Naše novice, april 2010

V SREDI[^U

2

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Natisnili smo 1. {tevilko Na{ih novic

Naklada Na{ih novic je stiskana

Postanite fotoreporter Na{ih novic!

Papir je pripravljen za akcijo

Ljubitelje fotografije vabimo, da s fotoaparatom zabele`ite najbolj zanimive dogodke preteklega meseca v svoji okolici in na ta na~in postanete fotoreporter Na{ih novic. Morda pa vam je bli`ja umetni{ka fotografija in zabele`ite na fotoaparat nekaj lepega in nad~asovnega. V obeh primerih se veselimo sodelovanja z vami. Najbolj{e fotografije, ki nam jih po{iljajte na naslov: nnprispevki@gmail.com, bomo objavili v naslednji {tevilki Na{ih novic.

Priprava tiskarskih plo{~

Bralka Romana Vidmar nam je poslala eno svojih najljub{ih fotografij pod imenom Jesen. ^estitamo!

Veseli bomo va{ih prispevkov Vabimo vas, da sodelujete z nami, pi{ete, po{iljate fotografije ali predlagate, o ~em naj bi v Na{ih novicah {e pisali.

K sodelovanju ste {e posebej vabljeni organizatorji razli~nih kulturnih in {portno-rekreativnih prireditev – pravo~asno najavite in opi{ite prireditev, po dogodku pa se nam oglasite s kratkim poro~ilom ali rezultati tekmovanja. Le zakaj npr. za nastop pevskega zbora ali npr. za rekreativni turnir v namiznem tenisu v va{em kraju ne bi izvedeli tudi drugi.

Na{ naslov: nnprispevki@gmail.com. Vabljeni!

Dolo~anje in popravljanje barv NA[E NOVICE. Informativni ~asopis zgornje Gorenjske (ob~ine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mese~no, brezpla~no ga prejemajo naklju~no izbrana gospodinjstva; letnik 1, {tevilka 2, izid: 9. 4. 2010; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Janez Dol`an (@irovnica), Matja` Klemenc ({port), Gregor Kr`e (Jesenice), Mojca Polajnar Peternelj (Bohinj), Veronika Baka~ (Gorje, Bled kultura), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Sini{a Uro{evi~ ({port); Marjan Zupan (zanimivosti); naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com; tr`enje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/202 384; elektronski naslov: specom@specom.si; NA[E NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1504. Naslovnica: pomladni Triglav (foto: Bojan Rauh).

^ASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDI[^U

3

S pozitivnimi mislimi v Lod` Gregor Humerca, 42-letni Radovlji~an, izvr{ni direktor Odbojkarskega kluba ACH Volley, je vrsto let igral odbojko za blejski klub. Po kon~ani karieri je ostal v odbojki. igralci in so na tak ali druga~en na~in ostali v odbojki.

Gregor Humerca Kako je sploh pri{lo do projekta ACH Volley?

Odbojkarski klub Bled je v 40 letih delovanja, {e v ~asu biv{e Jugoslavije, uspe{no igral v drugi zvezni ligi. V sezoni 1994/1995 je pri{lo do rezultatskega premika, ko se je na novo formirani upravni odbor odlo~il sestaviti mo~no `ensko ekipo tudi s tujimi okrepitvami, ki je na koncu osvojila naslov dr`avnega prvaka in se nato {e nekaj ~asa obdr`ala v vrhu. Po stagnaciji `enske ekipe smo vse sile usmerili v mo{ko ekipo. Zadan je bil cilj in le-tega smo uresni~ili v sezoni 1999/2000 z naslovom dr`avnega prvaka. V klubu so bili tako tudi v organizacijskem smislu postavljeni trdni temelji za nadgradnjo, kar je bila osnova, da je na pobudo vodstva tedanje dru`be Autocommerce pri{lo do dogovora o sodelovanju.

Postavljeni so bili dolgoro~ni cilji, za dru`bo Autocommerce iz poslovnega vidika, za klub pa iz rezultatskega. @elim pa poudariti, da so v ta projekt `e od vsega za~etka vklju~eni zgolj ljudje, ki so bili neko~

Osvojitev pokala Top Teams je bila odsko~na deska za ligo prvakov?

Z vstopom dru`be Autocommerce smo si v klubu postavili visoke cilje. @eleli smo primat doma in se hkrati izkazati tudi v evropskem prostoru. Tisto sezono, ko smo osvojili pokal Top Teams, smo si postavili nekaj ni`ji cilj. A z generacijo igralcev, ki smo jih imeli in trenerjem Dragutinom Balti~em je pri{lo do prave kemije.

Tako trener kot igralci so `e imeli dolo~ene mednarodne izku{nje z nastopanjem v tujih klubih kot v reprezentanci. @e po uvodnem turnirju v Zagrebu smo za~utili, da lahko dose`emo dober rezultat. Kasneje smo iz tekme v tekmo rasli in za konec naredili velik podvig, ko smo v finalu premagali mo~no Modeno in to pri njih doma. Za ligo prvakov odlo~ajo to~ke in s to zmago smo jih dobili kar veliko. Na evropski odbojkarski federaciji so nam `e za naslednjo sezono dali povabilo za ligo prvakov, kar smo sprejeli in s tem `e izpolnili enega od za~etnih ciljev.

Organizacija lige prvakov je verjetno velik zalogaj?

To je kar velik organizacijski zalogaj. Evropska odbojkarska organizacija vsako leto v mesecu juliju organizira seminar za klube, ki bodo nastopili v ligi prvakov. Seznanijo jih s pravilniki, z vsem, kar je potrebno postoriti za organizacijo tekme. Ob tem se dobi {e ustrezni material, kjer je vse do najmanj{e podrobnosti napisano in predstavljeno. Prvi pogoj je dvorana, zato je bilo nujno, da smo se preselili v dvorano Tivoli. Dvorana je sicer zastarela in smo morali dolo~ene stvari improvizirati,

saj se delegati strogo dr`ijo pravil. V klubu smo `e imeli izku{nje iz preteklosti z raznimi turnirji, koncerti, imeli smo tudi `e reprezentan~ne tekme, tako da smo tudi prvo tekmo lige prvakov uspe{no spravili pod streho. Sedaj imamo uigran tim, v katerem sodeluje tudi veliko {tevilo volonterjev in vsak dejansko ve, kaj je njegova naloga.

uspeh te generacije. Zadnjega tekmeca, ekipo Hypo Tirol, izredno dobro poznamo iz Srednjeevropske lige. V tej ligi smo jih letos `e dvakrat premagali, a smo vedeli, da bosta tekmi v ligi prvakov povsem druga~ni.

Po porazu v Innsbrucku smo se uspeli pobrati. Pokazali smo igro, kakr{no smo sposobni in rezultat ob obilni pomo~i navija~ev je pri{el.

Iskreno, ste verjeli, da bo Tivoli premajhen za vse ljubitelje odbojke?

Za organizacijo smo letos prejeli ogromno pohval, a kar nas najbolj veseli, je polna dvorana Tivoli. Pred prvo tekmo smo bili kar malce v dilemi, kak{en bo odziv publike. Na uvodni tekmi dvorana {e ni bila povsem polna. [e bolj smo se »vrgli« v promocijo, a dobro smo se zavedali, da bo najpomembnej{i rezultat celotne ekipe in igralci, ki bodo pritegnili gledalce na tribune. Od prve tekme naprej je {tevilo gledalcev od tekme do tekme raslo. Na zadnji tekmi z Innsbruckom, bi glede na odzive lahko napolnili veliko ve~jo dvorano. Vstopnice za to tekmo so bile »razgrabljene« v 28 urah.

Pod streho ste spravili `e dve lovoriki, slovenski pokal in Interligo.

Kdor podrobno spremlja {port, ve, da je pokalno tekmovanje izredno negotovo. Tu pogosto odlo~a le ena tekma in popravnih izpitov ni. Tako proti Prva~ini kot proti Galexu smo se morali dobro potruditi, da smo osvojili prvi leto{nji pokal.

Finale Interlige je bilo v nepravem ~asu, dva dni po drugi tekmi z Innsbruckom.

Fantje so dokazali, da so bili tako fizi~no kot psihi~no dobro pripravljeni in so se na Dunaju povsem zaslu`eno veselili.

Kako ste videli leto{njo sezono v ligi prvakov?

Za~eli smo odli~no, `al pa je sledil padec. V skupini smo bili `e skoraj v izgubljenem polo`aju. V zadnjem kolu smo izgubili doma z Resovio, a nas je re{il Paris z zmago proti Istanbulu. Macerata je povsem nova zgodba. Na ti dve tekmi smo se maksimalno pripravili in se nismo se postavili v vlogo pora`enca. V Ljubljani so imeli `e sedem zaklju~nih `og za zmago 3:1, a smo se znali ubraniti in preobrniti rezultat v zmago.

Le-to smo potrdili {e v gosteh.

Izlo~itev Macerate je zelo velik

Dosedanji uspehi v Ligi prvakov so vsekakor temelj, da ekipa v Lod`u igra povsem neobremenjeno.

V Lod` odhajamo zelo pozitivni. Na tem turnirju nastopajo najbolj{e evropske ekipe. @e v polfinalu nas ~akajo aktualni evropski in svetovni klubski prvaki. Trentino odli~no igra tudi v italijanskem prvenstvu in glede na lansko sezono so igro {e nadgradili. O njih smo nabrali `e precej informacij. Enako imamo informacije o ostalih dveh klubih, saj nas drugi dan ~aka {e ena tekma.

Vsekakor pa je cilj prikazati se v najbolj{i lu~i in s tem potrditi, da smo letos zaslu`eno v vrhu Evrope.

Matja` Klemenc

BLED

4

Camping Bled sezono za~enja s {e bogatej{o ponudbo za kampiste BLED - @e tradicionalno blejski Camping Bled sezono pri~enja v za~etku aprila. Letos je sezono odprla skupina 150 ~lanov partnerskega kluba ljubiteljev avtodomov iz Padove, dober obisk pa so zabele`ili tudi v ~asu velikono~nih praznikov. V prihodnje pa po besedah vodje Nejca Kelbla razmi{ljajo celo, da bi kamp usposobili tudi za obratovanje v zimskem ~asu. »V preteklih letih smo namre~ zaznali precej{nje povpra{evanje za bivanje v ~asu bo`i~no-novoletnih praznikov, letos pa smo bili presene~eni tudi nad zanimanjem za nastanitev pri nas v ~asu biatlonskih tekem na Pokljuki. Zato smo se odlo~ili, da zagotovimo osnovno infrastrukturo, sanitarije. Tako jih `e prenavljamo, da bomo kamp v takih primerih lahko odprli,« pravi Kelbl. Sicer pa blejski camp sodi med najbolj{e v Evropi, kar potrjuje tudi nagrada za kamp z najbolj{im izborom programov za aktivno pre`ivljanje po~itnic v Evropi, ki jo je Campingu Bled v za~etku tega leta podelil ugledni mednarodni kampski vodnik Alan Rogers. Letos so ponudbo na tem podro~ju {e raz{irili. Tako so `e lani namestili {estdeset gnezdilnic za ptice, letos pa bodo gostom enkrat na teden omogo~ili vodene izobra`evalne sprehode z opazovanjem ptic.

Prenovili so {portni park, obogatili so kolesarski park, poskusno pa bodo postavili tudi dve leseni hi{ki po vzoru drvarskih ko`aric, brez posebne infrastrukture. »@e prihodnje leto pa nameravamo postaviti 15 tovrstnih hi{ic, ki bodo povezane v svojevrstno eko vasico,« pravi Kelbl.

Sicer pa so po lanskem uspe{nem poslovanju, ko so ustvarili 88 tiso~ no~itev, optimisti~ni tudi pred leto{njo sezono, saj na~rtujejo triodstotno rast no~itev, ~eprav se zavedajo, kot pravi Kelbl, da to ne bo lahko, saj je danes `e jasno, da krize v turizmu nikakor {e ni konec.

Romana Tav~ar

Bo mediacija re{ila spor med dr`avo in cerkvijo glede Blejskega otoka?

BLED - Kot je znano, je nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti tik pred iztekom biv{e vlade podpisal sporazum z `upnijo Bled, s katerim je dr`ava Cerkvi podarila objekte na otoku, otok pa ji prepustila v 45-letni brezpla~ni najem. S tem se ni strinjala aktualna ministrica Majda [irca, ki je menila, da je sporazum nezakonit in zato ni~en, zato je Ministrstvo lani spomladi tudi vlo`ilo to`bo za njegovo razveljavitev. Na predlog sodi{~a pa sta obe strani, {e pred pri~etkom sodnega postopka, ki v tem trenutku miruje, pristali, da spor posku{ata re{iti s pomo~jo mediacije. Prvi~ so se z mediatorko Mirjano Kranj~evi~ tako sestali 21. marca, ta pa je prvo sre~anje ocenila pozitivno. »Mediacija je potekala v spravnem vzdu{ju, stranke so pripravljene sodelovati.

Brez tega pa~ ne gre, smisel mediacije je v tem, da popustita obe strani, sicer se bo zadeva vrnila na sodni{ko mizo,« je {e povedala Kranj~evi~eva.

