Moj vrt - oktober 2021

MOJ VRT Oktober 2021

Letnik 21

Številka 2

+ Tradicija in novosti jesenskih zasaditev + Klimatske razmere in korona krojijo

razvoj našega vrtnarjenja

+ Jesenska opravila na zelenjavnem vrtu

in v skladišču

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

21 LET

2

CVETJE V JESENI

MOJ VRT

Urejanje grobov

Tradicija in novosti jesenskih zasaditev

J

esen je tu in datum vseh svetih (1. november) se hitro približuje.

Zdaj je čas, da razmislimo o zasaditvi groba, ali bomo tradicionalno zasadili mačehe in ostale rastline, ki smo jih navajeni, ali bomo zasaditve nekoliko spremenili.

To je predvsem odvisno od našega načina življenja. Ali imamo čas za urejanje groba preko celega leta in ne le za dan Vseh svetih. Grob mora biti namreč urejen preko celega leta, saj tako kažemo spoštovanje do pokojnih.

Vsekakor bodite pozorni na lastnosti grede, ali so rastline ob večjih deževjih začele propadati? Je v gredi zastajala voda in so zaradi tega zgnile korenine?

Smo substrat kdaj pognojili, ali je siromašen in bo tako rastlinam primanjkovalo hranilnih snovi?

Torej, če smo ob večjih deževnih obdobjih imeli probleme z zastajanjem vode, potem moramo to težavo odpraviti. V primeru, da je greda »zabetonirano korito« je treba v dnu narediti razpoke za odtekanje vode. Priporočam, da vsaj na

Gauterija

Postavitev manjših lončkov na grob tri leta v celoti zamenjate substrat, nujno je tudi dognojevanje s hranili, ki pospešujejo cvetenje (višja vsebnost kalija).

Slovenci tradicionalno na grobove zasajamo mačehe v različnih barvah, velikostih, veliko in malo cvetne. Ta dvoletnica je priljubljena, saj cveti že v jesenskem času, prezimi in nadaljuje s cvetočim okrasjem do pozne pomladi naslednjega leta. Takrat jih zamenjamo s poleti cvetočimi pokrovnimi rastlinami.

Mogoče se je v zadnjem času pokazalo, da bi bilo to tradicijo malo spremeniti.

Lahko del grede zasadite s pokrovnimi trajnicami in si tako olajšate delo. Če se odločite za zasaditev vrese (Calluna vulgaris) morate vedeti, da ta rastlina zelo lepo uspeva v kislih tleh. Zato mešane zasaditve mačeh in vres ne dajo dobrih rezultatov. Mačehe potrebujejo za svojo rast nevtralen pH6,5-7,5 substrat, medtem ko so vrese kisloljubne (pH 4,5 – 6). To težavo lahko omilite, če vrese zasadite v en del grede skupaj in na tem mestu zamenjate substrat.

Zanimivo je, da je v svojih naravnih rastiščih ta rastlina v naravi preživi 30-40 let.

V naravi vijolično in rožnato cvetje ustvarja čudovite pokrajine. V zasaditvah z njimi oblikujemo čudovit kontrast drugim zelenim in raznolikim listom. Vrese so neverjetno vsestranske in izgledajo fantastično v lončkih in skalnjakih ter poleg cvetočih trajnic in gredic zagotavljajo osupljivo pokritost tal.

Lastnost, da vresa lepo prekriva tla je zelo dobrodošla pri večjih gredah. Grobovi imajo običajno grede v pravokotnih oblikah in tako večje grede lahko zasadimo tako, da ustvarimo okvir iz res, lahko pa jih zasadimo diagonalno v nasprotnih kotih. Ta del gred bo preko leta zelen, tudi v sušnih obdobjih, medtem ko bo vijoličasto cvetoč v jesenskem času.

Vrese pa lahko zasadimo tudi v posode, ki jih postavimo na grobove. Vanje zabodemo še nekaj eksotičnih plodov in že imate trajni aranžma.

Kaj pa črni teloh (Helleborus niger).

Ker je pri nas avtohton, se redko zaveda-

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 20. 10. 2021, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o.

(MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; telefon: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Krizanteme – jesenske lepotice (Foto: Eva Rauh)

MOJ VRT

CVETJE V JESENI

3

ARANŽMAJI

PESTRA PONUDBA ZA VSAK VRT IN GROB

Vresa v lončku mo njegove dekorativne vrednosti. Je ena izmed zelo redkih izjemnih cvetlic, ki cvetijo pozimi. Prav iz avtohtonega črnega teloha je genetski inženiring vzgojil nove okrasne sorte. Ponekod ga imenujejo zimska vrtnica. Določene vrste nas razveseljujejo s svojimi cvetovi od novembra do marca.

Ko so cvetovi oplojeni, oblikujejo zelo dekorativne plodove obkrožene s cvetni listi, ki so svojo belo barvo spremenili v zeleno.

To noviteto lahko uporabimo pri zasadit­ vah v gredah grobov, kot tudi v okrasnih posodah, ki jih nato dodamo na grobove.

Spomnila bi vas še, da ne pozabite na zasaditev spomladi cvetočih čebulnic. Preden se lotite zasaditve grede z rastlinami, posadite čebulice nizko rastočih tulipanov, hijacint, žafranov, narcis in drugih. Ustrez­ na globina saditve je 2-3 kratna višina čebulice. Priporočam saditve v skupine, saj spomladi, ko cvetijo veliko bolj estetsko krasijo zasajen grob.

Pri zasaditvi ostalih rastlin je ravno tako treba paziti na globino saditve. Če so rastline zasajene pregloboko ali preplit­ vo, začno propadati. Zasadimo jih tako globoko, kot so zasajene v lončkih. Da bodo korenine, ki so prepletle lončke, bolje rastle, priporočam, da jih nekoliko razmaknete. Če so zelo zbite skupaj, jih je treba kar malo raztrgati. Najbolje z ostrim nožem.

iz suhega in svilenega cvetja

NAŠE ENOTE

OBŽAGOVANJE

Vrtnarski center Novo mesto Cvetličarna Straža Cvetličarna Srebrniče

Strokovno obžagujemo in odstranjujemo drevesa.

