{e od 18 let.

Vsi mladi, ki so opustili {olanje, lahko informacije o mo`nostih, ki jih ponuja program PUM, dobijo na telefonskih {tevilkah 04/537 24 30 in 041/317 693 in na spletni strani pum@siol.net.

KROPA - V soboto, 16. januarja, smo se v Kropi vrnili v prvo polovico prej{njega stoletja. Gostili smo tekmovalce v stari smu~arski opremi in se poskusili tudi s starimi stili smu~anja. Pogled na starodobne smu~arje je marsikoga spomnil na njegovo mladost in na spominske slike. Po delu v tovarni so v~asih dali smu~i na ramo in {li dobro uro hoje na Jelovico, za Kroparsko goro, na Vodice ali na Mo{enjsko planino, kjer so smu~ali ali skakali.

Z `upanovim pozdravom se je 11. pokal Koledniki za~el najprej s povorko ob spremljavi gorjanske godbe. Po tem pa smo se taleseni udarili. Najprej v veleslalomu, nato pa {e v smu~arskih skokih. Letos je bilo 2. mednarodno tekmovanje. Gostili smo goste iz Avstrije in Italije. Zmagovalec je bil vsak, saj s smu~mi brez robnikov ni enostavno smu~ati. Za veselo razpolo`enje je poskrbel z zabavljivimi komentarji na{ napovedovalec France. Posebnost leto{njega tekmovanja je bil dober meter velik lesen `ebelj, kamor so se podpisali vsi tekmovalci.

Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da smo lahko izpeljali tekmo in se jim priporo~amo {e vnaprej. ^lani kluba smo bili veseli velikega {tevila gledalcev in jih `e zdaj vabimo na 12. pokal, ki bo 8. januarja 2011. Tudi na tej tekmi bo veselo.

Jo`a Er`en, foto: Peter [kofic

S. T.

Milena Su{nik Falle Vezalka nians, ~ustev in bli`ine OTO^E - Pesnica Milena Su{nik Falle prihaja iz Oto~. Lani decembra je iz{la njena druga pesni{ka zbirka ''^as be`i - Tempus fugit''. @e v prvi zbirki, ki je iz{la leta 2007, se pesnica predstavi kot izjemna liri~arka in tenko~utna popisovalka ~ustev in njihovih odmevov, tako pri sebi kot tudi v svoji okolici. Pravi, da pi{e spontano, kadar ~uti, da ima v sebi nekaj, kar mora na plano. Na vpra{anje, ~e se ji je svet med prvo in drugo zbirko kaj spremenil, odgovori, da ne, ~eprav je v tem ~asu dobila pesni{ko nagrado v Srbiji, njene pesmi pa so prevedene v srb{~ino, angle{~ino in ~e{~ino. Dolgo ~asa je pisala zase in pesmi hranila po predalih, zdaj pa je torej pri{el ~as, da jih da na plano. ''[e vedno me je kdaj strah, kako bo, ko bodo ljudje pesmi prebrali - pa ne, da jih ne bi razumeli, strah me je vpra{anj, zakaj sem nekaj napisala, kaj je zadaj in podobno'', pravi Milena in hkrati dodaja, da pi{e pesmi vendarle za ljudi in da pa~ morajo ''na svetlo''. Pisati je za~ela v 8. razredu, vrhunec njenega ustvarjanja pa sta prav gotovo obe zbirki. ''Nikoli se ne bom navadila svojih pesmi brati na glas'', pravi v smehu, ~eprav po~ne tudi to - na razli~nih prireditvah, kamor jo povabijo.

Romana Purkart

Mednarodno tekmovanje harmonikarjev

Anja Kora~in ob spremljavi An`eta Pipana in Matica Plevela BEGUNJE – V salonu Gostilne Avsenik je konec januarja potekalo mednarodno tekmovanje harmonikarjev, na katerem so stari in mladi glasbeniki iz Nem~ije, Avstrije, Italije in Slovenije igrali zimzelene Avsenikove melodije. Nedebudne harmnikarje je ocenjevala pet~lanska `irija, ki ji je predsedoval Slavko Avsenik mlaj{i. »Tekmovalcev je iz leta v leto ve~ – na prvem tekmovanju jih je bilo 18, lani 78, letos pa `e rekordnih 82«, je povedala Tamara Avsenik, organizatorka mednarodnega tekmovanja. B. R.

10

@IROVNICA

Javni nate~aj za najbolj{o fotografijo Ob~ine @irovnica

^ASOPIS, KI POVEZUJE

tografij v namen promocije fotografije, promocije ob~ine in njenih dejavnosti (v mese~niku, na internetnih straneh, v katalogu, v oglasih, zlo`enkah ter v morebitnih drugih publikacijah oziroma promocijskem materialu) ter njihovo objavo na razstavi ob koncu nate~aja.

Zavod za turizem in kulturo @irovnica si pridr`uje pravico, da se posamezna nagrada ne izpla~a, ~e se ugotovi, da avtor ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisa.

Za podrobnej{e informacije se obrnite na Zavod za turizem in kulturo @irovnica, @irovnica 14, 4274 @irovnica, tel: 04 580 15 03, gsm: 040 201 929, e-po{ta: janez.dolzan@zirovnica.eu Janez Dol`an

Pre{ernova hi{a {e vedno ni dr`avni spomenik

Jutranje sonce na Stolu

Foto Bo`o Ropret

@IROVNICA - Zavod za kulturo in turizem @irovnica tako kot prej{nja leta tudi letos razpisuje javni nate~aj za izbor najbolj{ih fotografij iz ob~ine @irovnica. Potem ko se bile teme prej{nja leta proste, pa letos ustvarjalci nimajo povsem prostih rok, saj morajo fotografije prikazovati prireditve iz ob~ine @irovnica, `irovni{ke obi~aje in ljudi.

Vsak udele`enec lahko po{lje najve~ 6 fotografij, ki so lahko barvne ali ~rno bele. Najmanj{a dimenzija 20 x 25, najve~ja pa ne sme presegati 30 x 40 cm. Fotografije manj{e od 30 x 40 cm morajo biti prilepljene na temno podlago (~rna, temno modra) 30 x 40 cm debeline do 1 mm.

Fotografije so lahko osnovno obdelane v celoti, ne pa po posameznih delih in brez dodanih ali odvzetih elementov osnovnega posnetka. Vsak udele`enec dostavi ob prijavi tudi fotografije v elektronski obliki na ustreznem nosilcu podatkov (CD – zgo{~enka).

Vsaka fotografija mora biti na hrbtni strani opremljena z: - naslovom in/ali lokacijo nastanka, - imenom in priimkom avtorja, naslovom, telefonom in elektronskim naslovom.

Vsak udele`enec nate~aja odgovarja za avtorstvo poslanih del. Na sprednji strani ne sme biti nobenih oznak.

Fotografije, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila v posamezni temi dosegle najve~ to~k, bodo nagrajene z nagrado v naslednjih bruto vrednostih: prvo mesto - 150 evrov; drugo mesto - 100 evrov; tretje mesto - 50 evrov.