Bolj podrobno o vsebini pogovorov ni `elela govoriti, saj gre, kot pravi, za zaupni postopek. Zadovoljna, ~eprav zelo skrivnostna o svojih pogajalskih izhodi{~ih, pa sta bila po sre~anju tudi odvetnik ljubljanske nad{kofije Marko Zupan~i~ in dr`avni pravobranilec Bo{tjan Tratar. Oba pa sta potrdila, da sta z uvodnim mediacijskim sre~anjem zadovoljna in napovedalal, da bodo s postopkom nadaljevali.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Predsednik dr`ave na delovnem obisku v vesla{kem centru

Romana Tav~ar BLED - 23. marca je v okviru svojih rednih delovnih obiskov v slovenskih ob~inah predsednik dr`ave dr. Danilo Turk obiskal tudi Bled. Ob tem je povedal, da je pogost obiskovalec Bleda, zato dobro pozna nekatere najve~je blejske probleme, med katerimi je na prvem mestu zagotovo dolgoletno ~akanje na razbremenilno cesto. Predsednik se je zato zavzel, da bi vlada pospe{ila dejavnosti, ki so potrebne za uresni~itev ju`ne obvoznice, veliko pa bo po njegovih besedah odvisno tudi od re{itve vpra{anja parkiranja, ki prekomerno obremenjuje Bled. Kot je pojasnil, ima Bled za Slovenijo pomembno simbolno vlogo, zato bi morali poskrbeti, da se bo ustrezno razvijal in ne bo preobremenjen z nepotrebnim tranzitnim prometom. Seznanjen je tudi s problemom propadanja in pogrezanjem obale Blejskega jezera. Dejal je, da se tudi o tem problemu zaenkrat v glavnem le pogovarjajo, tudi sam pa bi `e rad videl kak{en projekt in vizijo, kako tako stanje odpraviti. Blejski `upan Janez Fajfar je ob tem priznal, da ob~ina doslej takega projekta res {e ni uspela pripraviti, saj so preobremenjeni z drugimi projekti, poleg tega pa je ob~inska uprava premajhna za vse velike projekte, s katerimi se trenutno ukvarja. Med njimi je tudi prenova Vesla{kega centra, ki si ga je ogledal tudi predsednik, in kjer je `e zaklju~ena prenova hangarja in telovadnice, medtem ko dela pri prenovi sodni{kega stolpa in tribun {e potekajo in to, kot je {e dodal Fajfar, z velikimi te`avami. Predsednik se je na Bledu sre~al tudi z vodilnimi predstavniki hotelskih podjetij, ki so mu predstavili na~rte za razvoj turizma v ob~ini, nagovoril pa je tudi {tudente Vi{je strokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled in v nagovoru poudaril, da sta turizem in gostinstvo del na{e kulture in na{ega kulturnega razvoja, zato bomo tudi kot dru`ba lahko napredovali le, ~e bomo znali poiskati nove in kreativne re{itve na tem podro~ju.

Romanski konji~ek z Bleda Romana Tav~ar BLED - Med staroselskimi Romani, nekako iz obdobja po koncu rimskega imperija, so bile zna~ilne okrasne zaponke z motivi `ivali. Iz omenjenega obdobja je na Bledu znana in uveljavljena rajska ptica, istemu obdobju pa pripada tudi leta 1975 najdena bronasta zaponka v podobi konja. V grob deklice je bila polo`ena

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BLED

5

Pomlad je pri{la tudi letos

poleg ogrlice iz steklenih jagod. Kakor opisuje dr. Timotej Knific, simbolni pomen konja temelji na ljudskem izro~ilu. Izhaja iz davnine, iz ~asov teme in kaoti~nega sveta. @rtvovanje konja je imelo namre~ magi~no mo~. V nekaterih verstvih je konj s soncem povezano bitje, beli konj pa je bil tudi simbol veli~anstva. Pred kratkim je »blejski konji~ek« ponovno za`ivel in s tem v sodobnost vnesel pridih zgodovine in mogo~nosti. Na pri~ujo~i fotografiji sta s skulpturama konji~ev v rokah predsednik Muzejskega dru{tva Bled, dr. Borut Rus (desno), in direktor podjetja CUT! Bled, Niko Mu~i~ (levo), ki je izdelalo grafi~no celostno podobo Muzejskega dru{tva Bled. Ob revitalizaciji konji~ka iz obdobja romanskih staroselcev je nastala ~udovita skulptura, dotikajo~a se dana{njih

Squash klub Bled najuspe{nej{i v dr`avi

hodnji sezoni `e nastopala med ~lanicami. Za prebijanje ledu pa se bosta sredi aprila s Sa{o `e letos udele`ili tudi ~lanskega dr`avnega prevenstva v Ljubljani.

Romana Tav~ar BLED - ^eravno nas botra zima za bo`i~no–novoletne praznike s snegom ni obdarila, ji tega ne moremo o~itati v nadaljevanju. Bila je prava zima s snegom in mrazom, kot temu letnemu ~asu priti~e. Da pa bo pomlad in novo prebujajo~e `ivljenje tudi letos zanesljivo pri{lo, je poskrbela skupina ptujskih kurentov, ki je prej{nji mesec s plesi in pozvanjanjem odganjala zimo in klicala plodno pomlad, ~eravno nas je odtlej vsaj {e dvakrat nekoliko zapadlo. Ob tej prilo`nosti so goste s Ptuja na gradu sprejel blejski `upan Janez Fajfar, grajski vinar in grajski tiskar. Kurenti so ponesli nekaj veselega vzdu{ja tudi po Bledu, do`iveti nastop pa

BMC se je preselil so sklenili v gosti{~u Mlino.

dni, z nevsiljivim, estetskim sporo~ilom.

Besedilo in foto: Marjan Zupan BLED - To so najmlaj{i blejski igralci squasha dokazali na dr`avnem prvenstu za mladince, ki je sredi marca potekalo v RC Vogu v Spodnji Besnici, kjer so perspektivni mladinci osvojili kar osem medalj, od tega {tiri dr`avne naslove. Med dekleti sta ta laskavi naslov prejeli Sa{a Rakovec in Pia Erjavec, med fanti pa Miha Jan in Tiam [kodlar. Pia je v svoji prvi in hkrati zadnji sezoni med mladinci zmagala v najstare{i mladinski kategoriji do 19 let, Sa{a, ki je v tej kategoriji osvojila 3. mesto, pa je bila najbolj{a v kategoriji do 17 let, kjer je tretje mesto osvojila {e ena ~lanica blejskega kluba Sabina Mo`ina. Med fanti pa so se blejski igralci pomerili v mlaj{ih kategorijah , kjer je Tiam osvojil prvo mesto v kategoriji do 13 let in tretje do 15, Miha pa se je z zlato medaljo oven~al v najmlaj{i kategoriji do 11 let, bronasto medaljo pa je prejel tudi v kategoriji do 13 let. Vsi nosilci medalj na leto{njem dr`avnem prvenstvu bodo tudi v prihodnjih letih {e krojili slovenkso mladinsko squash sceno, Pia Erjavec pa bo v pri-

Besedilo in foto: Marjan Zupan BLED - Blejski mladinski center se je po enoletnem delovanju (deluje `e od aprila leta 2009) preselil na novo prostornej{o lokacijo. Ko so dru{tvo soustanovili Jasmina \or|evi}, Klemen ^erne in Lidija Kozelj, je bila lokacija centra na Trubarjevi 7 – v zgradbi nekdanje Male {ole na Bledu, ki pa za dejavno delovanje ni bila najbolj primerna. 25 kvadratnih metrov so pred dnevi zamenjali za zgornje prostore {portne dvorane na Bledu, kjer imajo na voljo 85 kvadratnih metrov. Dodaten plus je Olimpijski trg pred dvorano, ki bo v toplih in suhih mesecih omogo~al tudi dejavnosti na prostem.

Namen mladinskega centra je mladim ponuditi ~im bolj kakovostno in brezpla~no pre`ivljanje prostega ~asa, zato vsak mesec izvajajo razli~ne dejavnosti – kreativne in likovne delavnice, te~aje risanja, organizirali so potopisna predavanja in turnirje v namiznem nogometu. Novi prostori pa jim bodo dovoljevali tudi raz{iritev dejavnosti. Lidija Kozelj: »Novi in ve~ji prostori bodo omogo~ili stvari, ki jih do sedaj nismo mogli izvajati zaradi omejitve prostora – npr. mini koncerte, pouli~no dejavnost trga, stojnic na olimpijskem trgu ter raznovrstne predstavitve.« Z novo lokacijo v centru mesta pri~akujejo tudi, da se bo njihov obisk, ki se je do decembra 2009 gibal okoli {tevila 1000, {e pove~al.

Selitev bodo v okviru ob~inskega praznika obele`ili s slavnos-

BOHINJ

6

Matev` Pristavec tretji v svetovnem pokalu POLJE - Mate` Pristavec, 30-letnik iz vasi Polje, je v svetovnem pokalu v deskanju na snegu dosegel svoj doslej najve~ji uspeh, saj je osvojil 3. mesto. »Pred za~etkom sezone nisem imel nobenih posebnih ciljev, {e najmanj od vseh sezon doslej.

Odlo~il sem se, da grem na prvi dve tekmi, ki sta bili v Londonu in Barceloni. Rezultati so bili dobri, zato sem sezono tudi nadaljeval,« je o svojih ciljih pred sezono povedal Matev` Pristavec.

Na vseh petih tekmah v sezoni se je Matev` uvrstil med najbolj{o petnajsterico deskarjev na snegu na svetu, kar mu je na koncu prineslo odli~no tretje mesto v skupnem se{tevku svetovnega pokala. »Vesel sem, da sem celo sezono dosegal dobre rezultate in seveda tudi kon~nega skupnega tretjega mesta.« Matev`, ki trenira na Voglu, si je z osvojenim tretjim mestom v svetovnem pokalu pridobil tudi status mednarodnega {portnika.

Na tekmah svetovnega pokala je prvi~ nastopil leta 2001, z deskanjem na snegu pa se ukvarja `e od leta 1996.

Mojca Polajnar Peternelj, foto: osebni arhiv

Gostili Wintercamp

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Zaklju~ek sezone na Hansenovi skakalnici

POLJE – Smu~arji skakalci so se sredi marca {e zadnji~ pomerili na Hansenovi skakalnici na tekmi za Pokal Bohinja.

Son~no vreme je pod skakalnico privabilo lepo {tevilo gledalcev in {portnih navdu{encev. Na tekmi je sko~ilo 90 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Odli~no izvedeno tekmo so z lepimi dose`ki za~inili tudi bohinjski tekmovalke in tekmovalci, saj so v konkurencah de~kov do 11, 13 in 15 let Alja` Plahuta, Matic Cesar in Kristijan Ravnik zasedli vsak tretje mesto, med dekleti je zmagala Agata Stare, Ajda Kreslin pa je bila druga.

Prvi~ sta na Hansenovi skakalnici nastopila tudi novinca David Zalokar in @iga Mlakar.

V ~lanski tekmi je prav tako zmagal doma~in, Rok Urbanc iz Stare Fu`ine. Na tekmi ~lanov je (menda zadnji~ v svoji aktivni karijeri) nastopil Primo` Peterka, legenda na{ega skakalnega {porta. Na bohinjski velikanki je skakal prvi~, ob tej prilo`nosti pa mu je `upan Franc Kramar podelil posebno priznanje.

Adrijan D`ud`ar, foto: Roman Pekovec

Nova ravnateljica osnovne {ole

BOHINJSKA BISTRICA - Organizatorji najve~jega glasbenega festivala v Sloveniji (Metal camp v Tolminu) so se odlo~ili, da za »heavymetalce« (v ~rno oble~eno in ve~inoma dolgolaso »pleme«) uprizorijo tudi zimsko razli~ico. V za~etku marca je tako v dvorani Danica potekal 1. Wintercamp.

V dveh dneh se je na odru dvorane v Danici zvrstilo petnajst slovenskih in tri zasedbe iz tujine. Kar se ti~e slovenskih skupin, lahko re~emo, da je {lo ve~inoma za nastope skupin, ki so trenutno »prva liga« na doma~i sceni. Organizatorji so v sodelovanju s Turizmom Bohinj pripravili tudi specialne vikend pakete, ki so vklju~evali festivalsko vstopnico, smu~arsko karto za smu~i{~e Vogel in preno~i{~e.

Obiskovalcev sicer ni bilo toliko, kot so jih pri~akovali, vendar nameravajo Wintercamp, ki je dobrodo{lo podalj{anje zimske turisti~ne sezone v Bohinju, organizirati tudi prihodnje leto. Bil je to vendarle dogodek, ki mu v Bohinju {e ni bilo podobnega.

Adrija D`ud`ar, foto: Mato

BOHINJSKA BISTRICA - S 1. aprilom je nova ravnateljica O[ dr.

Janeza Mencingerja postala Mojca Rozman. Mesto je prevzela od dosedanjega ravnatelja Jo`eta Cvetka. Mojca Rozman, po izobrazbi profesorica razrednega pouka ima ve~letne izku{nje v pou~evanju razrednega pouka, od prvega do petega razreda osnovne {ole, poleg tega pa je za njo tudi 10-letno vodenje podru`ni~ne osnovne {ole v Srednji vasi. Ves ~as se je strokovno izpopolnjevala, [tevilne izku{nje pa si je pridobila tudi pri povezovanju {ole in kraja. Poleg tega je vodila projekte s podro~ja ohranjanja kulturne dedi{~ine in delovala v {tevilnih kulturnih in {portnih dru{tvih. mpp

Rado Urevc, novi direktor [port hotela Pokljuka GORELJEK – [port hotel Pokljuka od 1. aprila vodi novi direktor Rado Urevc. Med turisti~nimi delavci je dobro znan, saj je med drugim dobrih devet let vodil Kamp [obec, nazadnje pa je bil zaposlen kot vodja marketinga v Hotelu Drn~a. Je turisti~ni zanesenjak z bogatimi izku{njami iz turizma. »V [port hotelu Pokljuka bo veliko dela na podro~ju marketinga, na{o ponudbo bomo morali predstaviti tako, da bo za goste privla~na«, poudarja Urevc, ki pri~akuje, da bodo prvi rezultati novega dela vidni v roku dveh let. mpp

GORJE

^ASOPIS, KI POVEZUJE

65 uspe{nih let Krajevne organizacije Rde~ega kri`a Gorje Da so krajani ob~ine Gorje `e od nekdaj naklonjeni humanitarnemu delovanju organizacije Rde~ega kri`a, je znano dejstvo.