V ceno je vključeno tudi zavarovaje delovišča.

ZA GROBOVE mačehe iz lastne proizvodnje, rese, hebe, okrasni kamen

1. NOVEMBER

sprejemamo naročila za izdelavo nagrobnih aranžmajev

DREVESNICA SADIKE ZA ŽIVO MEJO IN OKRASNO GRMIČEVJE

Kontakt: 07-33-42-287

Vresa - naravno rastišče

Smrečnikova ulica 45, Novo mesto

www.ggnm.si

Calluna vulgaris - barvane

PREDSTAVLJAMO

4

MOJ VRT

Na večje površine z marmorjem običajno postavimo še posodo s cvetjem ali aranžma. Ko izbirate posodo, sledite stilu groba, hkrati pa bodite pozorni, da je odporna na mraz. Če imate v njej nasad, mora imeti na dnu odprtino za odtekanje vode. V tem primeru bodite pozorni na madeže, ki lahko nastanejo na marmorju. Zelo lepo kompozicijo ustvarite, če posadite tri rastline, ki uspevajo v enakih rastnih razmerah. Kombinirajte rastlino s plodovi (npr.: glauterijo), eno cvetočo ali zeleno rastlino (npr.: mini krizantemo, mačeho) in eno povešavo rastlino (npr.: bršljan).

Različne linije, strukture in teksture rastlin bodo učinkovale lepo dekorativno. Še zadnji nasvet glede zasaditve grobov. Upoštevajte stil oblikovanja groba. Če ima grob tradicionalni star spomenik, ostanite pri tradicionalnih zasadit­ vah. V primeru da je spomenik moderno oblikovan, si lahko omislite več modnih sprememb. Ne pozabite upoštevati barve marmorja. Če želite harmonično barvno cvetočo dekoracijo, ostanite v barvah marmorja.

Zasaditev naj skupaj z nagrobnim aranž­majem deluje kot celota.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Zasaditve črnega teloha

Zasaditev ki ne upošteva zahtev rastlin

RAZSTAVA VZORČNIH GROBOV

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

KMETIJSKA ZADRUGA GROSUPLJE z.o.o.

Cesta na Krko 1/b, 1290 Grosuplje, tel.: 01/78 64 317 ODPRTO: pon. - pet. od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure

AKTUALNA JESENSKA PONUDBA: velika izbira cvetja, ikeban, sveč, peska in zemlje za urejanje grobov ♦

okrasne čebulice, mačehe, trajnice ♦

sadike sadnega drevja ♦

vse vrste semen za jesensko setev (česen, čebulček, ozimna pšenica in trave) ♦

mineralna gnojila ♦

krmila in mineralno-vitaminski dodatki za govedo, kokoši in piščance ♦

okrasni lonci in korita za presajanje ♦

vse za rejce malih živali ♦

vrtno orodje, rezervni deli za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ♦

gospodinjski plin in še veliko drugega blaga

5

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Klimatske razmere in korona krojijo razvoj našega vrtnarjenja

O

mejena potovanja in gibanja ljudi nasploh so še bolj spodbudila med ostalim tudi domače vrtnarjenje.

Ne samo gojenje zelenjave za domačo rabo, pač pa tudi okrasnih rastlin. Vse bolj ima ta prostočasna dejavnost nasploh tudi rekreacijsko in protistresno funkcijo in marsikdo jo je čisto na novo odkril. Stari mački pa ob tem ugotavljajo, da imajo na vrtnarjenje čedalje večji vpliv tudi klimatske spremembe.

Letni časi niso več to, kar so nekoč bili in suše se pojavljajo že v vseh letnih časih. Pa ekstremne temperature tudi. Zima ni več rezervirana za mraz in v letošnjem letu smo imeli zelo topel februar, ki je rastline prebudil. Nato pa hud mraz in pozeba.

Poletni vročinski valovi so vse pogostejši. Vse to seveda čutijo tudi trajnice in se odzivajo.

Zato čedalje bolj cenimo njihovo trpežnost in prilagodljivost in vedno bolj opažamo, da vse, kar zmore vzgojiti sodobno vrt­ narstvo, niti slučajno ni trpežno. Seveda je tudi res, da kdor premalo upošteva specifične lastnosti in potrebe rastlin, pri njih gojenju ne more biti uspešen. S premalo poznanimi ali celo popolnoma neznanimi novostmi med rastlinami sicer radi eksperimentiramo in globalni trg nas z njimi kar zasipa. A zelo veliko takih rastlin kaj hitro propade. Pri nekaterih pa smo lahko celo bolj ali manj uspešni.

Med lesnatimi vrtnimi rastlinami dandanes figo in kaki lahko gojimo že po večjem delu Slovenije, kar je bilo še pred petdesetimi leti nepredstavljivo. A ameriške borovnice, ki zahtevajo kisla tla in veliko vlage v tleh in v zraku in ne previsokih temperatur, v Slovenskem Primorju in na Krasu kaj slabo uspevajo in lahko pričakujemo, da bodo tudi marsikje po Sloveniji z njimi vedno večje težave. Kislo zemljo lahko ustvarimo umetno in za zalivanje tudi lahko poskrbimo. Suhega zraku pa v vlažnega ne moremo spremeniti in temperatur zraka tudi ne moremo znižati.

V sodobnem vrtnarjenju se čedalje bolj oblikujeta dve struji in nastajata dva diametralno nasprotna tipa vrtičkarjev.

Hoste so trajnice sence in polsence. Ko so dobro vraščene jim na globokih tleh ne pride do živega niti suša in vročina, niti mraz.