Na nate~aj se lahko prijavijo fizi~ne in pravne osebe. Fotografije bo ocenjevala tri~lanska strokovna komisija, ki jo imenuje direktor zavoda Zavod za turizem in kulturo @irovnica.

Fotografije za nate~aj lahko oddate v prostorih Zavoda za turizem in kulturo @irovnica, @irovnica 14, 4274 @irovnica, do torka, 10. novembra 2010, do 12. ure v zaprti kuverti. Fotografije po kon~anem nate~aju in kasnej{i razstavi avtorji lahko dvignejo na sede`u zavoda.

Zavod za turizem in kulturo @irovnica bo najbolj{e fotografije objavil v mese~nem glasilu, ki bo iz{el konec decembra 2010. Sodelovanje na nate~aju pomeni, da avtor v celoti sprejema pravila organizatorja in dovoljuje organizatorju javno objavo prejetih fo-

VRBA - V @irovnici `e dolgo opozarjajo dr`avo, da se ma~ehovsko obna{a do narodovih svetinj, kar je, vsaj v o~eh ve~ine Slovencev, zagotovo tudi Pre{ernova hi{a. Le-ta, kljub temu, da se je v njej rodil pesnik, ki nam je napisal himno in mu je posve~en tudi kulturni praznik, {e vedno nima statusa dr`avnega spomenika, ~eprav je to pred ve~ kot letom dni, na lanski proslavi ob kulturnem prazniku - obljubila ministrica za kulturo Majda [irca.

Leto dni kasneje ob leto{nji proslavi se zato ni mogla izogniti tudi tej temi, a je po njenem mnenju krivda, da do tega {e ni pri{lo na strani ob~ine in Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine, ki se po njenih besedah ne moreta sporazumeti, kaj naj bi bilo predmet za{~ite. To pa je po mnenju `irovni{kega `upana Leopolda Poga~arja svojevrstno sprenevedanje, saj zavod ne nazadnje deluje pod okriljem ministrstva.

Glede na to, da @irovni~ani `e nekaj ~asa dr`avo zaman prosijo za pomo~ tudi pri umestitvi v prostor prepotrebne obvoznice in informacijskega centra, so tudi Pre{ernovi rojaki, pravi `upan, takoj, kot je bil Pre{eren v svojem ~asu, o~itno nerazumljeni s strani oblasti. Je pa Pre{ernova hi{a nedavno dobila novega upravljavca, doma~i Zavod za kulturo in turizem in kot pravi direktor Janez Dov`an, bo dogajanje v njej poslej bolj pestro, saj se bo letno v njej zvrstilo vsaj 25 prireditev.

S. T., foto: Bojan Rauh

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OGLASI - 040/202 384

11

12

POGOVOR

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Za kakovostno pre`ivljanje prostega ~asa Ljudska univerza v Radovljici `e dobrih 50 let RADOVLJICA - Ljudske univerze so bile ustanovljene pred petdesetimi leti po vsej Sloveniji, da bi izobra`evale odrasle. Ljudska univerza Radovljica (LUR) pri tem ni nobena izjema in je lani oktobra praznovala petdesetletnico.

To obdobje je za LU Radovljico ~as obletnic in prelomnic, ne samo, da organizacija deluje `e petdeset let. Sama sem za~ela delati na mestu direktorice LUR s prvim januarjem letos.

Tukaj sem zaposlena deset let, doslej pa sem delala v programu PUM (Projektno u~enje za mlaj{e odrasle). Letos februarja PUM praznuje desetletnico delovanja. Program je namenjen mladim od 15. do 25. leta, ki so opustili redno {olanje.

PUM deluje celostno in mlade ne le podpira, da se vrnejo v izobra`evanje, dokon~ajo {olo in se zaposlijo, pa~ pa jih spodbuja k osebnostnemu razvoju ter odgovornej{im in zrelej{im odlo~itvam za lastno `ivljenje.

Koliko udele`encev se vklju~uje v ta program in ali so uspe{ni?

V program se vklju~i povpre~no 40 mladostnikov na leto.

Trenutno jih program obiskuje 28, ~eprav je normativ za skupino PUM od 18 do 24 udele`encev. Raziskava filozofske fakultete je pokazala, da je program uspe{en od 60 do 80 %, kar pomeni, da udele`enci kon~ajo izobra`evanje in (ali) se zaposlijo. Bolj pomemben je drugi del, ko si posamezniki uredijo `ivljenje in postanejo samozavestnej{i.

Program je leta 2007 dobil evropsko nagrado za najbolj{i socialni program za mlade. Novembra lani smo na LU Radovljica gostili predstavnike ministrstev za delo drugih evropskih dr`av, saj je na{e Ministrstvo za delo, dru`ino in

{tudij, saj imajo za prvo prijavo ~as do osmega marca. Vabim vse zainteresirane, da si pogledajo na{o spletno stran na www.lu-r.si in se podrobneje seznanijo z obema {tudijema ter z ostalimi aktualnimi ponudbami.

Mateja Rozman Amon, univ. dipl. soc. del., direktorica Ljudske univerze Radovljica socialne zadeve izbralo program PUM kot primer dobre prakse in ga predstavilo evropskim sodelavcem.

Kako je program financiran?

Prva leta se je program delno financiral iz integralnega prora~una, delno pa so ga sofinancirale ob~ine Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj. Udele`enci prihajajo iz vse Gorenjske. Zadnji dve leti se program financira iz sredstev Evropskega socialnega sklada, s ~imer smo imeli nemalo te`av, saj je potrebno pripravljati zahtevna poro~ila (1000 listov za {tiri mesece dela) z vsakodnevnimi podpisi na listah prisotnosti.

Predlani smo za~eli z delom septembra, prvi denar pa dobili junija lani. To je pomenilo veliko finan~no breme za organizacijo in ote`eno delo z mladimi. Letos smo se z ministrstvom uspeli dogovoriti za izpla~ilo avansov ter mese~na izpla~ila pla~. Letos bodo prvi~ pristopile k sofinanciranju PUM-a prav vse ob~ine zgornje Gorenjske, torej poleg omenjenih tudi Kranjska Gora, Jesenice ter @irovnica. Ob~ina Kranj nam `e nekaj let omogo~a, da kandidiramo na njihov razpis in tako prispeva

svoj dele`. Ob tej prilo`nosti se zahvaljujem vsem `upanom in strokovnim delavkam v dru`benih dejavnostih, ki imajo posluh za program. Edina ob~ina, ki ni {e nikoli pristopila k sofinanciranju in to tudi vztrajno zavra~a, je Ob~ina Tr`i~, ~eprav imamo udele`ence iz te ob~ine `e vseh deset let.

Kdo so {e va{i potencialni slu{atelji?

To so odrasli ljudje, vse od mlaj{ih odraslih pa do upokojencev, ki so stari nad osemdeset let. Mlaj{i odrasli obiskujejo program osnovne {ole za odrasle ter poklicne in srednje{olske programe. Ponujamo poklicne programe - trgovec, prekvalifikacija v trgovca, ra~unalnikar - ter srednje{olske - ekonomski tehnik, gastronomsko turisti~ni tehnik, ekonomski tehnik PTI ter poklicni te~aj za ekonomskega tehnika.