Pred nedavnim pa je bil za omenjeno organizacijo sploh velik dan, praznovala je namre~ 65-letnico uspe{nega delovanja. Organizacija, ki temelji na prostovoljstvu, se ukvarja z obiski pomo~i potrebnih, obiski pri krajanih na domu, ob stiskah in rojstnih dnevih nad devetdeset let. Ob tem organizirajo vsakoletna sre~anja devetdesetletnikov v Gorjanskem domu. Ob koncu leta prostovoljci RK z obiski namenijo pozornost, tako starej{im kot osebam s posebnimi potrebami in bolnim, ki jim z darili, vo{~ilnico in stiskom roke namenijo toplino in son~ni `arek, ki ogreje du{o in srce.

Obiski veljajo tudi Gorjancem v Domu Janka Benedika v Radovljici kakor tudi organizaciji njihovega obiska na prisr~nih sprejemih v rodnem doma~em kraju. Bogato dejavnost organizacije med drugim dopolnjuje letovanje otrok in katerega starej{ih krajanov na morju in krvodajalstvo z izjemnim Jakom Kunstljem, ki je kri daroval kar 111-krat. Organizirajo merjenja krvnega tlaka, zelo dejaven pa je tudi podmladek Rde~ega kri`a.

Vsa zahvala velja donatorjem z obmo~ja Gorij in okolice. V znak izjemnega dolgoletnega sodelovanja so prejeli priznanja: Gorjanski fantje, [portno dru{tvo Gorje, Elmont Bled, Turisti~no dru{tvo Gorje, Jo`a ^op – mlaj{i, Pavla Strnad, neimenovani donator 2008, Nikolaj [tolcar, Dru{tvo upokojencev Gorje in Pekarna Planika. Na lepo uspeli prireditvi so poleg nagovorov `upana Gorij Petra Torkarja, predsednice Krajevne organizacije RK Gorje Nade Kuralt, predsednice Obmo~nega zdru`enja RK Radovljica Anice Svetina, s kulturnim programom prispevali: Gorjanski fantje, Folklorna skupina Bled – Gorje in plesalka Alja Branc. Prireditev je suvereno vodil Klemen Torkar. Torej, naj {e naprej med ljudmi `ivi misel, zapisana v sredini rde~ega srca: »Odpri srce, roko podaj tistemu, ki v stiski ostane sam.« Marjan Zupan

Seja ob~inskega sveta ZGORNJE GORJE - Gorjanski ob~inski svet je na mar~evski seji potrdil vse to~ke dnevnega reda, kar pomeni, da bo blejska enota vrtca v Gorjah predvidoma od jeseni naprej del gorjanske osnovne {ole. V drugem branju je potrdil tudi odlok o gospodarskih javnih slu`bah, ki predstavljajo podlago za njihovo izvajanje. Sam odlok pa je tudi temeljni akt, na katerem bodo temeljili predpisi, ki se bodo s tega podro~ja sprejemali v prihodnje. Najve~ ~asa se je ob~inski svet zamudil pri seznanitvi s poro~ilom o delu Nadzornega odbora in z dokon~nimi poro~ili odbora. Svet je v grobem pohvalil delo odbora, odbor pa ni ugotovil ve~jih nepravilnosti pri poslovanju ob~ine. Protikorupcijska komisija je na njegovo pobudo obravnavala pogodbo med ob~ino in dru`bo El-tec Mulej o izgradnji javne razsvetljave v Gorjah, vendar ni zaznala nobenih elementov korupcije - podpisnika pogodbe sta bila namre~ `upan v imenu ob~ine in `upanov brat v imenu podjetja, a ker slednji nima lastni{kih dele`ev v podjetju, dejanje ne ustreza definiciji korupcije.

Je pa komisija priporo~ila, naj v prihodnje tak{ne pogodbe namesto `upana podpisuje pod`upanja. Izvajalec je bil izbran na javnem razpisu.

Veronika Baka~

7

Ob~ina Gorje ima prvo javno parkiri{~e

Peter Torkar, `upan Gorij in Henrik Gerke{, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko sta sve~ano prerezala trak ob otvoritvi parkiri{~a ob gorjanskem pokopali{~u.

ZGORNJE GORJE - Uspe{no zaklju~en projekt rekonstrukcije parkiri{~a ob pokopali{~u je viden v 21 javnih parkirnih prostorih, urejeni javni razsvetljavi, povr{ini za pe{ce in okolici. Zaklju~en projekt so obele`ili s slavnostjo predajo namenu 19. marca, na katerem jih je s svojo navzo~nostjo po~astil tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerke{. Investicijo, vredno 85 tiso~ evrov (v vi{ini okoli 70 tiso~ evrov so pridobili dr`avnih sredstev), so izvedli v dveh mesecih. Ob tej prilo`nosti se je gorjanski `upan Peter Torkar zahvalil vsem ob~ankam in ob~anom za potrpe`ljivost, soglasja in optimisti~en pristop.

Od ustanovitve Ob~ine Gorje so sicer v ob~ini zaklju~ili veliko projektov, ki so bila finan~no podprti tudi s strani dr`ave - projekt obnove vodovodov Polj{ica, Zgornje Gorje–Fortuna in pod cerkvijo (sofinancirani z dr`avnimi sredstvi v vi{ini cca. 101 tiso~ evrov), rekonstrukcija ceste na Vi{elnici, rekonstrukcija vodovoda, meteorne kanalizacije ter ceste v Mevku` (dele` dr`avnih sredstev v vi{ini za te {tiri projekte je okoli 110 tiso~ evrov); lani {e projekt na vodovodu Zgornje Gorje–Krnica (98 tiso~ evrov dr`avnih sredstev). Pomemben (2 milijona evrov vreden) projekt je tudi vzpostavitev varnih poti za pe{ce in kolesarje ob povezavi Nature 2000 Podhom in Nature 2000 Radovna. Minister Henrik Gjerke{ je sodelovanje Ob~ine Gorje s Slu`bo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko opredelil kot u~inkovito in dobro: »V sodelovanju bomo dosegli {e opaznej{i napredek pri skrbi za potrebe ob~anov in ob~ank ter za njihovo kvalitetnej{e `ivljenje.« Po besedah ministra je razveseljivo dejstvo, da znajo tudi mlade in majhne ob~ine dobro izkori{~ati razvojne prilo`nosti in ~rpati sredstva iz dr`avnega prora~una. @upan Peter Torkar pa je napovedal tudi projekte, ki jih bodo izpeljali letos. S pomo~jo dr`avnih spodbud imajo namen zgraditi javno razsvetljavo v novem naselju Spodnje Gorje.

Veronika Baka~

Naro~ite svoj oglas: 040/202 384

8

JESENICE

Glasen pozdrav veliki no~i

KORO[KA BELA - Va{~ane Koro{ke Bele, vasi ob vzno`ju Karavank, je tudi letos, tako kot `e vrsto let, na velikono~no nedeljo ob 6. uri zjutraj zbudilo in pozdravilo pokanje, ki se je za pozornost borilo z glasnim pritrkavanjem iz zvonika tamkaj{nje cerkve. Ker je zvonjenje s cerkvenimi zvonovi v slovenskem prostoru precej obi~ajno, se bomo na tem mestu posvetili pokanju.

Odgovorni zanj niso (kot bi ~lovek nemara pri~akoval) mladi fantje s petardami, temve~ ~isto pravi in izku{eni mo`naristi. Gre za skupino krajanov, ki so se iz ljubezni do starih obi~ajev leta 2001 zbrali v Kulturnem dru{tvu mo`nar Koro{ka Bela. Predsednik dru{tva, Janez Sterle, je za Na{e novice ob streljanju povedal: »Dru{tvo je bilo ustanovljeno z glavnim namenom obuditve in ohranitve streljanja z mo`narji, ki je zamrlo leta 1955. V starih ~asih so na Koro{ki Beli streljali na velikono~no nedeljo, ko je potekala vstajenjska procesija. Tega se dr`imo tudi danes. Streljanje se pri~ne ob 6. uri zjutraj. Ob vsaki postaji procesije se ustreli trikrat. Velika no~ je praznik Kristusovega vstajenja in kr{~anskega upanja in na videz streljanje takrat ni najbolj primerno. Kr{~anski prazniki so v dolgih stoletjih prevzeli marsikateri stari poganski obi~aj. Glasno pokanje je bilo odraz odganjanja zlih duhov, ki so bili {e posebej mo~ni v prelomnih letnih ~asih, kot je prehod zime v pomlad. Kasneje so s pokanjem vernike opozarjali, da se morajo odpraviti hodit kri`ev pot ali se udele`iti procesije Kristusovega vstajenja.« Ker se vse skupaj odvija tako zgodaj, so se mo`naristi odlo~ili, da streljanje ponovijo {e ob 14. uri. Popoldansko pokanje, ki nima nobene povezave s tradicijo, je namenjeno izklju~no ogledu javnosti. »Vsako leto si streljanje ogleda in poslu{a ve~je {tevilo ljudi. Letos so poleg doma~inov tukaj gosti s Predarl{kega, Dunaja in Koro{ke,« nam je zaupal Janez Sterle.

Povpra{ali smo ga tudi, kaj mo`nar sploh je in kako se z njim strelja: »Mo`nar bi najla`je opisali kot kovinski valj, ki je na eni strani zaprt, na drugi strani pa ima luknjo. Na dnu mo`narja je na strani majhna luknjica, skozi katero pri`gemo smodnik. Na{i mo`narji so `e prvotno bili namenjeni pokanju. Torej ne gre za oro`je. Zaradi varnosti pri polnjenju uporabljamo posebno opremo. Kladivo za zabijanje naboja je tako iz bakra, ki ne iskri.

Samo polnjenje je sicer preprosto. Na dno mo`narja najprej pride smodnik, ki ga prekrijemo s ~epom iz filca. ^ez ~ep prideta zbiti plasti `aganja in zemlje. Mo`narje se pri`iga z ognjem, ki gori na koncu tri metre dolgih palic. Polnjenje mo`narja ob vsakem streljanju tudi prika`emo.«

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Samo pokanje se odvija na seno`eti, ki le`i na pobo~ju nekoliko nad vasjo. @e od dale~ je obiskovalcu jasno, da varnost jemljejo resno, saj je dostop do mo`narjev omogo~en le samim strelcem, ki svojo nalogo opravljajo z veliko zavzetostjo in vestnostjo. Zanimivo je, da vsak mo`nar ob strelu povzro~i samosvoj pok. Samo pokanje je precej razburljivo. Strelec se s palico, ki ima na koncu pritrjeno gore~o cunjo, pribli`a mo`narju. Po~i ne takoj, zato so obiskovalci, ko se to le zgodi, nemalo presene~eni. Ob tem se v zrak dvigne gost dim, mo`nar pa sila udarca obi~ajno odnese nazaj.

Na vpra{anje o ostalih dejavnostih dru{tva je Janez Sterle po pokanju povedal: »Seveda je na{a glavna dejavnost pokanje. Poleg velikono~ne budnice izvajamo tudi prvomajsko, prav tako ob 6. uri zjutraj. V letih obstoja dru{tva postajamo v slovenskem prostoru vedno bolj prepoznavni. Tako smo sodelovali pri 1000-letnici Bleda, odprtju viadukta ^rni Kal in odprtju Parka voja{ke zgodovine v Pivki. Smo `e stalni gost Erazmovega vite{kega turnirja v Predjami. Organiziramo tudi tradicionalno smu~arsko tekmo za Stamarski pokal, ki se odvija na pobo~jih Bev{~ice in nogometno tekmo Rebr:Zagrabn. Ob~asno pa se lotimo {e kak{ne stvari, recimo vleke ploha, fantov{~ine, ve~era na vasi in podobnega.« Vsi, ki bi si streljanje z mo`narji na Koro{ki Beli `eleli ogledati, lahko to storite prvega maja. Le zgodaj bo treba vstati.

Grega Kr`e

Karta hrupa za Jesenice JESENICE - Dandanes je skrajno te`ko najti koti~ek, ki ne bi bil onesna`en s hrupom. Po definiciji je hrup neza`elen zvok. Torej je vir hrupa lahko karkoli: promet, industrija, `aganje drv, zvonjenje cerkvenih zvonov ali glasna glasba.

Gre pa~ za to, kaj se posamezniku zdi neza`eleno in mote~e. Hrup mo~no vpliva na kakovost `ivljenja. Ne povzro~a le okvare sluha. Raziskave so pokazale, da `e ni`je ravni hrupa povzro~ajo visok krvni pritisk. Vpliva tudi na ote`eno sporazumevanje in motnje spanca, utrujenost ter motnje v koncentraciji in pozornosti.

Ob~ina Jesenice je med prvimi v dr`avi dobila strate{ko karto hrupa. Izdelana je bila v okviru akcijskega programa varstva okolja in sicer za cestni in `elezni{ki promet ter industrijske vire hrupa. Pri izdelavi karte so uporabili podatke o koli~ini prometa ter poro~ila o meritvah hrupa iz industrijskih virov, ki so jih po ra~unalni{ki obdelavi predstavili tudi prostorsko. Posebej je bila izdelana karta za no~ni ~as in kombinirana karta za dnevni, ve~erni in no~ni ~as. Pri tem so {e posebej bile upo{tevane mejne in kriti~ne ravni hrupa, se pravi ravni, ki {kodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Najve~ji vir hrupa je cestni promet. Zaradi odmaknjenosti glavni vir tega hrupa ni avtocesta, temve~ regionalna

^ASOPIS, KI POVEZUJE

JESENICE

cesta, ki vodi skozi samo mesto. Del prebivalcev je izpostavljen tudi ~ezmernemu hrupu `elezni{kega prometa zlasti pono~i, ko je ostalih virov hrupa manj. Hrup iz industrijskih virov nima pomembnega vpliva na ljudi. Glavni vir je Acroni.