Vse kresnice (Astilbe arendsii in Astilbe chinensis) so trajnice, ki že od nekdaj niso marale obmorskih krajev, ob vse bolj vročih poletjih pa tudi v centralni Sloveniji in severneje lahko na soncu preživijo le ob skrbnem zalivanju. V senci ali polsenci vročine in suše ne čutijo tako hitro.

Naravi prijazni vrtnarji Med njimi so lahko popolni začetniki ali pa tudi stari in prekaljeni mački. Vsekakor pa so to zelo ekološko ozaveščeni ljudje, ki se zavedajo, kam pelje nebrzdano potrošništvo in do okolja neodgovorno obnašanje. Med njimi zagotovo ni zanikovalcev klimatskih sprememb. Če nimajo še nobenih izkušenj, se pač o vsem skušajo poučiti in na veliko eksperimentirajo in ob tem morda delajo tudi veliko napak in se sproti učijo. Včasih si najdejo vrtnarskega vzornika ali celo mentorja. Marsikdo se zateka tudi k ekološkim ekstremizmom, ki mnogim drugim niso blizu. Včasih so komu celo v posmeh, a mnogokrat se nato izkaže, da so njihovi prijemi uspešni in logično utemeljeni. Imajo pa takšni začetniki lahko pri delu veliko težav in slabe uspehe, dokler ne pridobijo osnovnega znanja in izkušenj o zemlji in rastlinah. Njihove napake so izkušenim mačkom lahko preprosto nedoumljive, ker so včasih tako neznansko v nebo vpijoče. Včasih jim recimo ni jasno niti to, da vseh rastlin ne moremo množiti s semenom ali to, da nekatere rastline potrebujejo za preživetje sonce in druge senco. A, če se taki začetniki svojega neznanja ali pomanjkljivega znanja zavedajo, bodo znali potrebne informacije poiskati in bodo sčasoma napredovali, se veselili svojih uspehov in novo pridobljena znanja posredovali dalje. Če imajo z vrtnarjenjem že veliko izkušenj, so morda nekoč bili med tistimi, ki so zagovarjali uporabo neekoloških sredstev in metod dela, a kasneje ugotovili, kam vse to pelje. Takšni 'spreobrnjenci' so gotovo pomemben segment razvijajočega se naravi prijaznega vrtnarjenja, ker poznajo veliko rastlin in že iz izkušenj vedo, kako se obnašajo v različnih življenjskih pogojih.

Ko ugotovijo, na kakšen način z naravi prijaznimi metodami vrt­ nariti, so to najboljši promotorji in zagovorniki nove usmeritve.

Dokazujejo namreč z rezultati svojega dela, da je možno pridelati dobro zelenjavo ali imeti lep okrasni vrt tudi brez povzročanja škode našemu planetu.

MOJ VRT

TRAJNICE

7

Med prvimi trajnicami spomladi zacvetijo razni kosmatinčki in čisto nič niso zahtevni.

Novopečeni vrtnarski potrošniki V to skupino sodijo seveda le tisti, ki imajo znanja o rastlinah in zemlji le zelo malo ali nič. Okoljsko niso kaj prida ozaveščeni.

Potrošništvo so sprejeli kot dobrino, ki jim omogoča vsemogoče poceni nakupe, seveda tudi rastlin in pripomočkov za njihovo gojenje. Globalizacija in nekritično naročanje vsega mogočega, tudi rastlin in semen po spletu, tudi z drugih celin, se jim zdi dokaz človekovega napredka in neodtujljiva pravica. Zaradi svojega neznanja ne znajo ločiti zrnja od plev in se neštetokrat osmolijo. A ker kupujejo poceni, jih to niti ne moti. Čeprav s pogostimi manjšimi nesmiselnimi nakupi v resnici zapravijo zelo veliko denarja.

Vseh vrst reklamnih letakov, ki ponujajo sadike, semena in vrt­ narske pripomočke vsepovsod kar mrgoli. Ti so lahko iskalcem ustreznih materialov v veliko pomoč, če znajo iz ponudbe izluščiti tisto, kar poznajo in potrebujejo. A neznalci vse prevečkrat padajo na lepe slike in pomanjkljive ali celo zavajajoče podatke o ponujenem in kupujejo vsevprek in potem bentijo zaradi neus­ pehov. Še večjo škodo delajo planetu tisti, ki od takih nakupov v resnici niti ne pričakujejo dobrih rezultatov in se zadovoljijo s trenutnim učinkom ob nakupu in rastline sploh kupujejo kot kratkotrajen potrošni material vedno znova in znova, češ: saj je tako poceni in sploh ni važno, koliko časa traja. Ob tem se niti ne zavedajo, (še slabše je, če jih to niti ne zanima), da so poceni rastline, ki jih dandanašnji kupujemo za vsakim vogalom, za to, da jih lahko kupujemo in hitro končajo v kontejnerjih za smeti, potrebovale veliko kemije (skoraj gotovo tudi strupov) in fosilnih goriv za vzgojo in transport.

Takšni vrtičkarji, pa naj vrtnarijo na vrtu, balkonu ali v stanovanjih, s svojim vrtnarjenjem pomagajo uničevati planet in posredno tudi svoje zdravje in zdravje naslednjih generacij, pa če se tega zavedajo ali pa tudi ne.

- Jožica Golob-Klančič univ.dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ.dipl.ing. agronomije www.trajnice.com

Med divjimi užitnimi trajnicami so ostrolistni šparglji (Aspragus acutifolius) posebno iskani in priljubljeni. Zaradi globalne otoplit­ ve se iz Sredozemlja vedno bolj širijo proti severu, v Evropske in seveda tudi Slovenske vrtove.

Perovskija (Perovskia atriciplifolia) sicer nima zelo živobarvnega cvetja, a je izjemno trpežna, cveti od začetka poletja pa do zime in velja za izjemno medonosno.