V naslednjem letu pa na~rtujemo {e program ra~unalni{ki tehnik in dva nova poklicna te~aja. Po zaklju~ku srednje {ole imajo slu{atelji mo`nost vpisa na vi{je{olski {tudij organizator socialne mre`e in na univerzitetni {tudij Fakultete za upravo. Ravno sedaj je ~as za vse, ki razmi{ljajo o vpisu v

Kaj pa podro~je neformalnega izobra`evanja?

Najbolj aktivno poteka u~enje tujih jezikov. Pri nas se je mogo~e nau~iti angle{ko, nem{ko, francosko, {pansko, rusko ter celo japonsko in kitajsko. Trenutno se sre~uje osem razli~nih skupin. Te~aji so dobro obiskani ter potekajo na za~etni in nadaljevalni stopnji. Novost je uvajanje te~ajev za otroke na osnovno{olski stopnji. Poleg jezikovnih te~ajev se bo v kratkem za~el te~aj u~enja masa`e in izdelave spletnih strani. Tukaj bi omenila {e {tudijske kro`ke, ki potekajo v skupinah, in so za udele`ence brezpla~ni. Pravkar se izteka digitalna fotografija, zbiramo pa prijave za {tudijski kro`ek kaligrafije. Organiziramo tudi te~aje knjigovodstva in strojepisja za podjetja. Tudi nasploh se prilagodimo potrebam podjetij in organiziramo izobra`evanja, ki jih `elijo, oziroma potrebujejo.

Kaj pa najbolj zanima upokojence?

Brez dvoma je to program RPO (ra~unalni{ka pismenost za odrasle). To je program u~enja uporabe ra~unalnika, osnovnih programov, kot je word in uporaba interneta. Za udele`ence je te~aj brezpla~en. Skupine se zelo hitro napolnijo in so ponavadi zasedene `e vnaprej. Program je financiran iz Evropskega socialnega sklada in res upamo, da bo letos iz{el nov razpis, ki bi omogo~il nadaljnje izvajanje. Dobro pa je obiskana tudi univerza za tretje `ivljenjsko obdobje, kjer

^ASOPIS, KI POVEZUJE potekajo predavanja iz umetnostne zgodovine, zgodovine in te~aji tujih jezikov; angle{~ina po treh stopnjah in nem{~ina.

V marcu bodo razpisana tudi nova izobra`evanja s podro~ja humanistike in zeli{~arstva.

Univerzo za tretje `ivljenjsko obdobje sofinancirata Ob~ina Radovljica in Ministrstvo za {olstvo in {port, tako da so za udele`ence te~aji zelo ugodni.

Trideseturni te~aj jih stane le 80 EUR, imajo pa tudi mo`nost pla~ila na dva obroka.

Da bi pribli`ali podro~je neformalnega u~enja ~im {ir{i skupini odraslih, je Ljudska univerza Radovljica tudi ena izmed to~k CV@U (Center vse`ivljenjskega u~enja), katerega nosilka je LU Jesenice. Trenutno poteka neformalno u~enje v Dru{tvu upokojencev, na Srednji ekonomski {oli ter na [entgoru v Radovljici.

Kak{ni so sodobni trendi v izobra`evanju odraslih?

Predvsem se vedno bolj uveljavlja paradigma, da se je potrebno u~iti vse `ivljenje.

Pomen poklica se v sodobni dru`bi vse bolj odmika, klju~nega pomena postaja ta kompetentnost in zaposljivost posameznika, torej, koliko je posameznik samostojen, odgovoren, motiviran in prilagodljiv. Kompetentnost ni stalna lastnost, ampak jo je potrebno vzdr`evati, dopolnjevati, se u~iti. Ljudske univerze sku{amo pritegniti v izobra`evanje ~im ve~ji krog odraslih ljudi. Med drugim vsako leto priredimo teden vse`ivljenjskega u~enja, v katerem potekajo {tevilne prireditve in predavanja, ki se jih ob~ani lahko udele`ijo brezpla~no (o prehrani, medsebojnih odnosih, okolju, razne ustvarjalne delavnice). Pri odraslih se mi zdi najbolj pomembno razumeti, da se velikokrat sre~ujejo z najrazli~nej{imi ovirami, zaradi katerih se te`ko odlo~ijo za nadaljnje izobra`evanje. Lahko so to slabe izku{nje iz redne {ole, obremenjenost s slu`bo in dru`ino, morda se bojijo, da preprosto ne bodo zmogli. Vse to se da premagati s sodobnimi na~ini u~enja in pou~evanja. Z

POGOVOR

13

Ra~unalni{ka u~ilnica Ljudske univerze v Radovljici udele`enci formalnega izobra`evanja delamo individualne u~ne na~rte, kjer jih spremljamo in jim pomagamo pri organizaciji njihovega lastnega izobra`evanja, nudimo pa jim tudi brezpla~no u~no pomo~. Za naslednje {olsko leto imamo v na~rtu pripraviti za udele`ence e-gradiva. Skratka, trudimo se, da bi udele`encem olaj{ali pot, ki so si jo pogumno izbrali.

Na kak{en na~in {e nameravate uresni~evati projekte izobra`evanja odraslih?

V februarju se bomo prijavili v evropski projekt Grundtvig, kjer bomo sodelovali s {tirimi evropskimi dr`avami Mad`arsko, Litvo, Belgijo in Portugalsko. Projekt bo zasnovan tako, da bodo mladi u~ili starej{e ljudi raznih spretnosti preko razli~nih ustvarjalnih delavnic.

Obenem bodo spoznavali drug drugega, ugotavljali podobnosti in razlike. Namen je vzpostavitev povezave, neke vezi med mladimi in starimi, glede na to, da je razkorak med generacijami v dana{njem ~asu zelo velik. Razbili naj bi stereotipe in prepri~anja, ki jih imajo mladi o starej{ih in obratno. Starej{i bodo lahko izmenjavali izku{nje z drugimi iz sodelujo~ih dr`av in tja tudi odpotovali. Izbolj{ali bodo svoje znanje angle{kega jezika, v katerem se bodo sporazu-

mevali na delavnicah. Program je financiran iz evropskih sredstev, kar pomeni, da je za na{e udele`ence sodelovanje v projektu brezpla~no. Prilo`nosti za tak{ne in podobne projekte je ne{teto. Ljudsko univerzo Radovljica `elimo razviti v sodoben andrago{ki center, kjer bodo odrasli na{li tako pri-

lo`nost za formalno pridobitev izobrazbe kot tudi prilo`nost za neformalno pridobivanje znanj. Poleg tega pa naj LUR postane tudi prostor za dru`enje, kvalitetno pre`ivljanje prostega ~asa in osebnostni razvoj vse do pozne starosti.

Besedilo in foto Bojan Rauh

MIZICA, POGRNI SE

14

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Tradicionalno blejsko gosti{~e za vse letne ~ase Penzion Mlino le`i ob obali Blejskega jezera, od koder se nam odpira ~udovit pogled na otok in grad.

Do centra Bleda vodi pribli`no 1 km dolga prijetna sprehajalna pot ob jezeru.