Ker karta ni sama sebi namen, se postavlja vpra{anje, kako nivo hrupa zmanj{ati. Tovorni promet bi lahko speljali po obvozni cesti, osebni promet pa zmanj{ali z ve~jo uporabo javnega mestnega prometa. Hrup z avtoceste bodo zmanj{ali z napovedano dograditvijo protihrupnih ograj. Za zmanj{anje hrupa zaradi `eleznice pa je nujna zgraditev protihrupne za{~ite, ki naj bi jo `e na~rtovali. Poteka pa tudi projekt menjave oken v objektih, ki stojijo neposredno ob tirih. Acroni pa mora do leta 2011 zaradi pridobitve dovoljenja IPPC zni`ati hrup pod mejne vrednosti.

Grega Kr`e

Ponovno rojstvo - Dobrodelni koncert Dru{tva Vita JESENICE - Dru{tvo Vita je vseslovenska prostovoljna neprofitna invalidska organizacija, ki skrbi za osebe po po{kodbi glave (v prometnih in ostalih nesre~ah ter pri mo`ganski kapi). V svoje delo vklju~uje njihove svojce in zastopnike, strokovne delavce in druge osebe, ki prostovoljno skrbijo za osebe z nezgodno po{kodbo glave. Nudijo dnevno pomo~, prevoze, organizirajo razli~ne tabore in letovanja, {portne, kulturne, dru`bene in izobra`evalne dejavnosti. Veliko pozornosti namenijo tudi informiranju ~lanov in {ir{e javnosti o specifi~nih problemih ljudi, ki so po svoji po{kodbi ve~krat izlo~eni iz dru`benega dogajanja.

Nevenka Markizeti, podro~na vodja dru{tva za Gorenjsko, je povedala, da veliko delajo ravno na podro~ju socializacije bolnikov, ki se po po{kodbi ali mo`ganski kapi ve~krat skrijejo za lastne {tiri stene in delno ali celo popolnoma prekinejo stike z zunanjim svetom. Okrevanje je dolgotrajno, te`ko in nemalokrat bole~e. Odvisno je od volje posameznika, ki mu moramo zato nuditi vso potrebno podporo, pa naj gre za fizioterapijo, masa`o, telovadbo, pomo~ pri komuniciranju ali zgolj razumevanje in posluh.

Ve~krat gre za mlade ljudi, ki so pred nesre~o bili vitalni, zdaj pa so prikovani na invalidski vozi~ek. Mnogi med njimi niso sposobni skrbeti sami zase, nekateri tudi komunicirajo le z najve~jimi napori. V Ljubljani so zato uredili stanovanjsko skupnost, kjer jim nudijo 24-urno pomo~ in podporo. Uporabniki se vklju~ujejo tudi v dnevne centre, kjer jim je na voljo pester in raznolik program.

Dejavnosti so namenjene predvsem enakovrednemu vklju~evanju v dru`beno okolje. Veliko dela opravijo tudi terensko in na samih domovih po{kodovanih oseb.

Dru{tvo Vita trenutno zbira sredstva za opremo novih prostorov stanovanjske skupnosti in fizioterapijo. V ta namen organizirajo dobrodelni koncert pod naslovom „Ponovno rojstvo“, ki bo v nedeljo, 18. aprila 2010, ob 17. uri v Dvorani kocka Gospodarskega razstavi{~a v Ljubljani. Na koncertu bo svoj glas posodilo kar 14 nastopajo~ih: Adi Smolar, Zoran Predin, Nu{a Derenda, Katrinas, Ela ^erne, Ojstrica, Ansambel TSM, Korado in Brendi, Andra` Hribar, Nino Kozlev~ar, Malibu, Vili Resnik, Romana Kranj~an in Ansambel Ceglar. Vsi so se v prid Dru{tvu Vita odpovedali honorarju. Vstopnice po 10 evrov, je mo`no kupiti v poslovalnicah Big Banga, Petrola, Alpetourja, Telemarketa, v Modrih in e-{tudentskih servisih, 3 dva trafikah in Kioskih Delo prodaja. Na Jesenicah dobitevstopnice tudi v Teater baru.

Grega Kr`e

9

Jo`efov sejem in Praznik Ob~ine JESENICE - Niso pustne {eme tiste, ki na Jesenice prinesejo pomlad.

Za to poskrbijo prodajalci suhe robe in ostalih dobrin, ki svojo ponudbo `e desetletja predstavljajo na Jo`efovem sejmu. ^ufarjev trg in parkiri{~e za Gledali{~em Toneta ^ufarja na Jesenicah so med 15. in 19. marcem preplavile stojnice, ki so ponujale vse mogo~e: od `e omenjene in cenjene suhe robe, drevesnih in ostalih sadik do cenovno ugodnega tekstila, suhega sadja, ro~nih del in razli~nih mazil. Vzporedno s sejmom se je odvijal tudi teden obrti in podjetni{tva. Poleg prodajnega programa je organizator sejma, Zavod za {port Jesenice, pripravil preizkus kulinari~nih specialitet, predstavitev starodavnih poklicev, razstavo del udele`encev te~aja modnega risanja in oblikovanja ter razli~ne glasbene nastope. Kot obi~ajno pa na sejmu niso manjkali baloni, sladkorna pena in elektri~ni avtomobil~ki. Obiskovalcem z zgornje Gorenjske in sosednje avstrijske Koro{ke ni bilo dolg~as.

Jo`efov sejem je lep uvod v praznik Ob~ine Jesenice, ki ga praznuje 20. marca. Po~astili so ga na osrednji prireditvi v dvorani Gledali{~a Toneta ^ufarja, na kateri so podelili tudi ob~inske nagrade. Naziv ~astna ob~anka Ob~ine Jesenice je prejela Stanislava Ger{ak, kulturnica, {portnica in osebnost, ki je nelo~ljivo povezana z jeseni{kim dru`benim `ivljenjem. Plakete Ob~ine Jesenice so prejeli: Ivan Berlot za dolgoletno umetni{ko delo v Gledali{~u Toneta ^ufarja, Ivanka Zupan~i~ za {tiri desetletja humanitarnega dela in Valentin Marke` za uspehe na podro~ju dru`benega `ivljenja in dela. Plaketi `upana sta prejela Janez Komel, podpredsednik Dru{tva upokojencev Jesenice, in Lidija Dornig, dolgoletna ravnateljica Gimnazije Jesenice.

Grega Kr`e

Gorenjski materinski dom bo na Jesenicah JESENICE – Gorenjski Centri za socialno delo iz leta v leto opa`ajo ve~je potrebe po namestitvah v varne hi{e oziroma materinske domove. Trenutno ima Gorenjska dve varni hi{i na tajnih lokacijah, prvi materinski dom pa naj bi predvidoma {e letos odprl svoja vrata na Jesenicah, saj je v ta namen Ob~ina Jesenice ponudila stanovanjsko hi{o, v kateri bo prostora za najve~ {est `ensk z otroki. Lani so gorenjski centri za socialno delo (CSD) obravnavali 412 primerov nasilja v dru`ini, kar je {tirideset odstotkov ve~ kot leto prej. V obe gorenjski varni hi{i se je v zadnjih sedmih letih pred nasiljem zateklo 170 `ensk s 175 otroki, mo`nosti za nastanitev v materinskem domu pa na Gorenjskem doslej ni bilo. Direktor CSD Jesenice Bo`o Poga~ar je povedal, da so v projektu uspeli zdru`iti vseh osemnajst gorenjskih ob~in, Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve bo letno prispevalo 85 tiso~ evrov, pribli`no 38 tiso~ evrov pa bodo zagotovile vse gorenjske ob~ine.

Romana Tav~ar

10

KRANJSKA GORA

^ASOPIS, KI POVEZUJE

kva~kane izdelke. Pisane barve so se prelile v spomladansko pravljico, nad katero je zastajal dih. A `al mladina nima ~asa in posluha za tovrstno po~etje. Kot so povedale `ene iz Podkorena in Rate~, otrokom ogromno ~asa pobereta {ola in {port. A ~e se naslednjo sezono kdo opogumi, ga bodo zelo vesele, saj bi znanje rade prenesle na mlade spretne roke. One bodo namre~ {e vedno vztrajale in od novembra do marca odkrivale svoje umetni{ke talente. Ob ~etrtkovih ve~erih pa se snidejo, izmenjajo izku{nje in pregledajo, koliko je katera naredila.

Tretje mesto za Kranjsko Goro

Karmen Sluga

Aprila bo pestro

KRANJSKA GORA - Podjetje Alpe Adria Media Marketing in ustvarjalci radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija so tudi letos izvedli akcijo Naj smu~i{~e. Slovesen zaklju~ek akcije je potekal v Kranjski Gori, kjer so se zbrali `i~ni~arji iz vse Slovenije. Med manj{imi smu~i{~i je slavilo smu~i{~e Celjska ko~a, drugi je bil RTC Jakec - Trije kralji, tretje pa smu~i{~e Pokljuka - Vi{evnik.

Pri srednje velikih smu~i{~ih so prvo nagrado podelili Kopam, drugo Staremu vrhu, tretjo pa Sori{ki planini.

Med velikimi smu~i{~i je slavil Krvavec, sledita pa Cerkno in Kranjska Gora. Posebna komisija in 4.000 dru`in je ocenjevalo {e dru`inam prijazna smu~i{~a. Priznanja so prejeli Cerkno, Kranjska Gora, Rogla, Kope, Celjska ko~a in Jakec - Trije kralji. Posebno priznanje pa so dobili organizatorji 18. prireditve Gradovi Kralja Matja`a iz ^rne na Koro{kem.

Da je konkurenca huda, pri~a podatek organizatorjev, da so med najbolje uvr{~enimi razlike izjemno majhne, celo manj kot deset glasov. A to je dobro za obiskovalce belih strmin, saj se bodo `i~ni~arji prav zaradi mo~ne konkurence zagotovo tudi v prihodnji sezoni trudili za ~isto vsak glas.

Karmen Sluga

Mladina tega ne zna ve~!

KRANJSKA GORA - Lokalna akcijska skupina za prepre~evanje odvisnosti Ob~ine Kranjska Gora bo v leto{njem aprilu pripravila kar {tiri zanimive aktivnosti. V po~astitev svetovnega dneva zdravja bodo v soboto, 10. aprila, v Hotelu Larix v Kranjski Gori in Hotelu [pik v Gozdu Martuljku za ob~ane organizirali brezpla~no plavanje.

V petek, 16. aprila, se bodo osmo{olci in deveto{olci iz Kranjske Gore in Mojstrane v Hotelu Kompas zbrali na Zabavi brez alkohola. Z njo `elijo dokazati, kot pravi predsednica LAS-a Vlasta Skumavc Rabi~, da se je mogo~e zabavati tudi brez opojnih substanc. Dovolj so ples, sok in dobra dru`ba.

V ~etrtek, 22. aprila, bo v Osnovni {oli v Mojstrani o pretirani uporabi ra~unalnikov ter telefonov predaval strokovnjak za odvisnosti razli~nih vrst, psihiater Bojan Belec.

Na prazni~ni dan, 27. aprila, pa bo tradicionalno sledil {e Tek zaupanja, ki ga pripravljajo skupaj z Dru{tvom za rehabilitacijo in preventivo Krma. Zbor udele`encev bo ob 10. uri pri tovarni KOOP v Mojstrani. Vabljeni so ~lani dru{tva Krma, njihovi svojci, pa tudi nekdanji ~lani klubov zdravljenih alkoholikov ter terapevti in podporni ~lani.

Karmen Sluga

Lete~i ~lovek - Stanko Bloudek ...

KRANJSKA GORA - ‌ so v Gornjesavskem muzeju naslovili razstavi, ki sta do 30. avgusta na ogled v Zgornjesavski dolini. V Liznjekovi doma~iji v Kranjski Gori ter Kaj`nkovi hi{i v Rate~ah namre~ lahko izveste vse o letalskem konstruktorju in na~rtovalcu {portnih objektov Stanku Bloudku. Razstavi je pripravil Tehni{ki muzej Slovenije.

V Kranjski Gori je na ogled vse o konstruiranju avtomobilov ter letal, v Rate~ah pa o konstruiranju smu~arskih skakalnic. Med drugim je Bloudek konstruiral skakalnico v Planici in sodeloval pri izdelavi na~rtov za `i~nico ^rni vrh nad Jesenicami. V Kaj`nkovi hi{i pa se lahko preizkusite tudi v smu~arskih poletih na simulatorju plani{ke velikanke.

Karmen Sluga

JUNAKINJA Petra Majdi~ Poleti vrt in ro`e, na{e je veselje, pozimi `e 21 let dneve kraj{a nam vezenje.

PODKOREN - Te verze so v prt izvezle `ene in dekleta iz Rate~, ki so tudi letos pred veliko no~jo na ogled postavile svoja ro~na dela.

To so storile tudi doma~inke iz Podkorena. In {tevilne vzporednice lahko potegnemo med obema razstavama. Obe sta bili na ogled tri dni, povsod so bili veseli prav vseh obiskovalcev. Ti so videli umetni{ko izvezene prte, pirhe, narodne no{e, pletene in

U~i vesoljni svet, Nam daje odli~en zgled: Ako `ivljenjski zastavi{ si cilj, Kar vztrajno bori{ se, odreka{ vsevdilj; In z optimizmom `ivi{ svoje sanje, Nepopustljivo `rtvuje{ vse zanje.

Je odgovornost, ki te odlikuje, A le tako ponosno se zmaguje.