Orientalski telohi (Helleborus orientalis) so kot križanci izjemno raznoliki in hkrati dobro prilagojeni na življenje v senci ali polsenci. Če imajo bogato organsko zastirko, kot je zdrobljena slama ali odpadno listje, tudi suše na polnem soncu ne čutijo.

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Jesenska opravila na zelenjavnem vrtu in v skladišču

Vloženo delo pridnih rok poplačano

S

prihodom jeseni dnevi postajajo vse krajši, noči vse bolj hladne.

Listi na drevesih se obarvajo v čudovito, pisano barvno paleto. Narava ustvari pridelke. Ti so produkt sodelovanja narave in vloženega dela pridnih vrtnarjev skozi leto. Z vsakim jesenskim dnem so temperature vse nižje in rast se počasi ustavlja, mi pa hitimo pospravljati pridelke.

Katere vrtnine je nujno pospraviti?

Pred pojavom prvih zelo hladnih noči je potrebno iz vrtov pospraviti kumare, bučke, jajčevce in paradižnik. Plodovi paradižnika, ki so že delno rumeni, bodo v toplem skladišču na sobni temperaturi dozoreli. Paprike so nekoliko bolj odporne na nižje temperature, čeprav ne prenesejo temperatur pod 0 stopinj Celzija.

Ravno nasprotno kot pri plodovkah je pri zeljih in ohrovtu, ko se pri nizkih temperaturah škrob spremeni v sladkor, kar še poboljša okus. Vsa zelenjava kot je peteršilj, korenček, špinača, repa, koleraba, črna redkev, kapusnice in radiči ter endivije zelo dobro prenašajo nižje temperature. Pozebejo šele, ko se temperatura spusti nekaj stopinj pod ničlo, zato je to odlična jesenska zelenjava, ki jo bomo pobirali vse do novega leta. To trditev lahko podkrepimo z dolgotrajnim opazovanjem jesenskega vremena. Izkuš­ nje povedo, da je v večletnem povprečju november in še tudi december ugoden mesec za rast rastlin in temperature zelo redko padejo pod nič stopinj. Pri prvih nižjih temperaturah v oktobru še ni smiselno pobirati endivije in radiča iz gredic in jih pospravljati v skladišče. Velikokrat

Čebula posajena v rastlinjak se zgodi, da v skladišču zelenjava propade, na vrtu pa lepo uspeva do globoke zime. Seveda se lahko pri vremenu motimo, saj je v letošnjem letu že pokazalo nepredvidljivost s pozebo v aprilu.

Tla so še vedno topla, zato posejane in posajene rastline zelo hitro kalijo in rastejo. Pred setvijo dobro pripravimo tla in odstranimo plevele. Posejemo lahko še špinačo, zimsko solato, motovilec in celo hitro rastočo redkvico. Te kulture bodo mogoče dozorele do novega leta, v nas­protnem pa jih bomo pobirali v spom­ ladanskem času. Vsekakor jih februarja okopljemo in nekatere za hitrejšo rast prekrijemo s kopreno. Zanesljivejši jesenski pridelek dobimo s sajenjem sadik špinače, rukole, solate, zimskega portulaka in celo motovilca. Nekaj semen (3-5)

Zimski portulak je primeren za sajenje v rastlinjak

špinače, motovilca, portulaka ali rukole posejemo v šotne kocke ali v gojitvene plošče že v avgustu. Pri solati vedno posejemo le eno seme, razen če jo bomo uporabljali kot rezivko. Oktobra sadike presadimo na prosto. Vse to lahko tudi sejemo in sadimo v rastlinjak, ki zagotavlja bolj zanesljiv pridelek še v tem letu.

Oktober je optimalen čas za sajenje čebulčka in sicer najraje sadimo belo sorto majski srebrnjak. Na Primorskem ga posejejo v avgustu, nato v oktobru populijo sadike in jih presadijo na stalno mesto.

Ta čebula dobro preživi zimo, spomladi jo okopljemo, pognojimo, zaščitimo pred muho in že v maju poberemo, sicer gre rada v cvet. Ostale čebule ne prezimijo tako dobro, zato jih je bolje saditi zgodaj spomladi. Lahko pa jih na gosto posadimo v rastlinjak in jih populimo za Veliko noč kot mlado čebulo.

Sajenje čebulnic primerjamo s setvijo žit in spravilo z žetvijo. V oktobru sejemo žita in prav tako sadimo čebulnice kot so tulipani, narcise, hrušice, hijacinte in tudi česen. V času žetve žit je tudi pravi čas za pobiranje čebulnic iz zemlje. Čebulnice najpogosteje izvirajo iz stepskih delov Azije, kjer poleti vlada suša in se vse hranilne snovi akumulirajo v čebulici. Po jesenskem sajenju, ukoreninjanju in hitri spomladanski rasti, ujamejo vso zimsko vlago, ki jo potrebujejo za rast in razvoj nove čebulice. Česen sadimo od srede oktobra naprej, na Primorskem še malo kasneje, kajti kot je že rečeno, so jesenski meseci nadpovprečno topli. Česen potrebuje le

MOJ VRT dobra dva tedna za dober razvoj korenin, hkrati pa ne želimo rasti zelenega dela rastline. Pozimi ga lahko poškoduje sneg, bolj dovzeten je tudi za bolezni in škodljivce. Dobro ukoreninjen česen spomladi zelo hitro napreduje in izkoristi za rast vse tople dneve že v februarju. Takrat je potrebno biti pozoren tudi na česnovo muho, ki odlaga jajčeca že v prvih, toplih dneh februarja. Aprila se pojavi bela, skoraj 1 cm dolga ličinka, ki vrta rov v sredini stebla. Opazimo rumen srednji list, ki ga z lahkoto izpulimo. Hkrati opazimo iztrebke vedno le ene ličinke v česnu. Zaradi poškodbe sredice, česen ne naredi glavice, ampak le nekaj izmaličenih strokov.

