Moj vrt, april 2021

MOJ VRT April 2021

Letnik 21

Številka 1

+ Sivka ni več le sredozemska rastlina + Iz semena do sadike in večjega

pridelka

+ Čas za prvo gnojenje z dušikom

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

21 LET

2

POMLAD

MOJ VRT

Čas je za razmišljanje o balkonskih zasaditvah

Naredite letos kaj drugačnega!

V

vrtnarskih centrih in vrtnarijah že lahko vidimo nekaj balkonskih rastlin in to je znak za razmislek, kakšne zasaditve želimo imeti na te­ rasah, balkonih, koritih na vrtovih. Ko se pogovarjamo o balkonskih zasadit­ vah, se nam postavi vprašanje: kate­ re rastline so balkonske rastline? Ali imamo točno določeno, katere rastli­ ne lahko sadimo na balkone in katere ne? Kakšnim merilom mora rastlina zadostiti, da je lahko v skupini balkon­ skih rastlin?

Rastline morajo biti odporne proti različnim vremenskim nevšečnostim – močno sonce, veter, sušo ali na močen dež.

Pomembno je, da so odporne proti različnim boleznim in škodljivcem, si hitro opomorejo po toči. Na tradicionalnem seznamu balkonskih okrasnih rastlin je kraljica pelargonija (pokončna Pelargonium zonale ali prevešava bršljanka Pelargonium peltatum), sledijo ji petunije (Petunia sp.).

Poleg pelargonij, ki imajo značilne barvite cvetove, so vedno bolj iskane dišeče pelargonije. To skupino rastlin gojimo predvsem zaradi prijetnega vonja listov in ne zaradi majhnih cvetov. Listi so lahko

Nasad zelišč

Topli odtenki balkonske zasaditve različnih oblik, nazobčani in različno krpati, vsem pa je skupna visoka vsebnost eteričnih olj. Dišeče listje, ki je zaščitni znak dišečih pelargonij, ima lahko bolj ali manj izrazit vonj. Na količino eteričnih olj v tkivu vpliva okolje, gnojenje, sestava zemlje, starost rastlin, čas oz. sezona in še mnogi drugi dejavniki. Eterična olja mnogih vrst destilirajo za uporabo v kozmetiki oziroma v proizvodnji dišav.

Ste vedeli, da pelargonije v veliki večini izvirajo iz južne Afrike, čeprav so jih v zadnjih treh stoletjih prinesli v Evropo tudi iz Avstralije, Nove Zelandije in Tasmanije. Iz Afrike so jih prinesli v začetku 18. stol., kjer so vzgojili iz njih z medsebojnim križanjem številne hibride. Ime pelargonium izhaja iz grščine, in sicer iz besede pelargos, ki pomeni »štorklja«. Vsak, ki pogleda plodove te rastline, se bo strinjal, da ga spomnijo na štorkljin kljun.

Poleg tradicionalnih pelargonij in petunij se v balkonskih zasaditvah uporablja še veliko drugih vrst, ki zasaditve popestrijo. Pri izbiri, katere rastline bomo posadili, moramo upoštevati rastišče oz. pogoje za rast.

Predvsem je tu najpomembnejši dejavnik svetloba – sončna ali senčna lega, saj

oskrbo z vodo lahko prilagajamo, glede na potrebe rastlin. Popolnoma sončna rastišča so usmerjena proti jugu, običajno nepokrita in vroča, svetla rastišča so lahko obrnjena proti vzhodu ali zahodu. Pri rastiščih na zahodni strani moramo paziti na pozno poletno pripekajoče sonce, saj so pogoji takrat taki kot na južni strani – rastišče je vroče. Rastline, ki uspevajo na sončnih rastiščih, so: pelargonija, vodenka Nova Gvineja, surfinije, kalibrahoja, brazilski slezinec, tunbergija, moljevka, suha roža … . Polsenčna in senčna rastišča so usmerjena na sever, so bolj vlažna in hladna. Rastline, ki jim ustreza senčna in polsenčna lega, so: fuksija, navadna vodenka, bakopa, koralna begonija, mulenbekija, rumena zajčja deteljica ...

Ko smo naredili ustrezen izbor rastlin glede na rastne pogoje, si iz ustrezne skupine rastlin sestavimo in oblikujemo zasaditev. Pri izbiri rastlin je treba upoštevati, da potrebujejo za rast v enem nasadku enake rastne pogoje, potem pa je pomembno upoštevanje nekaj osnovnih pravil oblikovanja.

Tople barve (rumena, oranžna, rdeča) približajo prostor, kjer je zasaditev, hlad­ ne barve (modra, vijoličasta, zelena) pa

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 8. 4. 2021, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o.

(MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; telefon: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Narciso greje toplo spomladansko sonce (Foto: Eva Rauh)

MOJ VRT

POMLAD

Dišeča pelargonija

Igra različnih struktur v vijoličastih odtenkih

prostor oddaljijo. To lahko dobro izkoristimo, ko želimo dolg ozek prostor optično skrajšati, ali obratno, širši krajši prostor optično podaljšati.

Pri kombinacijah se poigravamo z barvo cvetja, kot tudi s strukturo in barvo zelenja. Temno rdečo barvo listja z grobo strukturo ima sladki krompir in ricinus in ga lahko kombiniramo v večjih posodah na terasi. Podolgovate liste v temnejših svetlikajočih barvah ima tradeskancija, s katero lahko ustvarimo kontrastne zasaditve. Pisano-listna kopriva je v nasadku lepa popestritev, saj je lahko v več barvah, z ravnimi listnimi robovi ali pa nakodranimi. Poleg običajno cvetočih rastlin lahko uporabimo tudi različne okrasne trave, ki razbijejo nasadek in poskrbijo, da cvetlični aranžma zadiha.

Kontrastna zasaditev temnih petunij in rumenega bidensa je zelo opazna. Poleg temno – svetlega kontrasta je lepo vidna kombinacija večjih temnih cvetov petunije z grobo strukturo in drobnih zelenih listov bidensa s fino strukturo. Barvno kombinacijo popestri tudi rdeča verbena.

Za bolj nenavadne zasaditve lahko v večji lonec posadimo plezavke, ki smo jim že vnaprej pripravili oporo. Tako se začno vzpenjati nad običajnimi pokončnimi in visečimi rastlinami in poskrbijo za bolj privlačen videz. Plezalke, ki jih najbolj pogosto uporabljamo so: črnooka Suzana (Thunbergia alata), okrasni slak (Ipomea sp.), dišeči grahor (Lathyrus odoratus), ...

Lahko pa se še malo bolj potrudimo in naredimo zanimivo skulpturo. V večjo posodo dodamo na sredino višjo oporo (pribl. 1 m), na oporo pritrdimo dodatno manjšo posodo. Tako nasadimo posodo spodaj s pokončnimi in povešavimi rastlinami, kot tudi zgornjo manjšo. Po nekaj tednih se rastline razrastejo in imamo lepo kombinacijo cvetočega slapu v sredini večjega nasada.

Poleg tega, da uživamo v lepotah svojih zasaditev, lahko lepoto združimo še s hranilno vrednostjo in zdravilnostjo.

Kako fantastično. Bodimo ustvarjalci in si oblikujmo zeleni vrtiček, ki ga krasijo vsestransko uporabne rastline. Trend samooskrbe je v svetovnem merilu vedno bolj pomemben. Sveže nabrana zelenjava, cvetovi in zelišča so vedno bolj cenjeni. Poleg zanimivih zelenjavnih zasaditev, blit­ve z barvnimi stebli, nakodrane solate in različnih začimb, ne pozabimo, da lahko uživamo tudi nekatere cvetove.

Nageljne vsi poznamo. Pa ste vedeli, da se lahko uporabljajo tudi v prehrani? Pri mnogocvetnih nageljnih lahko uporabljamo cele cvetove, drugače je bolje, če cvet razdremo in uporabljamo le cvetne liste.

Cvetovi so preprosti za uporabo in imajo sladek okus, ki spominja na nageljnove žbice (znana začimba, ki jo uporabljamo tudi pri kuhanju vina). Pri sadnih nabodalih so v okras in slastni zalogaj.

Naj vas presenetim. Kaj pa zajčke (Antirrhinum majus), ali jih poznate? Nižje

Plodovke kot okrasna zelenjava

3

sorte sadimo v korita, nekoliko višje pa uporabljamo za grede. V poletnih šopkih so res lepi. Ampak, cvetove lahko uporabimo tudi v prehrani. Okus cvetov je rahlo sladek. Zanimive barve cvetov lepo poudarijo kos mesa ali ribe. Sladek okus zajčkov zanimivo dopolnjuje okuse različnih sladic.

Na cvetočem krožniku lahko najdemo še: Žametnica (Tagetes), Sivka (Lavandula angustifolia), Mačeha (Viola sp.), Begonija (Begonia semperflorens), Kapucinka (Tropaeolum majus), Vrtnica (Rosa), Boreč (Borage), Ognjič (Calendula officinalis) in še kaj bi se našlo. Ne smete pa pozabiti, rastline so lahko užitne le, če jih ne škropite s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Kot vidite, je razmišljanje o balkonskih zasaditvah še kako opravičeno. Naredite letos kaj drznega, drugačnega. Naredite načrt, kako boste si jedi popestrili s cvetočimi grižljaji.