Mira Smolej iz Kranjske Gore ob Olimpijskih igrah v Vancouvru

^ASOPIS, KI POVEZUJE

RADOVLJICA

Kanalizacija in ~istilna naprava v Lipni{ki dolini pod velikim vpra{ajem KROPA - Zaradi naknadnega spreminjanja meril in kriterijev za pridobitev nepovratnih sredstev iz kohezijskega in Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki si ga je privo{~ila dr`ava, bodo gorenjske ob~ine skupaj, kot vse ka`e, izgubile kar 64 milijonov evrov, predvidenih za najnujnej{e komunalne projekte. Po novih merilih tako do tega denarja ni ve~ upravi~en tudi projekt povezave kanalizacijskih omre`ij naselij Kropa, Kamna Gorica in Dobrave ter izgradnja skupne ~istilne naprave za to obmo~je. Kot je pojasnila Tanja Poga~nik, vodja radovlji{kega ob~inskega oddelka za gospodarstvo, bi ob~ina za 4,5 milijona evrov vreden projekt pridobila 3 milijone evropskih nepovratnih sredstev, ki jih zdaj zaradi novih meril ne bodo dobili. „Brez tega denarja pa je izvedba celotnega projekta zelo vpra{ljiva in se bo zamaknila kar za nekaj let, kajti ob~ina sama projekta v kratkem ne more izpeljati. Ogor~en je tudi `upan Janko S. Stu{ek, ki pravi, da razmi{ljajo celo o tem, da bi vlo`ili to`bo proti Ministrstvu za okolje. »V tem ~asu smo namre~ `e pridobili gradbeno dovoljenje, za~eli z pripravo dokumentacije in odkupi zemlji{~ in za vse to od{teli ve~ kot 430 tiso~ evrov. Nekdo za tako zavajanje pa~ mora odgovarjati,« je odlo~en Stu{ek. Kljub vsemu {e vedno upajo, da bo dr`ava obljubljeni denar vendarle zagotovila, zato so za ponovni sestanek `e zaprosili tudi predsednika vlade Boruta Pahorja.

Romana Tav~ar

V Lescah bo zrasel gorenjski ~ebelarski center

11

na~rtih objekt moral svoja vrata odpreti `e septembra letos. »Zaradi dolgotrajnosti dr`avnih postopkov in pridobivanja soglasij pa je pri{lo do enoletne zamude. @al torej {e ne bo nared za najve~ji svetovni ~ebelarski kongres, ki ga bomo letos gostili v Sloveniji, bo pa svojo vlogo `e odigral leta 2012, ko bomo obele`ili 130-letnico prvega organiziranega ~ebelarskega dru{tva, ki je bilo ustanovljeno prav v Lescah,“ je poudaril Stu{ek. »^ebelarsko sredi{~e bo izjemnega pomena za gorenjske ~ebelarje, predvsem za njihovo izobra`evanje in sodelovanje,» pa na~rtovano sredi{~e pozdravlja tudi predsednik ~ebelarske zveze Slovenije in donedavna tudi predsednik zgornjegorenjskih ~ebelarjev Bo{tjan No~.

Romana Tav~ar

Simona Ma~ek je najbolj{a kuharica RADOVLJICA - Na Srednji {oli za gostinstvo in turizem v Ljubljani je potekalo drugo od treh predtekmovanj najbolj{ih mladih, obetavnih slovenskih kuharjev - srednje{olcev. S projektom Tu{eva kuharska zvezda, v katerem sodelujejo dijaki srednjih {ol za gostinstvo in turizem iz Radovljice, Celja, Ljubljane, Radencev, Izole in Novega mesta, `elijo spodbuditi zanimanje mladih za poklic kuharja in ob tem nadarjene ter inovativne kuharje predstaviti {ir{i javnosti ter bodo~im delodajalcem.

Najbolj{e in najizvirnej{e jedi sta tokrat pripravili Simona Ma~ek iz Srednje gostinske in turisti~ne {ole Radovljica ter Ksenija Mau~ec iz Srednje {ole za gostinstvo in turizem Radenci, ki sta se uvrstili v finalno tekmovanje, ki bo 12. maja. Simona je komisijo prepri~ala s puranovo rulado z avokadom ter gratiniranim korenjem na krompirjevem pireju.

Karmen Sluga USTANOVA POTI KULTURNE DEDI[^INE SLOVENIJA

MEDNARODNI VOKALNI CIKLUS MOJSTRI PEVCI (1. koncert ob 200-letnici rojstva tenorista Antona Dermote iz Krope)

Pesmi dveh domovin Argentinski in slovenski samospevi Marcos Fink, basbariton Jelena Boljuba{, klavir KROPA, nedelja 18. aprila 2010, ob 18.00 FARNA CERKEV SV. LENARTA

RADOVLJICA - Konec marca je Ob~ina Radovljica Slu`bi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj oddala prijavo za razpis za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo ~ebelarskega sredi{~a, ki naj bi zraslo v Lescah ob Kmetijsko gozdarski zadrugi.

Gorenjski ~ebelarji, soglasje za gradnjo je `e dalo vseh 18 gorenjskih `upanov, bodo z novo pridobitvijo bogatej{i za skoraj 700 kvadratnih metrov uporabnih povr{in, namenjenih izobra`evanju, informiranju in sploh vsem slu`bam in dejavnostim, s katerimi se pri svojem delu sre~ujejo ~ebelarji. Pomembna pridobitev pa bo tudi laboratorij, ki bo omogo~al hitro odkrivanje bolezni ~ebel. gradnja ~ebelarskega sredi{~a bo vredna 1,2 milijona evrov, prete`ni del denarja pa bo evropskih sredstev. Kot pa je nedavno povedal radovlji{ki `upan Janko S. Stu{ek, bi po prvotnih

12

@IROVNICA

Obilica dela za Zavod za turizem in kulturo @irovnica v tem poletju

^ASOPIS, KI POVEZUJE

katerem bodo do sredine septembra z evropskimi sredstvi in pomo~jo Ob~ine @irovnice uredili nujno potrebno parkiri{~e v dolini Zavr{nice. V tem letu tudi ra~unajo na za~etek projekta Slow tourism, s katerim bodo pri~eli dela za ureditev o`jega obmo~ja doline Zavr{nice. V na~rtu imajo ureditev prostorov za piknike, postavitev dveh igri{~ za odbojko na mivki, postavitev otro{kega igri{~a, ureditev sanitarij in ponovno zgraditev trim steze.

Torej ve~ kot dovolj dela za zaposlene na Zavodu za turizem in kulturo @irovnica, ki vas vabijo da obi{~ete @irovnico, se seznanite z bogato kulturno dedi{~ino tega obmo~ja in se udele`ite vsaj nekaterih prireditev.

Janez Dol`an

V @irovnici kmalu nova ve~namenska dvorana Dolina Zavr{nice, foto: Janez Dol`an Kljub {e ne sprejetemu planu dela Zavoda za turizem in kulturo @irovnica na zavodu pripravljajo celo vrsto razli~nih prireditev. V aprilu bodo v rojstni hi{i Matija ^opa gostili legendo slovenske glasbe – Pera Lov{ina, ki bo premierno predstavil nov CD in ob~instvo ogrel tudi s starimi uspe{nicami. Konec aprila bodo pri~eli s tr`nico v Vrbi. 24. aprila bo tako prva kolesarska tr`nica, na kateri bodo tri podjetja ponudila nova in rabljena kolesa in kolesarsko opremo. Seveda na zavodu vabijo vse, ki imajo doma novo ali rabljeno kolesarsko opremo in kolesa, da le to ponudijo na sejmu. Strokovnjaki bodo svetovali tako glede cene kot tudi glede ustreznosti opreme in koles. @e naslednji dan (25. aprila) bo na vrsti tradicionalni Markov sejem, na katerem bodo s Kulturnim dru{tvo dr. France Pre{eren @irovnica – Breznica predstavili doma~o in umetnostno obrt z vseh koncev Slovenije. To pa ne bo zadnja prireditev v aprilu, saj zavod pripravlja skupaj s Konjeni{kim klubom Stol kresovanje, ki bo v petek, 30. aprila od 20.00 dalje na parceli Konjeni{kega kluba med Vrbo in Breznico. Organizatorji zagotavljajo obilico zabave s skupino Arrow.

V maju organizirajo pohod po »Razgledni poti« od Most do Sanka{ke ko~e nad Begunjami. Ker je pot na dveh mestih rahlo prepadna, ni za vrtoglave. Za pohodnike je obvezna uporaba ustrezne planinske obutve. V maju tudi pri~enjajo s pravlji~nimi ve~eri v Fin`garjevi rojstni hi{i v Doslov~ah. Pravlji~ni ve~eri bodo namenjeni vsem starostnim skupinam, saj na zavodu pripravljajo pester izbor `e pozabljenih pravljic, ki jih bodo predstavili mojstri branja pravljic iz cele Slovenije.

Prvo polletje bodo na zavodu zaklju~ili z naslednjimi prireditvami: 12. junija bo v Fin`garjevi rojstni hi{i citrarski ve~er, 17. junija bo v Pre{ernovi rojstni hi{i na sporedu pesni{ki ve~er z Jurijem Marussigem, 26. junija pa prvi~ v Vrbi »Poletna no~«. Na Poletni no~i bodo predstavili slovensko popevko od leta 1950 do 1980. Priznani izvajalci vas bodo tako popeljali v ~as otro{tva, malo mlaj{im pa predstavili stare slovenske uspe{nice. Prireditev, ki bo brez vstopnine, bo popestrena {e z recitali ljubezenske poezije in ustrezno gostinsko ponudbo.

Poleg prireditev na zavodu izvajajo tudi razvojni program, v

Nova ve~namenska dvorana, ki so jo junija lani pri~eli graditi pri Osnovni {oli @irovnica, dobiva kon~no podobo. V objektu je 1400 m2 povr{in; poleg osrednje dvorane so {e manj{a telovadnica v nadstropju zgradbe, galerija in vsi potrebni spremljevalni prostori. Veliko telovadnico bo s pomo~jo premi~ne stene mo~ preurediti v dva lo~ena prostora, sodobna oprema pa bo omogo~ala prirejanje raznovrstnih prireditev, tako {portne kot kulturne in izobra`evalne narave. Pomembna pridobitev ne samo za @irovnico, temve~ tudi za {ir{o okolico, bo plezalna stena v izmeri 180 m2.

Dela v dvorani bodo predvidoma zaklju~ena v mesecu aprilu, do poletja pa bo urejena tudi okolica dvorane. Delavci Cestnega podjetja Kranj so namre~ `e pri~eli z izvajanjem zunanjih deli, ki obsegajo ureditev {portnih povr{in, trga pred {olo, aleje slavnih mo` in hortikulturno ureditev.

V Ob~ini @irovnica, natan~neje od zdravstvene postaje na Selu do mlekarne v Zabreznici, se v spomladanskih mesecih nadaljuje tudi obnova regionalne ceste z izgradnjo plo~nika in avtobusnih postajali{~. Promet skozi omenjene vasi je zaradi gradnje nekoliko oviran in zato vse obiskovalce pozivamo k razumevanju in strpnosti. Projekt bo predvidoma zaklju~en v juniju.

Besedilo in foto: Janez Dol`an

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OGLASI - 040/202 384

13

14

KULTURA

Uspeh u~encev Glasbenega centra Do Re Mi

Otro{ki pevski zbor Glasbenega centra Do Re Mi z Bleda je na dr`avnem tekmovanju pevskih zborov osvojil zlato priznanje.

BLED - Mesec marec je Glasbenemu centru Do Re Mi z Bleda prinesel potrditev, da vestno in vztrajno strokovno delo obrodi sadove. Na{a u~enka Ana Pretnar je 15. marca na 39. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije osvojila zlato priznanje in prvo mesto v kategoriji saksofon 1.a. Njen uspeh so dopolnili Andra` Knap s srebrnim priznanjem med saksofoni, Mojca Sebanc in Sa{a Smolej z bronastima priznanjema ter Tina Ferjan s priznanjem za udele`bo med flavtami. S strokovnim delom mentorjev Andreja Knapa v razredu saksofonov in Barbare Knap v razredu flavt smo tako po treh letih dela s prvo generacijo u~encev stopili v korak s sosednjimi javnimi {olami, ki imajo dolgoletno tradicijo. Vse u~ence je na tekmovanju spremljal korepetitor Primo` Ker{tanj.

Pomemben dan za nas je bil tudi 31. marec, ko smo se z Otro{kim pevskim zborom Glasbenega centra Do Re Mi odpravili na 22. dr`avno revijo otro{kih in mladinskih pevskih zborov Zagorje.

Tekmovanje ima dolgoletno tradicijo in je bilo na visokem nivoju.

Zapeli smo v dru`bi zelo kvalitetnih otro{kih pevskih zborov osnovnih {ol iz [tajerske in Primorske. Otro{ki pevski zbor Glasbenega centra Do Re Mi je pod vodstvom izku{enega zborovodje Primo`a Ker{tanja in ob spremljavi pianistke Tine Hribar osvojil zlato priznanje. Ob spremstvu star{ev smo se veselili uspeha.

Ana Pretnar in Primo` Ker{tanj sta se naravnost iz Zagorja odpeljala v Ljubljano, v dvorano Slovenske Filharmonije, kjer sta nastopila na koncertu prvonagrajencev in kjer so Ani podelili priznanje.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Kralj Arthur se je poslovil JESENICE - Kralj Arthur se je v ~etrtek, 1. aprila, poslovil od svojega gledali{kega poslanstva na jeseni{kem ^ufarjevem odru.

Poslovil se je v slogu in z vsemi ~astmi, to je z natanko 41. odigrano (poslovilno) predstavo na doma~em dvoru (beri odru).

Ob izvrstno razpolo`enih gledalcih, ki so se v lepem {tevilu udele`ili zadnjega slovesa, se je z jeseni{kega odra poslovila predstava, Monthy Python »KRALJ ARTHUR IN SVETI GRAL«, ki ima »v `epu« vse mo~no za`elene slovenske gledali{ke nagrade.