Pred tem škodljivcem posevek zavarujejo s kopreno ali ustreznimi insekticidi v februarju, ko muha odlaga jajčeca v bližino česna. Pri sajenju spomladanskega česna se izognemo tej nadlogi, vendar je spom­ ladansko sajenje včasih oteženo zaradi prevelike vlage, ali pa je slaba rast zaradi prevelike suše. Spomladanski česen je vedno bolj droban, vendar je v skladišču bolj obstojen. Jesenski česen je včasih »prazen« že do novega leta.

Zakaj je česen prazen?

Hitra izguba teže in propadanje česna je včasih sortna lastnost, lahko pa je tudi posledica bolezni ali škodljivcev česna. V skladiščih letos opažamo zelo veliko »steklastih« strokov. V glavici česna je lah-

V ZELENJAVNEM VRTU

Motovilec v rastlinjaku

Rukola v rastlinjaku

ko povprečno 8 - 12 strokov, pri pojavu »steklavosti« pa jih je polovica rumeno, jantarjeve barve in imajo steklast izgled.

Ostali stroki so normalni in poškodba včasih ne napreduje na celo glavico. Vsi stroki so napeti in bolezni ne opazimo od zunaj. Gre za tako imenovano »Waxy breakdown« fiziološko bolezen. Natančnega vzroka ne poznajo, vendar se pojavi v letih kot je bilo letošnje. To pomeni, da je bila čebulica pred dozorevanjem izpostavljena visokim temperaturam. V juniju so bile zelo visoke temperature. Predvsem gola tla so se segrela tudi več kot 40 stopinj Celzija. To je na česnu povzročilo šok, saj je bil tik pred spravilom in posledično se je pojavila steklavost posameznih strokov. Takšen česen sicer ni strupen, vendar ni prodajen. Česen mora biti skladiščen v dobro prezračenih, suhih skladiščih.

Na vseh čebulnicah, predvsem pa na česnu so lahko prisotne mehkokožne pršice (Aceria tulipae), ki so veliko manjše od navadnih pršic in jih s prostim očesom ne vidimo. Poznane so kot pršice, ki povzročajo suhe stroke (dry bulb mite). Opazimo le prazne in prašnate stroke v česnu. Prezimi na okuženih strokih in z njimi pride na njivo. V skladišču jim ustreza visoka zračna vlaga, zato je potrebno zračenje.

Pri takem česnu je nujna uporaba žvepla, ki je znan akaricid, oziroma sredstvo proti pršicam. Že na njivi pred spravilom uporabimo močljivo žveplo v prahu ali druge pripravke kot so Pepelin, Cosan, Thiovit, Kumulus ... Vedeti moramo, da je žvep­ lo tudi pomemben element v prehrani rastlin. V času, ko nimamo več tako imenovanega »kislega dežja«, imajo rastline večjo potrebo po žveplu. Nasad česna potrebuje vsaj 50 kg S/ha, kar izboljša okus in poveča količino alicina v česnu. Z žveplom ali akaricidi preprečimo prihod pršic v skladišča. Da preprečimo kasnejši razvoj pršic, lahko tretiramo česen tudi v skladišču, prav tako lahko z žveplom tretiramo stroke česna tik pred sajenjem. Česen ima še dve pomembni bolezni.

Ena je siva plesen ali botrytis, ki se običajno začne na vrhu stroka in nadaljuje z belo prevleko poškodovanega dela stroka. Tudi ta bolezen je prinesena v skladišče iz njive, zato je potrebno skrbeti za zdravje rastlin tik pred pobiranjem pridelka. Druga bolezen so »fuzarioze«, katero povzročajo talne glive. V okuženih tleh bolezen težko preprečimo. V tem primeru je potrebno izvajati strogi kolobar, kajti talne glive ostanejo v tleh tudi nekaj let.

Z omenjenimi težavami se ukvarjajo predvsem veliki pridelovalci česna. Na vrtičkih so razmere veliko bolj pod kontrolo, vendar ni odveč opozoriti na možne težave.

Vrtičkarska pridelava zelenjave je čedalje bolj zanimiva tudi iz finančnega vidika, saj so cene pridelkov vedno višje, za kar so vzrok tudi višji stroški pridelave. Vendar so koristi lastne pridelave tudi v tem, da zelenjava ni obremenjena z dolgimi prevozi, skladiščenjem, uporabo pesticidov in posledično slabšo kvaliteto. Na manjših vrtovih prej naštete bolezni in škodljivce hitreje opazimo in zatremo z mehanskimi metodami in pridelke poberemo takrat, ko jih potrebujemo. Z malo iznajdljivosti se lahko oskrbujemo s svežo zelenjavo skozi celo leto.

Waxy breakdown - steklavost strokov česna

Suhi in prašnati stroki nakazujejo na prisot­nost pršice (Aceria tulipae)

9

Pozor! V rastlinjaku so tudi uši

- Ana Ogorelec, KGZS –Enota Ljubljana

PREDSTAVLJAMO

10

MOJ VRT

Aktivno do samooskrbe z zbiranjem in uporabo deževnice

P

reudarni posamezniki vedno iščejo načine, kako v svoje življenje vpeljati nekaj novega, kar bi združevalo prijetno izkušnjo in bilo hkrati tudi koristno. Eden od naših predlogov je, da prestrežete brezplačno deževnico in jo uporabite za zalivanje okrasnih rastlin ali zelenjavnega vrta.

Pri tem varčujemo, saj z uporabo deževnice lahko prihranimo do 50 % pitne vode in prav toliko denarja, hkrati pa ob polnjenju zalivalke z deževnico in sprehodi od rezervoarja z vodo do rož ali vrta, mimogrede opravimo še nekaj vaj za večjo prožnost sklepov, razteznih vaj in vaj za moč. Rastline nam bodo hvaležne za vodo brez škodljivega klora.