V prijazno opremljenih sobah Penziona Mlino je 29 le`i{~, kar je ravno prav za toplo dru`insko vzdu{je, ki je zna~ilno za to tradicionalno blejsko gosti{~e.

Penzion Mlino slovi po okusni kuhinji, kjer pripravljamo jedi po naro~ilu, ribe ter narodne in hi{ne specialitete. Odlikujemo se tudi s {irokim in kvalitetnim izborom vin. Poznavalci in sladokusci se radi vra~ajo k nam.

V penzionu so na voljo {tirje restavracijski prostori. Prostor ob to~ilnici sprejme do 30 oseb. Prijetno opremljena restavracija lahko naenkrat gosti tudi do 60 oseb. Je primerna za individualna sre~anja, dru`inska kosila in za ve~je skupine. V restavraciji je tudi kamin, ki {e posebno v zimskih mesecih pri~ara ~arobno vzdu{je.

Doma~e opremljena kme~ka soba s kru{no pe~jo je {e posebej primerna za zaklju~ene dru`be, rojstnodnevna praznovanja ter druga intimna sre~anja. V njej lahko gostimo do 25 oseb.

sanitarije. Prostor je zelo primeren za zaklju~ene dru`be.

Mlinska klet je primerna tudi za organizacijo seminarjev.

V poletnih mesecih pa je na{im gostom na voljo tudi terasa, ki sprejme do 100 oseb.

Pred na{im penzionom vas ~akajo pletnje, da vas popeljejo k zvonu `elja na otok. Lahko pa si tudi sami izposodite ~oln in zaveslate po jezeru.

POZIMI: V zimskem ~asu imamo pred Penzionom Mlino postavljeno drsali{~e.

Drsanje je brezpla~no za vse generacije. Mo`na je tudi izposoja drsalk. Na drsali{~u potekajo tekmovanja v broomballu ( Broomball liga). Vsako nedeljo v decembru potekajo matineje za najmlaj{e (lutkovne predstave, drsalne revije‌). Otroke pogostimo s ~ajem ter jabol~nim zavitkom ali pito. Ob jezeru je med prazniki odprta uta, kjer postre`emo s kuhanim vinom, pe~enim kostanjem‌ POLETI: V poletnem ~asu imamo na kopali{~u nasproti Penziona Mlino sladoledno uto, kjer poleg sladoleda stre`emo tudi osve`ilne pija~e, koktajle, sadne kupe, sendvi~e‌ Gostom so na voljo tudi udobni le`alniki.

Mlinska klet je prav gotovo eden najprijetnej{ih prostorov v penzionu Mlino. Sprejme do 30 gostov. Je elitni, vrhunsko opremljen prostor, ki ga greje odprti kamin.

Ima lasten vhod, svoj Kuharski mojster Penziona Mlino Peter Dolar je pripravil posebej za vas to~ilni pult ter lo~ene svinjsko kra~o z zeljem in pra`enim krompirjem.

JESENI: Tradicionalni dan odprtih vrat. Skupaj z dobavitelji pogostimo svoje stalne goste.

SKOZI VSE LETO: Sezonska ponudba: valentinov meni, pustni meni, jesenske dobrote, mese~na poletna ponudba, Martinove jedi, bo`i~ni meni, dnevni meni, zimska posebna ponudba (pe~ene kra~e in ocvrt pi{~anec).

^ASOPIS, KI POVEZUJE

MIZICA, POGRNI SE

15

SVINJSKA KRA^A Z ZELJEM IN PRA@ENIM KROMPIRJEM (ZA 2 OSEBI) SESTAVINE:

PRIPRAVA:

Svinjska kra~a za 2 osebi 1 svinjska kra~a 1,2 kg – 1,5 kg {~epec soli son~ni~no olje 2 lovorjeva lista 1 korenje 1 ~ebula

Svinjska kra~a za 2 osebi Izberemo svinjsko kra~o od 1,2 kg do 1,5 kg. Ko`o kra~e zare`emo na kockice, da pri peki ohrani svojo obliko. Kra~o za~inimo s soljo in natanko prema`emo z oljem, da se lep{e pope~e. Kra~o pe~emo v pe~ici na 180 stopinj Celzija pribli`no 2 uri. Po 1 uri pe~enja dodamo lovorjev list, malo korenja in ~ebule, da postane sok okusnej{i.

Kislo zelje: 0,5 kg kislega zelja 2 lovorjeva lista nekaj zrnc ~rnega popra 1 strok ~esna 2 ju{ni `lici ocvirkov Pra`en krompir: 4 debelej{i krompirji 1 ~ebula sol

Kuhano kislo zelje Zelje speremo v hladni vodi, kuhamo ga od 30 do 45 minut, da postane mehko. Zelju dodamo lovorjev list, nekaj zrnc ~rnega popra in ~esen. Za~imb naj bo ravno prav, tako da nobena ne izstopa.

Zelje postre`emo zabeljeno z ocvirki.

Pra`en krompir Neolupljen krompir skuhamo v slani vodi, ga olupimo in nare`emo na kolobarje.

Na vro~i ma{~obi prepra`imo na kocke narezano ~ebulo do svetlo rjavkaste barve. Dodamo narezan krompir, preme{amo, pra`imo in po potrebi za~inimo s soljo.

KULTURA

16

Kulturni koledar

^ASOPIS, KI POVEZUJE

»Od jutra do ve~era« na dov{kem odru

Pestro dogajanje na Slovenskem Javorniku V dvorani na Slovenskem Javorniku se vedno nekaj dogaja.

22. februarja tam pripravljajo ob~ni zbor Foto kluba Jesenice.

8. marca bo ob 19.30 koncert ob dnevu `ensk, igrali bodo Triglavski muzikantje. 12. marca bodo odprli slikarsko razstavo v salonu Viktorja Gregora~a, ob 19.30 pa bo {e ob~ni zbor Kulturnega dru{tva Svoboda.

Svetloba in led v Fotogaleriji V jeseni{ki Foto galeriji je do 17. marca na ogled samostojna razstava ~lana Fotografskega dru{tva Jesenice, Roya Clarka “Svetloba in led”. Angle`, ki prihaja iz Liverpoola, `ivi v Podkorenu, ~lan jeseni{kega fotografskega dru{tva pa je postal leta 2008. To je njegova prva samostojna razstava v Sloveniji.

Avtorjevo neomade`evano ljubezen do narave v delih ob~utimo skozi igro svetlobe kot prikaz spokojnosti in miru.

@enske&mo{ki.com Ta znamenita gledali{ka predstava, komedija, bo v jeseni{kem gledali{~u gostovala 26. februarja ob 20. uri.

Perzija v Doliku V jeseni{kem razstavnem salonu Dolik je do 3. marca na ogled fotografska razstava ~lana Fotokluba Jesenice in Foto kluba TNP Janeza Kramarja. Gre za razstavo avtorjevih fotografij, ki so nastale na popotovanju po Perziji. Njegova fotografska pripoved ima poudarek na popotni{ki fotografiji - to je zgodba o ~asu, o sakralnih objektih in o ljudeh.