Gregor ^u{in (prevajalec in re`iser) se je prav v ~asu, ko je bila tako zelo popularna DA VINCIJEVA CIFRA in iskanje svetega grala, lotil tega poslanstva na gledali{ki na~in. In tako so zablesteli »od{tekani vitezi v {olskih copatkah« in na ^ufarjevem odru izvrstno odigrali »film«.

V predstavi je nastopalo od 17 do 22 igralcev ({tevilo statistov namre~ variira). In posebnost poslovilne predstave je bila, da tudi tokrat pri igralski zasedbi ni {lo brez presene~enj: prvi~ (takoreko~ premierno) sta 1. aprila nastopila kar dva igralca (Ivan Berlot in Gregor Mandeljc).

Bera nagrad, na katero so »MONTIJEVCI« upravi~eno ponosni: - leta 2006 je predstava prejela ^ufarjevo plaketo na 19. ^ufarjevih dnevih; - junija 2007 je na Dobu, na SRE^ANJU GORENJSKIH KOMEDIJANTOV Klemen Ko{ir prejel nagrado za glavno vlogo Kralja Arthurja; - - septembra 2007 je na 46. LINHARTOVIH SRE^ANJIH predstava KRALJ ARTHUR IN SVETI GRAL kraljevala s kar dvema »MATI^KOMA«: nagrado za najbolj{o predstavo v celoti, Vid Klemenc pa je bil dele`en MATI^KA oz. nagrade za najbolj{o stransko vlogo oz. ve~ stranskih vlog v omenjeni predstavi; - z visoko povpre~no oceno 4,81 je KRALJ ARTHUR slavil tudi na 15. Nova~anovih dnevih, oktobra 2007 v Trnovljah pri Celju.

Branka Smole

Plesati ne more{ sam

Na{i u~enci so zapisali: Vsa priznanja bodo shranjena v na{em centru, kjer je vsak dobrodo{el – bas, tenor ali sopran.

Pomladno razpolo`eni so se 7. aprila udele`ili {e Ob~inske revije pevskih zborov v Bohinju. Tja smo popeljali dva pevska zbora, saj menimo, da je udejstvovanje na tovrstnih prireditvah pomembno za vsakega otroka, ki se ukvarja z glasbo.

V na{em centru zagovaramo dejstvo, da ima vsak otrok pravico do glasbene vzgoje in v skladu s tem poskrbimo, da vsak otrok lahko napreduje v okviru svojih zmo`nosti. Nastopanje pa je pomemben sestavni del glasbene vzgoje, zato vas bomo v prihodnje ve~krat povabili v prostore Info sredi{~a Triglavska ro`a na Bledu, kjer se bodo na{i u~enci predstavljali s svojimi glasbenimi izdelki.

JESENICE - S temi besedami vas te dni Plesni klub MIRANDANCE vabi na kvalifikacijski in rating turnir slovenske plesne lige v standardnih in latinsko-ameri{kih plesih za vse starostne kategorije. Zaplesala bo torej »vsa Slovenija«, predvidoma ve~ kot 100 plesnih parov, od najmlaj{ih do ~lanskih in seniorskih plesnih parov. Plesni turnir bo v soboto, 17. aprila, v novi {portni dvorani ESIC Kranj.

V enem letu se v Sloveniji zvrstilo deset ali ve~ tovrstnih tekmovanj, pove~ini na [tajerskem, Koro{kem in v Prekmurju, na Gorenjskem je bil obi~ajno en tak{en plesni dogodek v sezoni oz. letu. @al je bilo v Kranju zadnje plesno tekmovanje leta 2008 v izvedbi Studia Ritem Kranj.

Tokrat se je opogumil re{evati »gorenjsko plesno ~ast« Plesni klub Mirandance.

Tekmovanje se bo za~elo ob 14. uri s predizbori, zaklju~ilo pa z velikim pomladnim plesom za vse. Prireditev bodo organizatorji popestrili tudi z obetavnim in pestrim spremljevalnim programom, v katerem bodo nastopili znani slovenskih baritonist (in komentator nogometnih tekem) Juan Vasle, Magic Brane, plesalke salse, HIP HOP skupina… Vas `e srbijo podplati, kajne?!

Nu{a Sokli~

Branka Smole

KULTURA

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Kulturni koledar

15

Jeseni{ki kulturni koledar

Umetnost poslikave telesa V Kosovi gra{~ini na Jesenicah je do konca meseca aprila na ogled razstava umetni{kih fotografij Sandija Novaka. Umetnije ~lana Fotografskega dru{tva Jesenice si je mo~ ogledati od torka do petka od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.

Nagrada ALMA 2010 24. marca je bila v Wimmerbyju, rojstnem kraju pisateljice Astrid Lindgren, progla{ena nagrajenka nagrade ALMA 2010, nagrada za ustvarjalce mladinske knji`evnosti ali promocije branja. Leto{nja prejemnica je Kitty Crowther, ilustratorka in pisateljica iz Belgije, nominirani sta bili tudi dve Slovenki. V knji`nici Antona Toma`a Linharta je do 15. aprila na ogled razstava nominiranih del slikark – ilustratork mladinskih del Alenke Sottler in Lile Prap.

Dnevi knjige Od 21. do 25. aprila obele`ujemo slovenske dneve knjige, 23. aprila pa tudi svetovni dan knjige. Ob tej prilo`nosti so v knji`nicah Antona Toma`a Linharta razstavljeni romani slovenskih pisateljev, ki so iz{li lani.

Koncert glasbenikov britanske srednje {ole Glasbeniki britanske glasbene {ole iz North Bromsgrova so na turneji po Sloveniji in se bodo predstavili tudi na Gorenjskem.

V soboto, 10. aprila, ob 20.00 bodo nastopili v Domu Jo`a A`mana v Bohinjski Bistrici. Pod taktirko Steva Cowperthwaitha se bodo predstavili z glasbo Abbe, Herbia Hancocka in ven~kom melodij iz Aladina; manjkala ne bo niti zborovska glasba s predelavami folk in pop glasbe.

Razstava ro~nih del Kulturno dru{tvo Jaka Rabi~ Dovje Mojstrana v petek, 16. aprila, ob 17. uri pripravlja odprtje razstave ro~nih del. V Kulturnem domu na Dovjem bo razstava na ogled {e v soboto in nedeljo (17. in 18. aprila) od 9. do 19. ure.

Veronika Baka~

Umrl je dr. Cene Avgu{tin V oseminosemdesetem letu se je na za~etku velikega tedna od nas poslovil dr. Cene Avgu{tin. Od{el je k O~etu.

Bil je umetnostni zgodovinar, doktor znanosti, ravnatelj Mestnega muzeja v Kranju, avtor {tevilnih strokovnih ~lankov, velik poznavalec zgodovine Gorenjske, ~astni ob~an radovlji{ke ob~ine, predvsem pa dober ~lovek - dobri duh na{ega mesta.

Vsako sre~anje z njim mi je polep{alo in obogatilo dan. Izžareval je toplino, prisr~nost in strpnost. Bil je prijazen sogovornik, vseeno pa je vsak, ki se je z njim pogovarjal za~util v njem pokon~nega in premo~rtnega ~loveka. Ko se spomnim nanj, za~utim kot da je na{e mesto izgubilo del svoje du{e in pomislim, kako lepo bi bilo, ~e bi na na{ih poteh po mestu sre~avali {e kak{ne njemu podobne me{~ane.

Avgust Mencinger

PETEK, 9. april, ob 20.00, komedija v izvedbi [ENTJAKOBSKEGA GLEDALI[^A iz Ljubljane, dvorana Gledali{~a Tone ^ufar (GT^), za ABONMA in IZVEN; SOBOTA, 10. april, ob 19.30, pomladni koncert PIHALNEGA ORKESTRA JESENICE-KRANJSKA GORA, za ABONMA in IZVEN; dvorana GT^; NEDELJA, 11. april, ob 19.30, komedija »^AJ ZA DVE«, v izvedbi GT^, dvorana GT^, ZA IZVEN; PONEDELJEK, 12. april, ob 14.15, SEN KRESNE NO^I, v izvedbi GIMNAZIJE JESENICE ({olska); ob 19.30, SEN KRESNE NO^I, v izvedbi GIMNAZIJE JESENICE, za IZVEN, dvorana GT^; 15. in 16. april, dopoldne: KEK^EVO SRE^ANJE – OBMO^NO SRE^ANJE OTRO[KIH GLEDALI[KIH SKUPIN (v organizaciji JSKD – obmo~ne izpostave JESENICE); SOBOTA, 17. april, 19.30, KOMEDIJA »OD KRAJA DO RAJA« v izvedbi GT^; dvorana GT^, za IZVEN; TOREK, 20. april, ob 20.00, predstava ^EFURJI RAUS, organizator [PAS TEATER; dvorana KINA @ELEZAR, za IZVEN; TOREK, 27. april, ob 19.30, monodrama »GENERAL« v izvedbi BOJANA MARO[EVI^A (avtor besedila TONE PARTLJI^), dvorana GT^, predstavo podarja OB^INA JESENICE OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU;

Za koga? - Za vse!

KRANJSKA GORA Kranjskogorski raper Denis Por~i~, mnogim bolj znan kot Chorchyp iz skupine Kocka, se je podal na samostojno pot in prvi rezultat je `e mo~ sli{ati na radijskih valovih ter videti razgiban videospot na televiziji. Prva samostojna skladba Za vse je namenjena vsem – mladim, starim, dekletom, fantom, {portnikom, delavcem, ~rnim, belim, revnim, bogatim … »Vsaj za trenutek lahko nehamo delati razlike in smo eno!« je sporo~ilo avtorja besedila Denisa. Kaj kmalu bomo lahko prisluhnili {e Nedosegljivi, pri katerem se je zapletel v sodelovanje z znanim Lepim Dasom (pravo ime - Vlado Pilja).

Plodove raznovrstnih glasbenih sodelovanj pa bo Denis nabral na svojo samostojno debitantsko plo{~o Pot samuraja, ki naj bi iz{la {e letos.

Veronika Baka~

[PORT

16

[portni pogled izpod Triglava

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Lod`, nagrada za ves trud

V dneh veselja ne pozabiti na spodrsljaje Konec dober - vse dobro! Pribli`no v tem slogu po Gornjesavski dolini hokejski navdu{enci nazdravljajo novemu naslovu, `e enaintrideseti~ v sila bogati klubski zgodovini jeseni{kega kluba. Ta je na koncu nove turbulentne zime dejansko razveselil in tudi zbudil svojo `e zaspano mno`ico navija~ev, kar sta potrdila tako obisk slednjih na zadnji tekmi klubske sezone v Tivoliju kot potem {e celono~no rajanje v Podme`akli, ki je po razposajenosti in tudi {tevilnosti udele`encev vrnilo spomin na nekdanje ~ase in ne na zadnji dve pomladi; takrat so zvezdici na Jesenicah zaploskali le {e najzvestej{i, saj neizena~en boj s takrat nekonkuren~nimi tekmeci iz Ljubljane ni domala nikogar niti razvnel niti navdu{il ...

Prav finale kon~nice 2009/10 pa je ponudil `e presenetljivo lepo in prav zanimivo zgodbo. Resda sprva ni bilo tako, predvsem uvodna tekma iz Podme`akle je {la hitro v pozabo, a ko so ljubljanski zmaji - to pot z o`jim kadrom in manj{im {tevilom okrepitev iz tujine - prevzeli vodstvo v finalu, se je vnel dejansko pravi boj, ~igar vrhunec je nedvomno pripadel postnemu petku in takrat predstavi visoke ravni, `e preredko videni na slovenskih ledenih ploskvah. Jeseni~ani so bili ob koncu za odtenek natan~nej{i, v podalj{ku je odlo~il zlati gol Estonca Andreja Makrova, nad ~igar u~inkom na ledu, predvsem v odlo~ilnih trenutkih sezone, ni pripomb, toda omenjeni vneti armadi privr`encev, ki `e dolgo stavijo na rde~o `elezarsko barvo, se je upravi~eno zameril z ne{portno potezo.

Resda je gol odlo~itve za naslov prvaka nekatere re~i pospravil pod preprogo, toda za odgovorne pri klubu veli~astne in ponosne {portne preteklosti bi bilo usodno. Sicer pa jih je `e dan po tekmi pri~akala nova nev{e~nost - nekateri igralci so s palicami napadli in tudi po{kodovali trenerja Mika Posmo ...

Pa `e do teh aprilskih dni je bilo spodrsljajev namre~ precej ve~ kot razveseljivih trenutkov, navija~e so {e bolj kot porazi na Bledu bolele tako neposre~ene in dejansko slabe odlo~itve klubskega vodstva s prihodi in odhodi tujcev - v sezoni var~evanja pa je prav to botrovalo iz dneva v dan nara{~ajo~im sredstvom, pred~asno slovo s kapetanom in prvim ljubljencem ob~instva Toma`em Razingarjem, vesti o to`bah zaradi dolgov nekdanjih igralcev, ne{portno `ivljenje z razgrajanjem po gostinskih lokalih Gornjesavske doline, predvsem v izvedbi tuje falange, pa je prelilo ~a{o ~ez rob. Neko~ je moral prav omenjeni Posma, nedvomno izjemno sposobni hokejski strateg, prav zaradi te ~a{e iz Tivolija, zdaj bi prav lahko zgodbo sklenil tudi v Podme`akli. Tudi na slavju ob naslovu prvaka, ko sicer zavore ponavadi popustijo, se je na koncu in po njem vendarle pretiravalo.