Edini odločitvi za vse, ki se odločijo, da bodo ulovili in uporabljali deževnico sta, da izberejo, kakšen in kako velik rezervoar za deževnico potrebujejo in ali imajo možnost vgradnje podzemnega, ali bi raje izbrali rezervoar v obliki recimo antične glinene amfore ali katerega izmed 70 različnih oblik, barv in velikosti.

Nizki in lahki podzemni rezervoarji Platin, ki so namenjeni samovgradnji, so lahko pohodni ali povozni, držijo od 1,5 do

7,5 kubičnih metrov vode in jim zato lahko namenimo tudi nalogo pranja perila in izpiranje straniščnih školjk z mehko in brezplačno deževnico.

Voda, ki nam jo »dostavijo« komunalne službe ni brezplačna, niti poceni. Pravzaprav se je v zadnjih 20-ih letih dražila bolj kot naftni derivati - za celih 350 %. Državi zdaj že nekaj let plačujemo tudi davek na dež oz. odvajanje padavinskih voda.

Zbiranje in uporaba deževnice danes ni le v domeni ekološko osveščenih investitorjev, ampak vseh, ki želijo dolgoročno znižati mesečne stroške bivanja in biti vsaj delno samooskrbni z vodo. Povprečna slovenska družina na dan porabi 162 lit­ rov vode in bi za svoje potrebe potrebovala zbiralnik deževnice kapacitete slabih 5 kubičnih metrov.

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na primer Carat paket za hišo in vrt).

Uporabiti je treba tudi filter. Za odvzem vode iz rezervoarja je potrebna črpalka, ki se nahaja v vrtu poleg rezervoarja ali s start-stop-avtomatiko v rezervoarju ali v hiši.

Da bo odločitev lažja in strokovno utemeljena, vam priporočamo klic svetovalcev podjetja Armex Armature iz Ivančne Gorice na telefonsko številko 041 929 929 ali obisk njihove spletne strani www.cistilnenaprave-dezevnica.si.

UJEMITE DEŽEVNICO, SVOJO LASTNO BREZPLAČNO VODO In privarčujte do 50 % pitne vode (in denarja)

Okrasni nadzemni rezervoarji Enostavna, uporabna, cenovno ugodna in estetsko dovršena rešitev za zajem deževnice.

Izbirajte med številnimi oblikami barvami.

Podzemni rezervoarji Nizki podzemni rezervoarji Platin za samovgradnjo, nova generacija podzemnih rezervoarjev Carat s povoznostjo do 12,5 ton, stabilni v visoki podtalnici.

Čistilna naprava One2clean Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje.

www.cistilnenaprave-dezevnica.si Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

11

PODBREZJE 207 4202 NAKLO

- rezano cvetje za - poročna in žalna - velika izbira floristika 1. november suhih in svežih - trajnice, grmovnice - jesenske lepotice aranžmajev - zemlja in gnojila SOBOTNI 15 % POPUST! VOLNA & PLETENINE "BLANKA" TAVČARJEVA 16, KRANJ Velika izbira volne, bombažnih prej in sukancev za pletenje, kvačkanje ter vezenje, gobelini, pletilke, kvačke, pripomočki za šivanje ...

Vabljeni v našo trgovino, kjer že 31 let ustvarjamo z vami!

Tel: 04 20 22 290 Delovni čas: pon - pet 9. - 18. ure sob 9. - 12. ure

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Sadjarjem neprijazno leto

Pridelanega sadja letos bistveno manj

T

udi letošnje leto ni bilo prijazno do pridelovalcev sadja. Za nobeno sadno vrsto vreme v letošnjem letu ni bilo ugodno. Sezono je najbolj zaznamovala pozeba po vsej Sloveniji v začetku aprila, kasneje smo opazovali, če bo ostalo kaj sadja nepoškodovanega. V maju smo imeli preobilne padavine, ki so predvsem v nasadih na težjih tleh povzročale tudi propadanje rastlin zaradi prezasičenosti tal z vodo.

Tudi gosta oblačnost in s tem manj svetlobe je povzročilo, da se je oplodilo bistveno manj cvetov, ki niso pozebli, kot bi se jih v lepem, sončnem vremenu. V večini Slovenije je pridelanega sadja bistveno manj, kot v normalnih letih.

Kasneje so škodo delali še škodljivci, ki so poškodovali še tiste plodove, ki so se uspeli razviti. Na več koncih smo opazili prerazmnožitev bukovega rilčkarja, hroščka, ki se občasno dopolnilno prehranjuje na komaj razvitih plodovih jabolk, češenj, hrušk, sliv ... tudi jabolčna grizlica in zavijač sta pobrala svoj davek, tam, kjer je sploh bilo kaj plodov.

Visoke temperature v juniju in juliju niso bile ugodne za razvoj plodove vinske mušice, tako da do sredine avgusta nismo beležili večjih ulovov in tudi škoda na jagodičju je bila minimalna.

V tem času je večina pridelkov, kar je le ostalo v nasadih, pospravljenih. V sadovnjakih bodo do prvih pozeb še kiviji, ki so manj prizadeti, in morda jabolka sort, ki zorijo zadnje.

Pri pripravi sadja za skladiščenje bodimo pozorni in pospravimo samo primerno zrele, nepoškodovane plodove. Glede na pridelovalno sezono ne moremo pričakovati, da bodo plodovi dolgo zdržali, predvsem v domačih kleteh in skladiščih. Zato je bolje več plodov predelati, ker bodo hitreje propadali. Skladiščimo vedno ločeno sadje in zelenjavo, da se sadje ne navzame tujega vonja. Zelenjava izloča tudi etilen, to je hormon staranja, ki še pospeši dozorevanje in propadanje plodov.