DOVJE - Kulturno umetni{ko dru{tvo Jaka Rabi~ Dovje Mojstrana in igralska skupina »Dov{ki oder« sta pripravila novo predstavo, »Od jutra do ve~era«. Predstavo, ki je v celoti nastala z doma~im ansamblom, bodo igrali dve sezoni. Delo je napisal Jo`e Ekart, iz {tajerskega v gorenjsko nare~je pa ga je prevedel Marsel Gomboc, ki je v roke vzel tudi re`isersko palico. Vsebina dogajanja je postavljena na pode`elje, na gorenjsko kmetijo, kjer vsakdanjik zmoti prihod televizijske ekipe - ta pride snemat kmetijsko oddajo »Od jutra do ve~era«. Glej ga zlomka, na kmetiji je kar naenkrat vse druga~e, ~love{ki zna~aji pod sojem `arometov hitro poka`ejo drugo stran, zapleti se kar vrstijo...

Marsel Gomboc pravi, da je kompletna predstava narejena z doma~imi ustvarjalci, saj je v krajih pod Triglavom kultura {e vedno mo~no vtkana v vsakdanjik. V tej predstavi lahko opazimo nov rod mladih igralcev - kljub temu pa imajo nekateri `e kar bogate izku{nje. Kot pravi Marsel, bomo predstavo v prihodnje, po januarski premieri na doma~em odru, ki je izjemno uspela, lahko videli {irom po Gorenjski.

Romana Purkart

Do`ivetje ob kulturnem prazniku Dirin dirin duka To ime predstavlja belokranjsko pesmico za otroke- belokranjske iz{tevanke, pesmice in zbadljivke so bile namre~ podlaga za razstavo v galeriji [iv~eve hi{e v Radovljici. Razstava s tem imenom je na ogled do 14. marca, odprli pa so jo ob slovenskem kulturnem prazniku. Svoje ilustracije razstavlja kar 23 slovenskih likovnih umetnikov.

@ivljenje alpinista Knjigo s tem naslovom bodo 27. februarja predstavili v Info sredi{~u Triglavskega narodnega parka na Bledu. Gre za knjigo o alpinistu Pavletu Kozjeku.

Razstave v prostorih Ob~ine Bled V Ob~ini Bled je na ogled kar nekaj razstav: v galeriji Vila Nana v hotelu Trst je na ogled razstava naivcev; v prostorih ob~ine razstavlja fotografije avtor Rok Mu~i~ - naslov njegove razstave je “Vidim glasbo, sli{im svetlobo”. V Galeriji 14 so na ogled obse`ne stalne zbirke.

Romana Purkart

RADOVLJICA – Glasbena {ola Radovljica je s 4. abonmajskim koncertom ob slovenskem kulturnem prazniku v baro~ni dvorani radovlji{ke gra{~ine poskrbela za res lepo kulturno do`ivetje. Na samostojnem koncertu sta se predstavila zbora kranjske gimnazije in sicer Dekli{ki pevski zbor pod vodstvom Primo`a Ker{tanja ter Fantovska vokalna skupina pod vodstvom Barbare Ku{ar.

Tekmovalno je {e zlasti uspe{en dekli{ki zbor, ki ima v svojem osemletnem delovanju `e devet zlatih priznanj z doma~ih in tujih tekmovanj. [tevilno ob~instvo je bilo navdu{eno nad izvedbami doma~ih in tujih zborovskih pesmi ter dovr{eno koreografijo obeh zborov.

Besedilo in foto Bojan Rauh

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OD VSEPOVSOD

Radovlji{ki podjetniki na zimskih olimpijskih igrah

Andrej Okorn in Nata{a Pristov z eno od 14.995 {tartnih {tevilk RADOVLJICA – Da ~as recesije in gospodarske krize ni samo ~as temnih misli dokazujejo radovlji{ki podjetniki, ki so poslovno vpeti v dogajanje na zimskih olimpijskih igrah v kanadskem Vancouvru.

Podjetje Dali {port iz Lesc `e vrsto let izdeluje tekmovalne drese za smu~arske skakalce. V njih tekmujejo Robi Kranjec, Peter Prevc, Mitja Me`nar in Primo` Pikl ter kompletni ~e{ka in italijanska reprezentanca. Na olimpijski tekmi na srednji skakalnici se je npr. kar sedem skakalcev v njihovih dresih uvrstilo med najbolj{ih trideset. Podobno je bilo tudi na veliki skakalnici. V svetu skakalnega {porta sta razvila priznane drese pod blagovno znamko Dali nekdanji smu~arski skakalec Ivo Zupan ter nekdanji padalec Dare Svetina, oba tudi jadralna pilota.

Podjetje Prina iz Radovljice pa je preko avstrijske firme Bellutti Planen dobilo posel za izdelavo {tartnih {tevilk za zimske olimpijske igre v Vancouvru. Po besedah Nata{e Pristov in Andreja Okorna so posel dobili na podlagi dolgoletnih izku{enj pri tovrstnem delu, za naro~nika pa je bila odlo~ilna kakovost izdelave in zanesljivost dobavnih rokov. V predpisanem ~asu so tako stiskali in se{ili 14.995 {tartnih {tevilk za olimpijske igre, ki pravkar potekajo kot tudi za paraolimpijske igre – olimpijske igre invalidov, ki bodo na istem prizori{~u na sporedu v za~etku marca.

Pa {e zanimivost: na spletni strani www.gameday.com si lahko naro~ite spominsko {tartno {tevilko v izbranem {portu zimskih olimpijskih iger Vancouver 2010 – npr. teka{ko {tevilko 19 »bronaste« Petre Majdi~ kot tudi superveleslalomsko {tevilko 22 »srebrne« Tine Maze.

Besedilo in foto Bojan Rauh

Dalijev znakec na ramenu je Roberta Kranjca ponesel do fantasti~nih rezultatov.

Foto arhiv Dali sport

17

Pomo~ dru`ini Zalokar Nedavni po`ar v La{kem Rovtu v Ob~ini Bohinj je dru`ini Zalokar 12. februarja v zgodnjih jutranjih urah uni~il hi{o. V nesre~i je `ivljenje izgubil o~e, mati pa je te`ko po{kodovana. KS Bohinjska Bistrica se je odlo~ila zbirati pomo~ za dru`ino. »Denar bo namenjen za obnovo ali izgradnjo nove hi{e, kajti vse tako ka`e, da bo po{kodovano hi{o potrebno podreti«, je zapisal predsednik krajevne skupnosti Jo`e Sodja. Vsi, ki `elite prispevati pomo~, prisluhnite. [tevilka transakcijskega ra~una je 01204-6450783415 sklic: 00 7320 s pripisom - za dru`ino Zalokar.

[PORT

18

[portni pogled izpod Triglava Zapisani smo snegu in ledu

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Odli~ne predstave Gorenjcev na Masters olimpijadi

Po~itnice v februarju. Razveselili so se jih predvsem {olarji, ki so u~ilnice zamenjali za bele strmine in poledenele vodne povr{ine. Pa tudi ko je bilo slabo vreme je bila tola`ba na dlani: spremljanje zimskih olimpijskih iger iz doma~ega naslonja~a ali v dru`bi s prijatelji, znanci in vsemi, ki jim je vrhunski {portni utrip pomemben del `ivljenskega vsakdana.