In kakorkoli zasukate, pred vodstvom jeseni{kega kluba so zdaj spet dnevi krepko zavihanih rokavov in zvrhanega ko{a odgovornosti. Denarja ni veliko, pravzaprav najmanj med udele`enci avstrijske lige, okostnjaki grehov preteklosti veselo pozdravljajo iz omar. Obenem pa bi bilo {koda, ~e ne bi nadaljevali ve~desetletne poti o uspehu, saj v Podme`akli spet nastaja nov rod odli~nih hokejistov. Rok Ti~ar in @iga Jegli~ sta, denimo, `e med predividenimi aduti slovenske reprezentance. Njo pa prav kmalu ~aka izziv sezone. Svetovno prvenstvo skupine B v Ljubljani od 17. do 23. t. m. nas bo vsaj {e malce prikovalo k ledu. Po~itek bo nato dobrodo{el, a kot vedno za hokejske navdu{ence sledi nestrpno od{tevanje dnevov do nove zime.

Sini{a Uro{evi~, novinar v {portnem uredni{tvu Dela

Foto: Matja` Klemenc

Pred drugo tekmo ACH Volley na gostovanju v Macerati.

RADOVLJICA - Odbojkarji ACH Volley so v leto{nji sezoni pod streho pospravili `e dve lovoriki. V pokalu so se sre~no izvlekli tako v polfinalu kot v finalu. V interligi je bila povsem druga~na zgodba. Kljub temu, da je bila prisotna utrujenost s ~etrtfinalne tekme lige prvakov, so na Dunaju delovali suvereno in povsem zaslu`eno dvignili pokal za zmagovalca. V dr`avnem prvenstvu sta za njimi tekmi ~etrtfinala. V »sosedskem« dvoboju so bili bolj{i od UKO Krope. Za konec smo pustili tisto najslaj{e, ligo prvakov.

Pred sezono so si postavili cilj, da se uvrstijo iz skupine, v nadaljevanju mogo~e {e kaj ve~. V zadnjem kolu jih je obiskala »boginja Fortuna«. Po porazu z Resovio so bili v izgubljenem polo`aju, a so jih iz dna potegnili `e zdavnaj odpisani Pari`ani, ki so doma premagali Istanbul. V osmini finala so na{i prvaki naleteli na italijansko Macerato in mnogi so videli slovo blejskih odbojkarjev.

Varovanci Glenna Hoaga so prekosili same sebe in dvakrat s po 3:2 izlo~ili uglednega nasprotnika. Blejce se {e niso ustavili, saj so v ~etrtfinalu v zlatem nizu izlo~ili znance iz Interlige, Hypo Tirol iz Innsbrucka. Ve~ kot zaslu`eno so dobili nagrado, vstopnico za finalni turnir lige prvakov v Lod`u. V jutri{njem polfinalu se bodo pomerili z lanskim zmagovalcem Trentinom. Italijani so favoriti.

Ali ni bila v tej vlogi tudi Macerata?

Matja` Klemenc

Acroni Jesenice - dr`avni prvak za sezono 2009/2010 Foto: Matja` Klemenc

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[PORT

[portni pregled

17

Ammannov uspeh za zgodovino

ODBOJKA ACH Volley (Finalni turnir Lige prvakov) Lod`, Poljska 10. 4. Trentino (Italija), 11. 4. tekma za 3. mesto, tekma za 1. mesto ACH Volley (1. DOL, Srednjeevropska liga) Srednja gostinska {ola Radovljica Polfinale dr`avnega prvenstva 15.4. Ekipa Marchiol Vodi, 17.4. Ekipa Marchiol Vodi 20.00 Finale: 21.4., 24.4., 25.4., mo`na termina 28.4., 30.4.

UKO Kropa: izpadli v ~etrtfinalu z ACH Volley `enska ekipa Jesenice-Bled je v ~etrtfinalu 1. lige izpadla proti Calcitu Volleyball. Lestvica v 3. SOL - zahod: 1. Ekipa Marchiol II 45, 2. TOM Mokronog 36, 3. National @irovnica 27, 4. Astec Triglav II 27, 5. Prigo Brezovica 26, 6. LOK ^rnu~e 19, 7. Calcit Volleball 2 18, 8. Logatec 12, 9. UKO ACH 6.

HOKEJ Kon~ni vrstni red dr`avnega prvenstva: 1. Acroni Jesenice, 2. Tilia Olimpija, Stavbar Maribor, 4. Triglav.

BALINANJE Radovljica Alpetour (SUPER liga) Balini{~e Baza Jesenice 10.4. Krim Stiking 15.00, 24.4. Planina Ribnikar As Lestvica Super lige po 10. kolu: 1. Lokatekst Trata 30, 2. Krim Stiking 21, 3. Planina Ribnikar 21, 4. Radovljica Alpetour 21, 5.

Luka Koper 15, 6. Postojna 9, 7. Skala 3, 8. Hrast 0.

KO[ARKA AKTIVA SKUPINA Radovljica (2. SKL) SG[ Radovljica Kvalifikacije za 1. B ligo 10.4. Radenska, 14.4. Splo{na plovba Portoro` 17.30 Lestvica kvalifikacij po treh kolih: 1. Splo{na plovba Portoro` 6, 2.

AKTIVA SKUPINA Radovljica 5, 3. Radenska 5, 4. ALTE Bistrica 3.

V rednem delu 2. SKL-zahod so se Jesenice uvrstile na 10. mesto.

NOGOMET Lesce (3. SNL-zahod): 10.4. AH Mas Tech 16.30, 18.4. Kalcer Vodoterm, 24.4. Sava Kranj 17.00, 1.5. Zagorje 17.00 Lestvica po 18 kolih: 1. Adria 40, 2. Roltek Dob 37, 3. Kranj 31, 4. Jadran Dekani, 5. Brda 30 (-1 tekma manj), 6. Kalcer Vodoterm 30, 7. AH Mas Tech 27, 8. Tolmin 23 (-1), 9. Sava Kranj 16, 10.

Kamnik 15 (-1), 11. Krka 14, 12. [obec Lesce 13, 13. Jezero Medvode 13 (-1), 14. Zagorje 7.

Mimo vrste =) Jesenice (1. Gorenjska liga): 10.4. Kranjska Gora 16.30, 17.4. Visoko, 24.4. Bled Hirter 17.00, 5.5. Hrastje Bohinj (1. Gorenjska liga): 10.4. Alpina `iri, 17.4. Kranjska Gora, 24.4. Visoko 17.00, 5.5. Bled Hirter Kranjska Gora (1. Gorenjska liga): 10.4. Mimo vrste =) Jesenice, 17.4. Bohinj 17.00, 24.4. Alpina @iri, 5.5. Visoko Bled Hirter (1. Gorenjska liga): 10.4. Naklo - klub zmagovalcev, 17.4. Polet 17.00, 24.4. Mimo vrste =) Jesenice, 5.5. Bohinj 17.30. Lestvica po 13 kolih: 1. Velesovo 30, 2. Naklo - klub zmagovalcev 28, 3. Mimovrste =) Jesenice 25, 4. Visoko 23, 5. Bohinj 22, 6. Alpina @iri 20, 7. Kondor 18, 8. Niko @elezniki 17, 9.

Bled Hirter 14, 10. Hrastje 13, 11. Polet 5, 12. Kranjska Gora 4.

Vsa planinska dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo podatke o pohodih oz. o odprtju njihovih ko~. Vse klube oz. {portna dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo spored oz. program svojih tekem oz. {portnih prireditev. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov: matjaz.klemenc1@telemach.net

Tekma v Planici, ki je tokrat {tela za svetovno prvenstvo v poletih, je {e enkrat do`ivela svoj sloves. [tiridnevno tekmovanje Pod Poncami si je ogledalo okrog 80.000 gledalcev. Najve~ podpore so seveda imeli na{i »orli«, med tujimi navija~i pa bi v ospredje postavili Norve`ane in Poljake. V petek so gledalci lahko pozdravili dobitnici medalj iz Vancouvra, Tino Maze in Petro Majdi~.

Kljub zagotovilom organizatorjev, da je letalnica povsem varna tudi za rekordno znamko, rekorda nismo do~akali. Lastnik najdalj{ega poleta v zgodovini {e naprej ostaja Norve`an Bjorn Einer Romoren, ki je leta 2005 v Planici poletel 239 metrov. Rekorda nismo videli, ni bilo pa tudi nobene po{kodbe, kar je {e bolj pomembno. Najdalj{i polet je prispeval Simon Ammann, 236,5 metrov, kar je drugi najdalj{i polet v zgodovini.

Ve~ina slovenskih ljubiteljev skoka, bili so iz vseh koncev Slovenije, so pri{li ve~inoma zaradi ene `elje - da najbolj{i slovenski letalec Robert Kranjec osvoji medaljo na svetovnem prvenstvu. @elja ni bila nemogo~a, ~e vemo, da je »Lete~i Kranjec«, kot ga radi poimenujejo navija~i, dobil mali kristalni globus v svetovnem pokalu v poletih. Prvi dan se ni iz{lo po `eljah, saj se je Robert uvrstil na {esto mesto. Pogled na prvo trojico Ammann, Malysz in Schlierenzauer je bil `e znan - skakalci, ki so posegli po medaljah na olimpijskih igrah v Vancouverju. Drugi dan je Robertu uspelo pridobiti eno mesto. Ammann je obdr`al prvo pozicijo, Schlierenzauer se je uvrstil na drugo. Osmoljenec drugega dne je bil Malysz, ki se je uvrstil tik pod stopni~ke na ~etrto mesto. Najbolj je napredoval Norve`an Jacobsen, ki se je z osmega prebil na tretje. Slovenci smo imeli {e dva finalista: Damjana na kon~nem petindvajsetem in Hrgoto na tridesetem mestu. [vicar Simon Ammann je tako na najlep{i na~in kon~al sezono 2009/2010. Zmagovalec svetovnega pokala, zmagovalec svetovnega prvenstva v poletih ter dve olimpijski medalji, so vsekakor uspehi za zgodovino. Za konec sezone je bila na sporedu {e ekipna tekma. Na{a reprezentanca je po tihem upala na medaljo. `al je bil v na{i vrsti odli~en le Kranjec, kar je bilo premalo za kaj ve~.

Na koncu so se morali zadovoljiti s {estim mestom. Ekipni svetovni prvaki so zaslu`eno postali Avstrijci, srebro so si priskakali Norve`ani, bron pa je pripadel Fincem.

Leto{nja Planica ni prinesla svetovnega rekorda, niti medalje Robertu Kranjcu, a gledano z organizacijske plati je svetovno prvenstvo povsem uspelo. ^estitke za organizacijo so »de`evale z vseh strani«, kar je dovolj zgovoren podatek.

Matja` Klemenc

18

BRALCI - NA[I DOPISNIKI

Kulturna snovanja na{ih dedov

BLEJSKA DOBRAVA - 20. februarja je bila v dvorani Kulturnega in gasilskega dru{tva na Blejski Dobravi zanimiva prireditev z naslovom Kulturna snovanja na{ih dedov. Veseli nas, da se je ve~era udele`ilo veliko {tevilo krajanov. V ta namen je bila postavljena tudi razstava dveh ~lanic sekcije ro~nih del, ki na Blejski Dobravi deluje {ele tretje leto.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

{tudentka 2. letnika Maru{a Mr{ol, ki je tudi vodja projekta {tudentsko barmansko tekmovanje: 5. Bartender G&T cup 1. aprila v na{i {oli. [tudenti 2. letnika {tudijskega programa Gostinstvo in turizem pa so se ob tej prilo`nosti predstavili s postre`bo delovnega kosila z animacijo. Celoten projekt je vodila {tudentka Anja Pepel, pomagali so ji kolegi Luka Rupar (vodja kuhinje), Jan Ga{per (vodja stre`be) in Nina Hrovat (vodja animacije). Mentorji so njihovo delo zelo dobo ocenili.

Ker smo prepri~ani, da le z medsebojnim sodelovanjem lahko dose`emo skupen cilj – usposobiti dober gostinsko turisti~ni kader, katerega pa je kljub razvoju turizma v Sloveniji vsak dan manj, bomo s temi aktivnostmi nadaljevali. Torej, nasvidenje do naslednjega strokovnega posveta in borze, ki bosta v prihodnjem {tudijskem letu 2010/2011!

Ro`ica S. Ferjan~i~

Modna revija na kro`niku

Lep pozdrav in veliko uspeha pri oblikovanju prijetnega ~asopisa!

Ana Stopar, Blejska Dobrava

“Dan delodajalcev”

BLED - 9. marca smo imeli v Vi{ji strokovni {oli za gostinstvo in turizem poseben in zelo uspe{en dan, lahko bi ga imenovali kar »dan delodajalcev«, saj sta vzporedno potekala dva zelo pomembna dogodka: Borza dela – sre~anje delodajalcev – gostinsko turisti~nih (GT) podjetij in {tudentov Vi{je strokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled in XII. strokovni posvet za mentorje prakti~nega izobra`evanja {tudentov Vi{je strokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled.

Zelo smo zadovoljni z odzivom gospodarstva, saj se je obeh dogodkov udele`ilo preko sto udele`encev. Borze so se udele`ila skoraj vsa ve~ja GT podjetja, kar pomeni prete`ni dele` GT gospodarstva Slovenije. Borza oz. sre~anje predstavnikov GT podjetij in na{ih {tudentov se je odvijalo v {oli, kjer so predstavniki podjetij predstavili svoja podjetja in njihovo dejavnost in se tudi individualno pogovorili s {tudenti o mo`nostih opravljanja prakti~nega izobra`evanja, pa tudi o drugih oblikah dela. Tako so imeli {tudenti odli~no prilo`nost, da `e v {oli spoznajo skoraj vsa pomembnej{a in uspe{na GT podjetja.