Pred zimo je potrebno poskrbeti za zaščito rastlin pred divjadjo. Pregledati in popraviti ograjo ali posamično zaščito dreves, kjer je to potrebno, da zajcem in srnam preprečimo dostop. Zajci bi obglodali lubje, kolikor bi dosegli, srne bi pojedle vršičke z brsti, predvsem cvetnimi, ki so bolj sladki. Drevo si po poškodbi od zajca lahko opomore, če je vitalno lubje vsaj na polovici obsega debla. Rano je potrebno čim prej (takoj, ko opazimo), zamazati s cepilno smolo. S tem preprečimo dodatno izhlapevanje sokov, ki se spomladi pričnejo pretakati iz korenin v krošnjo.

Drevo si lahko opomore tudi pri hujši poškodbi lubja, pravijo da naj bo nepoškodovanega vsaj desetino lubja (glede na obseg debla), vendar taka obnova traja dolgo časa in vprašanje je, če ni bolj smiselno posaditi sadiko in vzgojiti novo drevo.

Na mestu, kjer srna odgrizne vršiček, se drevo nerado obrašča, zato je za vzgojo novih vej potrebno take veje obrezati, da se rana obnovi. V primeru visoke snežne odeje bo ograja verjetno prenizka. Zato so redni obhodi sadovnjakov pozimi sadjarjevo obvezno opravilo. Pri orehih in kostanju, predvsem pri mladih drevesih, ni nevarnosti, da bi srnjad obgrizla veje, temveč bi jih polomila z drgnjenjem rožičkov ob njih. Tam, kjer se veja odlomi, ne bi zrasla nova. Zato moramo postaviti učinkovito zaščito, posamično ali okrog sadovnjaka.

V času, do prvega snega, se potrudimo zmanjšati populacijo voluharjev, da nam ne bodo delali škode pod snežno odejo. Poskrbimo, da je površina pod drevesi čista in pokosimo ali zmul­ čimo travo med drevesi, da nam pri tem opravilu pomagajo

V osrednji Slovenij se tudi prvi pridelovalci ameriških borovnic ne spomnijo take pozebe tudi ujede. Postavljajmo pasti in čim več voluharjev polovimo.

Navadimo mačke in pse, da nam pri tem pomagajo.

V času odpadanja listja je priporočljivo sadna drevesa poškropiti z enim izmed bakrovih pripravkov. Prvič, ko odpade približno 30 % listja in drugič, ko odpade skoraj vse.

S tem zmanjšamo potencial glivičnih (škrlup, sajavost plodov, mušja pegavost, monilije, pegavosti ...) in bakterijskih bolezni (jablanov rak, rakasta obolenja na koščičarjih ...) Natančnejša navodila preberite na spletnih straneh prognostične službe za varstvo rastlin.

Odpadlo listje odstranite iz sadovnjaka in ga uničite. To ne sodi na kompostni kup. Lahko ga tudi zmulčite in s tem zmanjšate njegov volumen. Na tak način pospešite njegov razkroj.

Po odpadanju listja z jablan in hrušk se prične obdobje zimskega obrezovanja drevja. Najprej z obrezovanjem pričnejo veliki nasadi, kjer izkoristijo vsako uro primernega vremena za izvajanje tega opravila. Kot smo že večkrat napisali obdobje obrezovanja zelo vpliva na bujnost rasti. Biološko mirovanje dreves poteka novembra in decembra, v januarju se po deblu že pričnejo pretakati hranilne snovi, ki so uskladiščene v koreninah. Torej: dalj časa kot čakamo z zimskim obrezovanjem (februar, marec), več hranilnih snovi bo že v zgornjem delu krošnje (praviloma na vrhovih lanskih poganjkov, kar je posledica apikalne dominance – prevlade najvišje točke drevesa) in več hranilnih snovi bomo odstranili. S tem bomo zmanjšali bujnost rasti drevesa. Zato drevesa z najmanj bujno rastjo režemo najprej, da prihranimo čim več energije za tiste poganjke, ki jih

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

13

koščičastega sadja zimsko obrezovanje izvajamo samo na mladih drevesih dokler oblikujemo krošnjo. Drevesa v polni rodnosti obrezujemo poleti, v času obiranja ali po obiranju plodov in spomladi izvedemo samo kakšno manjšo korekcijo. Vse koščičarje režemo takrat, ko je napovedano vsaj 3 do 4 dni lepega vremena brez padavin.

Priporočljiv tehnološki ukrep pri koščičarjih je premazovanje lubja z apnenim beležem preden se začne lubje ogrevati. To je lahko že v času, ko v nasadu še leži sneg, topli sončni žarki, ki se uprejo v deblo pa že pospešujejo pretok sokov po deblu. Če se temperature zopet spustijo pod ledišče, sok pod lubjem zmrzne in lubje na deblih poka. S tem nastanejo rane, kjer v drevo vdrejo glive, ki povzročijo propadanje lesa. Zato je premazovanje debel marelic in bujno rastočih češenj in sliv zelo priporočljivo.

V ta namen si pripravimo nekoliko gostejšo mešanico apnenega beleža, ki mu lahko dodamo do 3 % bakrovega pripravka in to nanesemo na deblo in debelejše veje.

Razlog za pokanje debel je lahko tudi prekomerno gnojenje z dušikom v času vegetacije, zato s tem ne pretiravajte.

Zimski čas je tudi obdobje gnojenja sadovnjakov s fosforjem, kalijem in mikroelementi. Najbolj utemeljeno in učinkovito je gnojenje na podlagi rezultatov analize, ki jo opravimo vsaj vsakih pet let. Takrat pripravimo (ali nam ga pri­ pravijo) gnojilni načrt, ki mu sledimo do naslednje analize tal.

Gnojenje 'na pamet ' ima lahko tudi nasproten učinek.