Doma smo pa~ ob vzno`ju gora, podobno kot na{i sosedje s severne strani Karavank, podobno kot prebivalci de`el pod Tatrami, podobno kot planinski `ivelj, od koder prihajata tako Heidi kot znameniti bernski plan{arski pes. In zato je `e desetletja razumljivo, da zimski olimpijski ogenj enkrat na {tiri leta vse omenjene, tako tudi zgornjo Gorenjsko, ogreje precej mo~neje kot navzo~e v Neaplju, Lizboni ali ob tur{ki obali. Ter seveda {e vse tiste po {irni obli, ki so jim banane, palme, olive, pla`e precej bli`je kot zimske pravljice posute s sne`inkami.

Slovensko zastopstvo je v teh vancouvrskih dneh {e {tevilnej{e kot v preteklosti, kajpak viden dele` kot ponavadi pripada tudi severozahodu de`ele s son~ne strani Alp, kot smo jo v reklamnih sloganih poimenovali pred dobrima dvema desetletja. A kjer je sonce, je tudi omenjena zimska pravljica in tam so doma junaki strmin, skakalnic, teka{kih prog. Nenazadnje tudi edina dva slovenska udele`enca presti`nega olimpijskega tekmovanja v umetnostnem drsanju, Gregor Urbas in Teodora Po{ti~, prihajata iz doline, nad katero si roki podajata karavan{ki kralj Stol s tako posre~eno uglasbeno Golico. O~ak Triglav ju ponosno pozdravlja z druge strani, pod dih jemanjo~o gorsko verigo pa so doma {portni junaki.

Desetletja in desetletja asi najvi{je ravni od Radovljice do Rate~ prispevajo svoja poglavja lepe slovenske olimpijske zgodovine, kajpak v teh dneh {e kako ploskamo tudi junakinjama iz drugih regij, Petri Majdi~ in Tini Maze, sploh najbolj{ima {portnicama lanskega leta na Slovenskem.

Kar le potrjuje, kako je na{a de`ela zapisana snegu in vsem radostim zimskega okolja. Naravna selekcija pa pa~ rojeva nove junake strmin, skakalnic, iz leta v leto zahtevnej{ih teka{kih in biatlonskih preizku{enj. Kot vedno v {portu napo~i tudi ~as za krizo, ne morejo pa~ vselej pravlji~ni zimski kraji zgornje Gorenjske po{iljati olimpijske junake.

Pomembno pa je ohraniti na{o trmo, delovni pristop in znanje, pa bo trud popla~an. Mar ni to dokazal Andrej [porn v KitzbĂźhlu? Ime Maru{e Ferk pa je iz dneva v dan bolj znano svetovnemu cirkusu alpske smu~arije, Katja Vi{nar sodi k novi zgodbi o uspehu slovenskega teka, Janez Mari~ se kar ne da odgnati iz biatlonske karavane. Zato prav zgornja Gorenjska {e posebej zavzeto spremlja vse, kar se dogaja na drugi strani velike lu`e.

Na celini, kjer iz dneva v dan navdu{uje An`e Kopitar in od koder sta k nam pri{la re`iserja zadnjih odmevnih neolilimpijskih zmag. Ameri~an Mike Posma je jeseni{ke hokejiste vendarle potegnil z dna EBEL, Kanad~an Glenn Hoag je poskrbel za odbojkarsko senzacijo leta v evropski ligi. A o tem ve~ kdaj drugi~, ko bo na zimske olimpijske dneve ostal le {e lep spomin.

Sini{a Uro{evi~, {portni novinar ~asnika Delo

Gorenjski udele`enci se lahko pohvalijo s {tevilnimi medaljami v razli~nih {portnih igrah.

Pa naj {e kdo pore~e, da pri nas nimamo olimpijad. Med 25. in 31. januarjem 2010 je potekala na Bledu prva Masters olimpijada v zimskih {portih - svetovne igre amaterskih {portnikov. [portna prizori{~a so bila po vsej Gorenjski. Tekmovanja v alpskem smu~anju so potekala v Kranjski Gori, teki in biatlon na Pokljuki, smu~arski skoki so se odvijali v @ireh, dvoranski nogomet v [en~urju, hokejisti pa so merili mo~i v {portnih dvoranah na Bledu in v Kranju.

Tekmovanj so se lahko udele`ili {portniki, starej{i od 30 let, naj si bo biv{i tekmovalci ali rekreativci. Tekmovalna prizori{~a je polep{al novozapadli sneg, pa tudi proge so se pod novo belino nekoliko zmeh~ale, zavoljo ~esar ni bilo preve~ ledeno. V Kranjski Gori je nastopilo ve~ kot 100 `ensk in 250 mo{kih. Pri `enskah sta bili najuspe{nej{i v svojih kategorijah Âťvra`ji SlovenkiÂŤ, Bo`a Torkar z Bohinjske Bele in Mojca Pe~elin iz @irov. Obe sta dobili srebrna olimpijska odli~ja in sicer v vseh treh alpskih disciplinah, slalomu, veleslalomu in super veleslalomu. Med ostalimi tekmovalkami so bile v svojih kategorijah: Hedvika Kotar srebrna v VSL in bronasta v SL, Katja Knavs bronasta v VSL, Ur{a Zorman pa bronasta v SG. Med mo{kimi so bili zelo uspe{ni naslednji tekmovalci: V slalomu svoje kategorije je slavil Jure Ko{ir, Jurij Ver{ec je prejel zlato v VSL in SG, Drago Born{ek zlato v VSL in bron v SG, Milan Nadi{ar se je okitil z zlatom v VSL, Peter Furlan je prejel srebro v SG in bron v VSL, Aljo{a Gorjan je bil bronast v VSL in SG, Samuel Borovin{ek je bil srebrn v SG, Lojze Faleti~ prav tako srebrn v SG, Andrej Stefanovi~ je osvojil bron v VSL, Slavko Svetli~i~ pa prav tako bron v SG. Vse ~estitke tekmovalkam in tekmovalcem za sr~ne boje in dose`ena odli~ja, s katerimi se na{a reprezentanca lahko resni~no pohvali. Organizatorji pa so si po vsej verjetnosti pridobili dragocenih izku{enj, ki jih bodo s pridom uporabili ob bodo~ih organizacijah tovrstnih tekmovanj.

Besedilo: Marjan Zupan Foto: Borut Torkar

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[PORT

SPORED [PORTNIH PRIREDITEV ODBOJKA ACH Volley (~etrtfinale Lige prvakov) Dvorana Tivoli 3.3. Hypo Tirol, 10.3. Hypo Tirol 20:15; Finale Srednjeevropske lige, Dunaj, 13.3. polfinale, 14.3. finale; ACH Volley (1. DOL, Srednjeevropska liga) Srednja Gostinska {ola Radovljica (poudarjen tisk pomeni tekmo v doma~i dvorani) 27.2. Calcit Kamnik 20:00, 3.3. Ekipa Marchiol Vodi 17:00, 6.3. Astec Triglav, 17.3. Galex-Mir 17:00, 24.3. Salonit; Lestvica Srednjeevropske lige: 1. Innsbruck 30 to~k (16 tekem), 2.