Prikaz interdisciplinarnosti posameznih predmetov in projektno delo {tudentov sta predstavila Peter Mihel~i~ ter Grega [ilc in

BLED - 26. februarja je skupina {tudentov Vi{je strokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled v {olskem hotelu Astoria na Bledu predstavila projekt Modna revija na kro`niku, s katerim so `eleli pokazati, da gresta moda in kulinarika, ki sta na prvi pogled nezdru`ljivi, vendarle dobro skupaj. To je dokazovala lepo pripravljena hrana ter obleke modnega oblikovalca Mira Mi{ljena.

Pri projektu je sodelovalo 22 {tudentov 2. letnika gostinske in turisti~ne smeri z mentorjem Marijanom Lebarjem, ki je predavatelj stre`be in idejni o~e projekta. Naloga {tudentov je bila izpe-ljava projekta, organizacija, tr`enje, priprava in nabava jedi, pridobiti medijsko pozornost, pridobitev sponzorskih sredstev in drugih materialov, ki so bili potrebni pri izpeljavi. Na projekt so se pripravljali {tiri mesece, vse pa se je za~elo v Osilnici, kjer so se {tudentje med seboj dodobra spoznali in kjer so se nau~ili timskega dela. Sledil je projektni teden, na katerem so se {tudentje prvi~ soo~ili s svojimi projekti in kjer so prvi~ predstavili svoje ideje o zasnovi. [tirje meseci trdega dela in truda pa so bili tako popla~ani na dan dogodka, ko so lahko vse priu~ene ve{~ine in svoj trud pokazali tudi gostom, kot so dr. Igor Luk{i~, minister za {olstvo in {port, Alenka Kov{ca, dr`avna sekretarka, in mag. Vinko Logaj, direktor direktorata za srednje in vi{je {olstvo.

Pri projektu ste pomagala modni oblikovalec Miro Mi{ljen, ki je predstavil svoje kreacije, in izredni {tudent Vi{je strokovne {ole za gostinstvo in turizem Gorazd Dominko, ki se je predstavil v vlogi povezovalca. Z njuno pomo~jo so {tudentje izpeljali edinstven, inovativen in nepozaben dogodek. Mentor: Marijan LEBAR, vodja projekta: Tja{a KASTELIC, vodja animacije: Ana ROZMAN, vodja stre`be: Gregor MIHELI^ in vodja kuhinje: Ga{per JAN.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OD VSEPOVSOD

Po~asna dr`avna birokracija zavira razvoj ob~in JESENICE - Ob~ine nimajo pravih mo`nosti za razvoj, saj jih pri tem u~inkovito zavira dr`ava s svojo po~asno birokracijo, so v en glas zatrjevali zgornjegorenjski `upani na novinarski konferenci, ki so jo skupaj z Razvojno agencijo Ragor 18. marca pripravili v prenovljeni Kolperni na Jesenicah. ÂťKako naj ob~anom razlo`imo nerazumno dolge roke pri nastajanju novih prostorskih na~rtov, kako naj ravnamo v primerih, ko nam v istem primeru razli~ni ministrstvi izdata nasprotujo~i si mnenji, kako naj izsilimo odgovore in potrebne dokumente vsaj v zakonsko dolo~enih rokih, je le nekaj vpra{anj, ki so jih nanizali `upani. Sr` problema, zaradi katerega stoji ves razvoj ob~in, pa so, so {e menili, nerazumno dolgi postopki sprejemanja ob~inskih prostorskih na~rtov, na katere sami, kot pravijo, nimajo nobenega vpliva. Predstavniki ministrstev, ki kot nosilci urejanja prostora sodelujejo pri nastajanju na~rtov, pa so na drugi strani izpostavili problem svoje preobremenjenosti, kar je med drugim posledica velikega {tevila ob~in. ÂťNovi prostorski plani morajo biti celoviti dokumenti, kar pomeni tudi dalj{e postopke. Gre za odlo~itve, ki v prostoru pu{~ajo trajne sledi, zato je pri odlo~anju potrebno biti previden in strokoven,ÂŤ je ob tem povedal direktor direktorata za prostor pri MOP Damjan Vrankar in ob~inam v pomo~ obljubil ustanovitev medresorske komisije, ki naj bi iskala kompromisne re{itve v primerih, ko so ob~ine zaradi neusklajenosti med ministrstvi nemo~ne. Kot mo`no

19

re{itev, s katero pa se `upani, kot je {e dejal, najbr` ne bodo strinjali, pa je omenil tudi mo`nost regionalizacije, s katero bi se razdrobljeni problemi majhnih ob~in, ki pogosto med seboj tudi ne sodelujejo, regionalizirali in bi bilo njihovo re{evanje potemtakem lahko bolj celovito in tudi hitrej{e.

Romana Tav~ar

Mojstri pevci to pomlad v Kropi Ustanova Poti kulturne dedi{~ine Slovenija pripravlja za to pomlad mednarodni vokalni ciklus Mojstri pevci. Na prvem koncertu ob 100-letnici rojstva tenorista Antona Dermote iz Krope (4. 6. 1910 - 22. 6. 1989, Dunaj). Pa {e zanimivost: prvi solist novega vokalnega ciklusa, Marko Fink, je Antona Dermoto poslu{al v Teatro Colon v Buenos Airesu. V program Pesem dveh domovin je uvrstil argentinske in slovenske samospeve. Koncert bo v cerkvi sv. Lenarta v Kropi, kjer je mladi Anton Dermota pel in igral na orgle.

Vabimo vas, da se nam 18. aprila pridru`ite na koncertu v Kropi.

Drugi koncert ciklusa Mojstri pevci bo 4. junija, upamo, da to pot `e v dvorani Kulturnega doma v Kropi, ki jo obnavljajo. Spominu na Antona Dermoto se bodo s pesmijo poklonili mladi pevci, nagrajenci solopevskih tekmovanj. Prijazen pevski pozdrav iz Krope.

Veseli bomo, ~e nas boste za dodatne informacije povpra{ali po telefonu 041 731 039 ali preko emaila pkdslovenia@gmail.com.

Slavko Me`ek, programski vodja

20

NA IZLET

^ASOPIS, KI POVEZUJE

POZDRAVLJENI LJUBITELJI KOLESARSTVA IN POHODNI[TVA!

Narava je `e za~ela kazati obraz neprecenljive lepote in s svojo gostoljubnostjo vabi obiskovalce, ki i{~ejo po~itek ali {portno udejstvovanje. Ziljska Bistrica na avstrijskem Koro{kem blizu tromeje Slovenije, Avstrije in Italije je z namestitvenim objektom Stara po{ta/Alte Post prava izhodi{~na to~ka za va{e rekreativne podvige.

Cestni in gorski kolesarji bodo u`ivali na {tevilnih bolj in manj zahtevnih kolesarskih poteh tudi ob prekrasnih jezerih (Vrbsko, Osojsko, Belo). Priporo~ljive smeri: Bistrica-Kรถtschach-Bistrica (nezahtevno), okrog Dobra~a (bolj zahtevno), na Ojstrnik (zelo zahtevno).

Lahko se odpravite na celodnevni pohod. [tevilne pe{poti vodijo mimo najlep{ih koti~kov in nudijo u`itke ter sprostitev v idili de`ele, ki je uspela ohraniti izvirnost na vsakem koraku. V kavarni sredi gozda, v kopali{kem biotopu v Bla~ah/Vorderberg, nedale~ od na{ega hotela, lahko

pre`ivite prijetno popoldne.

Imate radi vo`njo s ko~ijo? Ali pa vas na Bistri{ko planino zapeljemo s traktorjem. Zakaj pa ne! ^e ste bolj raziskovalnega duha, se boste na pot odpravili sami, za tiste z manj orientacijskega ~uta pa seveda na `eljo priskrbimo vodnika.

Ob zaklju~ku dneva pa v na{em namestitvenem objektu Stara po{ta/Alte Post poskrbimo za udobno po~utje in regeneracijo.

Privo{~ili si boste koro{ke specialitete ter vrhunske jedi mednarodne kuhinje, zraven pa seveda kakovostno vino.

Poleg udobnih sob smo za va{e razvajanje uredili tudi wellness prostore. ^e ~ez dan niste pokurili vse svoje energije, vam ob predhodni najavi, ve~erne ure popestrimo s te~ajem dru`abnega plesa ali osnovami tujega jezika. Vstopite, na{a vrata so odprta za vas!

Vabljeni na koncerte Me{anega pevskega zbora Oisternig Me{ani pevski zbor Oisternig, Singgemeinschaft Oisternig velja za enega najbolj{ih zborov na Koro{kem. V svojem bogatem repertoarju ni pozabil na svoje slovenske korenine. S srcem prepeva stare, na pol pozabljene slovenske ljudske in ponarodele pesmi iz Ziljske doline, pesmi, ki jih komaj kdaj {e sli{imo (iz ziljske ohceti, `egnanske pesmi, pesmi ob smrti itd.). Njihov zadnji koncert letos na cvetno nedeljo, 28. marca, je bil v Podravljah blizu Beljaka pod geslom Jezusove rane v treh jezikih (Passionskonzert in drei Sprachen). Koncert je moderiral {kof Alois Schwarz.

Naslednji koncert bodo pevke in pevci Me{anega pevskega zbora Oisternig pripravili 1. maja, ob 19. uri, v Gosposvetski cerkvi (Gospa Sveta/Maria Saal), to je v cerkvi, ki je zgodovinskega pomena za zgodovino slovenstva. 2. maja sledi ponovitev v millstattski samostanski cerkvi (Milje/Millstatt), tudi ob 19. uri. Med drugim bodo izvedli Misso Cellensis Josepha Haydna, za zbor in orkester, med solisti pa bo z njimi pel znani koro{ki slovenski tenorist Gabriel Lipu{. Ne zamudite te enkratne prilo`nosti. Uvodoma so na programu tudi slovenske Marijine pesmi. Prisr~no vabljeni!

Pepca Druml

NASVETI

^ASOPIS, KI POVEZUJE

21

Gospodarjenje z odpadki in kompostiranje (2) Lo~evanje odpadkov

organskih

1. Odpadki iz kuhinje Za kuhinjske odpadke si priskrbimo 5 do 10 l plasti~no vederce s pokrovom za zapiranje. Najpozneje v 10 dneh moramo to vedro izprazniti na kompostni kup.

Pri tem moramo kuhinjske odpadke vedno preme{ati in pokriti s prstjo iz vrta.

2. Odpadki iz vrta Listje, kakor tudi obreznine grmovja, trave in drevja, dodajajte vedno v manj{ih koli~inah in dobro preme{ajte s kompostom. Veje ne smejo biti debelej{e od tistih, ki jih lahko odre`ete s {karjami za drevje. Sekancem dodajte sve`e in vla`ne odpadke.

V vrtni kompostnik na ta na~in odlagamo predvsem travo, plevele preden semenijo, zmleto vejevje sad-

nega drevja, grmi~evja, `ive meje, olesenele rastline, ostanke vrtnin, okrasne rastline, ovenelo cvetje, listje in `aganje (v tankih plasteh), zdravilna zeli{~a, slamo, steljo in podobno z vrta.

Od hi{nih odpadkov sodijo na kompostnik ostanki hrane, razni olupki, zelenjava, ostanki kave in ~aja s filtri, hi{ni prah iz sesalca, zmlet ali raztrgan papir in lepenka (razen barvnih rekompost

vij), ro`evina, lesni pepel in saje.

Prestavljanje kompostnega kupa

V kompostnik pa nikakor ne sodijo plastika, steklo, kovinski predmeti, porcelan, laki, odpadna olja, baterije, kemi~ne snovi in podobno. Prav tako na kompost ne dajemo velikih koli~in teko~e in kuhane hrane, ve~jih koli~in mesa in ~ebule, ma~jih in pasjih izrebkov, ostankov barv, zdravil, starega jedilnega ojla, plenic, tetrapakov‌

Ko kompost nekaj ~asa stoji ga je potrebno znova preme{ati in na novo postaviti kompostni kup.

Skupaj nalo`eni material se razrahlja in prezra~i, zunanja plast se prestavi v sredino kompostnega kupa, zni`anje kupa in zorenje se pospe{ita.

^e gre kaj narobe ...

vzrok

ukrep

pri mo~nem temperaturnem razvoju, je veliko vode izhlapelo

preme{ajte in zalijte, dodajte sve` in val`en material

premoker vonj po trohnobi, zeleno ~rna barva, pomanjkanje kisika

dalj{e de`evno obdobje, napa~na struktura meteriala

preme{ajte, osu{ite, dodajte kameno moko

najbolj suh trohnenje se obotavlja

prevelik del lesnega dela

preme{ajte in dodajte gnoj, kuhinjske odpadke, po potrebi navla`ite

preve~ sve`ih odpadkov

preme{ajte, osu{ite, dodajte kameno moko

presuh trohnenje preneha pojavi se siva plesen

vonj po trohnobi premokro, pomanjkanje kisika Fini presejani kompost uporabimo za lon~nice in gredice, kjer sejemo drobno seme. Grobi nepresejani kompost uporabimo za gnojenje sadnega drevja in ve~jih rastlin v vrtu ali pa ga ponovno damo v kompostni kup.

Kompost uporabljamo tako, da ga plitvo za-

me{amo v zemljo. ^e ga potresemo po povr{ini, ga moramo za{~ititi z zastirko (suha trava).

Pri {tiri~lanski dru`ini z okrog 500 m2 vrta nastane 3 do 4 m3 kompostnega materiala, iz katerega dobimo 1 do 2 m3 zrelega komposta. Za ze-

lenjavo in cvetli~ne grede, kakor tudi za sadno drevje, jagodi~evje, okrasne grme in trato, najdemo dovolj gnojila kar v na{em kompostnem kupu.

(Nadaljevanje v naslednji {tevilki Na{ih novic) Mojca Dolar

22

OGLASI - 040/202 384

^ASOPIS, KI POVEZUJE

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OGLASI - 040/202 384

23

24

ZADNJA STRAN

^ASOPIS, KI POVEZUJE