Z dušikom v zimskem času ne gnojimo. To je element, ki se ne veže na talne delce in bi se spral v globine, kjer ga rastline ne morejo doseči in v podtalnico. Z dušikom gnojimo, kadar so rastline fotosintetsko aktivne, da so ga sposobne porabiti.

- Alenka Caf, KGZS – Zavod Ljubljana Posledice pozebe na jablanah nismo odrezali. Po drugi strani močno bujna drevesa obrezujemo čim bližje obdobju cvetenja, da čim več hranilnih snovi, namenjenih rasti, odrežemo stran. Do razvojne faze cvetenja mora biti zimsko obrezovanje dreves z vsemi popravki (dodatno izrezovanje preveč cvetočih poganjkov, izrezovanje enoletnih cvetočih poganjkov…), opravljeno. V času cvetenja se v drevesu dogaja toliko hormonskih sprememb, da ne smemo še dodatno posegati s škarjami. Glede na to, da so letos drevesa prazna, lahko v naslednjem letu pričakujemo obilen pridelek. Prvo redčenje cvetov in plodov opravimo že ob zimski rezi. V nasadih z obilnim cvetnim nastavkom naj bo rez intenzivnejša. Vemo, da različno star rodni les cveti prej ali kasneje. Prvi zacveti najboljši rodni les na dvoletnem lesu, ki da praviloma najboljše plodove.

Zadnji cvetijo cvetovi na enoletnem lesu, ki ga v normalnih letih odstranimo, ker plodovi na njem niso tako kakovostni. Vendar je glede na pogoste pozebe v zadnjih letih na drevesih priporoč­ ljivo puščati tudi del enoletnega lesa, ki nam ob pozebi morda lahko reši sezono.

V zimskem času tudi izrezujemo poškodovane in okužene dele rastlin (predvsem rakaste dele …), ker je v tem obdobju možnost, da si okužbo raznesemo na zdrava drevesa, majhna. Odstranimo tudi vse gnile plodove, ki bi v obliki mumij, v katerih prezimijo glive, ostali na drevesu in v naslednji sezoni predstavljali vir okužb.

Pri koščičarjih (slive, češnje, breskve, marelice) z zimskim obrezovanjem počakamo toliko, da mine nevarnost nizkih temperatur. Za koščičarje je priporočljivo obrezovanje v razvojni fazi belega popka. Če predvidevate, da boste v tem času uspeli obrezati vsa drevesa, ki jih imate, ne režite prej. Na drevesih

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Zdaj je čas za jesensko gnojenje trate

Da se trata pred zimo okrepi in bolje prezimi

V

reme je zakorakalo v jesen, z njim pa tudi naš vrt, s katerega pobiramo zadnje pridelke. Pred nekaj dnevi še visoke temperature in suša, so se prevesile v hlad­ ne in deževne dneve.

Zdaj je čas za jesensko gnojenje trate, da se pred zimo okrepi in bolje prezimi. V ta namen izbiramo namenska gnojila z visokim deležem kalija. Ponavadi imajo naziv Proturf ali Sportmaster Stress Control, Pre Winter in podobno. Gnojila naj bodo počasi ali kontrolirano delujoča, da se delovanje zavleče v pozno jesen. Tako pognojena trata je spomladi bolj zelena, manj jo napada snežna plesen in bo spomladi hitreje začela z rastjo in bo tudi prej bolj gosta. Če je v travi plevel ali mah, ga odstranite s herbicidi ali ročno, mah pa z zeleno galico. Čas za setev novih zelenic in dosejavanje travnega semena se počasi izteka. Kjer je trata redka, pa tudi sicer priporočam redno dosejavanje, da se ne razširijo kolonije ene vrste trave, ki izgledajo kot lise v trati. Če se vam je v trati razrastla krvava srakonja ali muhvič, ki sta poletni travi, jih sedaj populite in spomladi dosejte travno seme. Pred poletjem travo kosite čim bolj visoko, da poletne plevelne trave ne morejo vzkliti. Če so na trati depresije ali neravnine, jih sedaj lahko presujete s posipom iz plovca ali kremenovega peska zmešanega z zemljo in šoto. Skozi takšno plast bo trava prišla skozi, če ne bo debelejša od dveh centimetrov, drugače pa ta mesta dosejemo.

Jesen je tudi pravi čas za obnovo gredic. Lahko jih oplevemo, obrobimo s posebnimi obrobami, ki preprečujejo vdor trave, pokrijemo z protikoreninsko tkanino in dekorativnim mulčem.

Tako bo pletja minimalno in tudi mulč se ne bo prehitro predelal ali izgubil v zemlji. Na brežinah čez protikoreninsko tkanino položite kokosovo mrežo, nato pa presujte grobo lubje, ki se ujame v mrežo. Tako dobite naraven izgled gredic in si olajšate vzdrževanje s pletjem. Če plevela nimate v gredicah je zadosti samo mulčenje z borovim, macesnovim ali smrekovim lubjem, lahko tudi s sekanci, gozdnim mulčem, lavo ali raznimi dekorativnimi peski. Za zelenjavne gredice pa pride v poštev lubna šota z lesnimi vlakni, trstika, miskantus, mleta slama ali listje.

Našo trato popestrimo s prodniki Sedaj lahko obrezujete žive meje in drugo okrasno grmičje in drevje. Iglavce in zimzelene listavce lahko pognojite z magnezijevim sulfatom po domače grenko soljo. Ostala gnojila boste dodajali spomladi.

- Tomaž Čufer, HUMKO d.o.o.

Vertikutiranje je pomembno za prezračenost in boljšo rast trate

Izrojena trata

Trava-lava-pesek je dobitna kombinacija pri urejanju vašega vrta

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13

Posebna ponudba ob Dnevu spomina na mrtve

NAGROBNE IKEBANE CVETLIČNI ARANŽMAJI JESENSKO CVETJE: RESE, KRIZANTEME, CIKLAME, MAČEHE SVEČE, VAZE PESEK MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543