ACH Volley 29, 3. Mladost 27, 4. Dob 24, 5. Aon hotVolleys 24, 6.

Hummene 24, 7. Kaposvar 22 (15), 8. Salonit 20 (15), 9. Zagreb 16.

Lestvica Dr`avnega prvenstva - Modra skupina - 1. Salonit 17 to~k (4 tekme), 2. ACH Volley 15 (3), 3. Ekipa Marchiol Vodi 14 (5) 4. Galex – Mir 12 (4), 5. Calcit Kamnik 4 (5), 6. Astec Triglav 2 (5).

UKO Kropa (1. DOL) Srednja gostinska {ola Radovljica 27.2. Krka 17:30, 6.3. DUOL Olimpija, 10.3. Svit 17:30, 13.10.

SIP [empeter, 20.3. MTB Maribor; Lestvica Dr`avnega prvenstva - Zelena skupina, po 23. kolih: 1.

DUOL Olimpija 33, 2. UKO Kropa 32, 3. SIP [empeter 29, 4. Krka 28, 5. Svit Unimetal 24, 6. MTB Maribor 6.

Jesenice - Bled (1. DOL-`enske) Gimnazija Jesenice 27.2. TPV Novo mesto 19:00, 6.3. Ljubljana, 11.3. Sloving Vital 18:00, 13.3. TPV Novo mesto, 20.3. Ljubljana 19:00; Lestvica Dr`avnega prvenstva - Zelena skupina: 1. Ljubljana 36 to~k (21 tekem), 2. Sloving Vital 31 (20), 3. Jesenice-Bled 21 (20), 4. TPV Novo mesto 0 (21).

19

Kranjska Gora (3. SKL) Dvorana Vitranc 27.2. Gorenja vas 18:00, 6.3. Parklji mladi Lestvica 3. SKL zahod: 1. [en~ur CPK mladi 24 to~k 12 tekem, 2.

Gorenja vas 21 (12), 3. Bloki Novolit 19 (12), 4. 2003 Logatec 18 (11), 5. Javor Pivka 18 (11), 6. Kranjska Gora 15 (12), 7. @iri 14 (11), 8. Parklji mladi 12 (12).

FLOORBALL [D Zelenci (Elitna liga) Dvorana Vitranc Kranjska Gora 27.2. FBC Itak Sport Borovnica, 6.3. FBK Insport 14:30, 13.3.

FBC @iri Lestvica Elitna liga, po 11. kolih: 1. FBC Itak Spor Borovnica 18, 2. FBK Insport 15, 3. [D Zelenci 12, 4. FBC @iri 10, 5. Polycom Brlog 8, 6. FBK Galaks Marmor 3.

FBC Thunder (I. liga) 27.2. Insport mladi, 6.3. FBK Galeks 14:30 Lestvica I. lige, po 11. kolih: 1. Insport mladi 20, 2. FBK Olimpija 16, 3. [portek Kamnik 13, 4. FBC Thunder 13, 5. FBC Borovnica 9, 6. FBK Ljubljana 8, 7. FBK Galaks 6, 8. Mali Princ Idrija 3.

ODPRTE PLANINSKE KO^E Valvazorjev dom (odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih) Roblekov dom (odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, ~e je lepo vreme) Mihov dom (odprto) Ko~a na gozdu (odprto od ~etrtka do nedelje) Sanka{ka ko~a (odprto od torka do nedelje) Ko~a v Krnici (odprta) Planinska ko~a na Uskovnici (odprta) Dom pri izviru Zavr{nica (odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, ~e je lepo vreme)

National @irovnica (3. DOL-zahod) Gimnazija Jesenice 27.2. Calcit Volleyball 2, 6.3. LOK ^rnu~e, 13.3. Logatec 19:00; UKO ACH (3. DOL-zahod) Osnovna {ola Lipnica 27.2. LOK ^rnu~e 18:00, 6.3. Logatec, 20.3. Ekipa Marchiol II Lestvica: 1. Ekipa Marchiol II 33 to~k (11 tekem), 2. TOM Mokronog 24 (11), 3. National `irovnica 23 (11), 4. Pringo Brezovica 22 (12), 5. Astec Triglav II 20 (11), 6. LOK ^rnu~e 11 (12), 7. Calcit Volleyball 2 10 (11), 8. Logatec 6 (11), 9. UKO ACH 4 (12).

BALINANJE Radovljica Alpetour (SUPER liga) Balini{~e Baza Jesenice 27.2. Planina Ribnikar 15:00, 6.3. Lokatekst Trata 15:00, 13.3. Skala, 20.3. Postojna Lestvica Super lige po 3. kolu: 1. Lokatekst Trata 12, 2. Krim Stiking 12, 3. Planina Ribnikar 6, 4. Luka Koper 6, 5. Radovljica Alpetour 6, 6. Postojna 3, 7. Hrast 0, 8. Skala 0.

KO[ARKA Aktiva skupina Radovljica (2. SKL) Srednja gostinska {ola Radovljica 27.2. Pingvini [martno, 6.3. DP Jesenice 17:30, 13.3. Globus, 20.3. Kolpa ^rnomelj 17:30 Jesenice (2. SKL) Osnovna {ola Pre`ihov Voranc 27.2. Splo{na plovba Portoro` 19:00, 6.3. Aktiva skupina Radovljica, 13.3. Kolpa ^rnomelj, 20.3. MARC Ajdov{~ina 19:00 Lestvica 2. SKL po 18. kolih: 1. Splo{na plovba Portoro` 35, 2.

Aktiva skupina Radovljica 34, 3. Plama Pur 30, 4. Ko{ KP Vzajemna 29, 5. MARC Ajdov{~ina 29, 6. Kolpa ^rnomelj 28, 7.

Tolmin 26, 8. Jesenice 25, 9. Stra`i{~e 24, 10. Pingvini [martno 23, 11. Globus 21, 12. Idrija 2000 20.

Sanka{ka ko~a nad Begunjami na nadmorski vi{ini 875 m je priljubljena izletni{ka to~ka {tevilnih pohodnikov, odprta pa je od srede do nedelje.

Foto: Bojan Rauh

[portna in planinska dru{tva, sodelujte z nami!

Vsa planinska dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo podatke o pohodih oz. o odprtju njihovih ko~.

Vse klube oz. {portna dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo spored oz. program svojih tekem oz. {portnih prireditev. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov: matjaz.klemenc1@telemach.net

20

NA IZLET

^ASOPIS, KI POVEZUJE

ZILJSKA BISTRICA - IDEALEN ODDIH V VSEH LETNIH ^ASIH Ziljska Bistrica / Feistritz an der Gail je majhna ob~ina v Ziljski dolini, v sredi{~u tromeje Slovenija-Italija-Avstrija.

Bistri{ka zgodovina je pripoved o keltsko-rimsko-slovanskih ~asih, pripoved o slovenskih furmanih, ki so tovorili po starih rimskih poteh med Salzburgom in Trstom. Ljudje v Ziljski dolini so `iveli od narave in z naravo, to se pravi od konj in njihove mo~i. Reka Zilja je zmeraj poplavljala, travniki so bili mo~virnati, idealno za mo~nega konja keltske pasme Norik. Za`ivela je trgovina, za`ivela je Ziljska dolina.

Ziljske trgovske dru`ine so bile bogate. 1894. je pri{la v dolino `eleznica in konj s svojo furmansko mo~jo je postal zgodovina. In vendar je Ziljska dolina ohranila konja, skoraj vsaka kme~ka hi{a ima {e danes po dva, tri in tudi ve~ konj.

Tudi zidovi STARE PO[TE/ALTE POST so stari ve~ kot 500 let. Tudi v njih je veliko pripovedi iz zgodovine Ziljske Bistrice. To je bila neko~ postojanka za furmane - gostilna, trattoria, Gasthof in tako je {e danes: za goste iz Italije in Slovenije in za goste od vsepovsod, za kratek ali dalj{i oddih, za vse, ki so utrujeni in potrebujejo svoj STOP v `ivljenju.

Hotel, ki ga predano vodita zakonca Pepca in dr. Ludwig Druml (na sliki), ni bil obnovljen samo z modernisti~nimi efekti, temve~ je utemeljena konstrukcija stare substance z modernimi elementi, ki se harmoni~no zdru`ujejo.

Ziljska dolina nudi obilo mo`nosti za: kolesarjenje ob reki Zilji, pohodni{tvo v Ziljskih planinah, smu~arske mo`nosti tako za alpsko smu~anje kakor tudi za tek na smu~eh, rafting po reki Zilji, tu so tudi jezera ... Za vsak letni ~as nudi Ziljska dolina svoja bogastva, ki se odra`ajo v barviti preteklosti. Barvitost, ki jo danes zaslutimo, je v ohranjeni bogati ziljski no{i, prastarih obi~ajih, ziljskih pesmih in ne nazadnje v slovenskem ziljskem dialektu, ki je po vaseh {e ohranjen.

Praznujte z nami na Ziljski Bistrici velikono~ne praznike in prve spomladanske dneve. Hotel STARA PO[TA/ALTE POST Vam je na razpolago z vsem udobjem z izredno dobro doma~o kuhinjo.

Vabljeni na razstavo lovskih slik v Ziljsko Bistrico Koro{ki Slovenci, zbrani v Klubu prijateljev lova v Celovcu in Slovensko prosvetno dru{tvo »Zila« iz Ziljske Bistrice vabita na otvoritev razstave lovskih slik Lukasa Krauta pod skupnim naslovom »Lov na sti~i{~u« v petek, 19. marca, ob 19.30 uri v hotelu Stara po{ta/Alte Post na Ziljski Bistrici na avstrijskem Koro{kem.

V kulturnem sporedu bodo nastopili Zbor Kluba prijateljev lova, Tambura{i SPD »Zila«, Kvintet »Ojsternik« in Rogisti iz Kanalske doline. Navzo~ bo tudi umetnik Lukas Kraut, avtor lovskih slik. Po ogledu razstavljenih likovnih del ste povabljeni na prigrizek.

Pepca Druml

^ASOPIS, KI POVEZUJE

NASVETI

21

Gospodarjenje z odpadki in kompostiranje (1) Recikla`a in ponovna uporaba snovi v gospodinjstvih je izvedljiva tudi pri kompostiranju organskih odpadkov iz kuhinje in vrta ter je dober vzgled za gospodarjenje z odpadki nasploh.

Ekolo{ko usmerjeno gospodarjenje z odpadki mora zadostiti naslednjim zahtevam: - izogibanje nastajanju odpadkov sploh, - zmanj{evanje njihovih koli~in, - ponovna uporaba odpadnih snovi.

Dobro tretjino gospodinjskih odpadkov predstavljajo biolo{ki odpadki. S pravilnim sortiranjem teh odpadkov, se ne zmanj{ujejo samo odpadki, z njihovo predelavo se lahko pridobi tudi zelo kakovosten humus, ki ga lahko uporabimo doma in v kmetijstvu.

Kompostiranje ni samo u~inkovita metoda za pripravo humusa, temve~ tudi

primer varovanja okolja: - s kompostom lahko svoj vrt negujemo okolju prijazno in s tem izbolj{ujemo prst, - lahko nadomestimo {otne proizvode in tako pomagamo za{~ititi mo~virja, - naredimo pomemben korak k zmanj{evanju odpadkov in var~evanju sicer dragega odlagali{~nega prostora.

Eden od na~inov gospodarnega ravnanja z odpadki je tudi kompostiranje na doma~em vrtu.

Vrtni kompostnik naj ne bo neurejeno odlagali{~e odpadkov Prostor za kompost lahko najdete tudi na majhnem vrtu. Vrtni kompostnik postavimo v vrtu na polsen~en predel. Va`no je, da stoji kompostnik na zemlji, da imajo de`evniki prosto pot.

Prostor naj bo nekoliko

ve~ji, da lahko ob kompostniku pripravljamo material za kompostiranje.

Oblika komposta je predvsem odvisna od prostora.

Kompostnik naj bi imel prostornino okrog 1 m3.

Podobno kot pri naravnih procesih v gozdu, je tudi pri na{em kompostiranju na vrtu rezultat humus. Razlika je v ve~jem {tevilu mikroorganizmov in hitrej{ih procesih v doma~em vrtu.

Da se vam bo kompost doma v lastni re`iji posre~il ...

1. Dobra me{anica vseh organskih odpadkov: - zbirajte kuhinjske in vrtne odpadke ob kompostnem kupu, - kuhinjske odpadke vedno pokrijte, - ve~je kose razre`ite, - kompost oblikujte v plasteh, debelih 20 - 30 cm, - odpadke predhodno dobro preme{ajte: suh in moker, droben in grob material, - me{ajte tri dele: kuhinjskih odpadkov, trave in en del: listje, les, dodatki.

2. Vlaga je pomembna, mokrota {koduje: - uporabite le vla`en, a ne premoker material, - za `ivljenje v kompostu je najbolj prijazno vla`no okolje, zato se ne sme nikoli izsu{iti in tudi ne preve~ napiti.

Pravila za me{anje komposta: - me{amo: suh in vla`en, grob in fin, ule`an in

-

sve`, kuhinjske odpadke in odpadke iz vrta, ~e je potrebno, ga navla`imo.

3. Rahla, zra~na postavitev: - me{anje komposta in strukturnega materiala, - za lepo oblikovan in rahel kompostni kup je potrebno dodajati tudi debelej{i strukturni material - zdrobljene ostanke `ive meje in dreves.

4. Za{~ita pred mrazom: - obdajte svoj kompostni kup s pla{~em iz trave, prsti ali slame. To {~iti kup pred mokroto ali izsu{itvijo in vzdr`uje toploto v njem. V kompostnem kupu ostanejo hranilne snovi. Zgornja plast ostane vla`na in tudi v njej nastaja kompost. (Nadaljevanje v naslednji {tevilki Na{ih novic) Mojca Dolar

22

OGLASI - 040/202 384

^ASOPIS, KI POVEZUJE

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OGLASI - 040/202 384

23

24

ZADNJA STRAN

^ASOPIS, KI POVEZUJE