Uživajte v lepoti in okusih živobarvnih cvetov.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

PREDSTAVLJAMO

4

MOJ VRT

Sistem za vsa vrtnarska opravila Več kot 80 izmenljivih orodij za ureditev doma in čudovit videz vašega vrta.

Za obdelavo zemlje v zelenjavnih in cvetličnih gredah, odstranjevanje umazanije, sajenje, grabljenje, pometanje, kopanje, kidanje snega,...

• Visokokakovostni materiali odporni na korozijo GAR ANCIJ E ET • Enostavna za uporabo in čvrsta pritrditev brez opletanja * • Prilagodljivo delo z držalom ali različnimi ročaji

E A R WA R

GA

*Y

R AN T I E *

L

25

R

AN

T Y * JAHR

E

GARDENA.si

Husqvarna Austria GmbH, Linz, Avstrija

NOVO

ZA ZDRAV IN OBILEN PRIDELEK, ZA BUJNO CVETENJE IN RAZKOŠNO TRATO

ZA VINSKO TRTO ( oljke )

NARAVNO ORGANSKO GNOJILO ZA VSE VRSTE RASTLIN

ORGANSKO GNOJILO BOGATIN Z DODATKOM KALIJA, BORA, MAGNEZIJA IN ŽELEZA

BOGATIN - VSE KAR POTREBUJEJO VAŠE TRTE IN OLJKE

T

CVE

T

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

5

BOGATA SPOMLADANSKA PONUDBA ZA KMETE IN VRTIČKARJE

KOTIČEK Z LOKALNO PRIDELANO HRANO

VSE ZA KMETE IN VRTIČKARJE - sadike, semena, okrasne rastline za balkone in vrtove - gnojila in zemlja za presajanje vseh vrst - krmila, žita in vitaminski dodatki - oprema in hrana za male živali - stroji in rezervni deli - orodja za vrt in kmetijo - sredstva za varstvo rastlin in svetovanje

KMETIJSKA ZADRUGA GROSUPLJE z.o.o.

Cesta na Krko 1/b, 1290 Grosuplje, tel.: 01/78 64 317 ODPRTO: pon. - pet. od 7. do 19. ure in sobota od 7. do 13. ure

Vse za zdravo rast in bujen pridelek Nudimo vam pripravke za zdravo rast rastlin in bujen pridelek, primernih ravno za sedanji čas rasti: • Kako izboljšati vrtna tla • Prehrana rastlin • Bolezni in škodljivci v vrtu Vsi priporočljivi izdelki so vam na voljo v trgovini KZ Grosuplje, kjer so v ponudbi še druga kakovostna naravna gnojila za vrt, zemlja za sajenje in presajanje rastlin, vse za nego rastlin in še bi lahko naštevali.

Res smo se potrudili za vas, zato nas enostavno morate obiskati v vrtnem centru KZ Grosuplje, Cesta na Krko 1/b v Gro­ supljem.

Prihaja pravi čas, da si polepšamo vrt in naše okenske police z zdravimi sadikami in trajnicami, vzgojenimi z ljubeznijo, v domačem okolju, kar je zagotovilo, da so sadike zdrave in da vam

NAROČITE SE NA R ­ EVIJO MOJ VRT! Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR

bodo ob primerni negi krasile domače okolje še v poznih jesenskih dneh.

Vse sadike okrasnih rož, trajnic in okrasnih čebulnic so vam na voljo vedno sveže v našem vrtnem centru.

Delo na vrtu je že v polnem teku in če bi radi jedli zdravo in domače vam nudimo doma vzgojene sadike različnih vrst solat, kapusnic, dišavnic in začimb. Za najbolj zagrete vrtičkarje so v ponudbi že sadike zgodnjega paradižnika, sadike paprik, peteršilja, zelene, pora in še veliko druge zelenjave za direktno sajenje.

Da se bodo rastline na vaših vrtovih kar najbolje počutile imamo v naši ponudbi vse za zalivanje, namakanje, za zastiranje rastlin pred močnim soncem in poletnimi nevihtami (protitočne mreže, koprene, šotore, zastirke ....).

Ker pa so v aprilu noči še hladne vam nudimo tudi vse potrebno za postavi-

Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt«

tev priročnih pokritih gred od zastirk, kopren, zalivalnih sistemov in še veliko več.

V vrtnem centru KZ Grosuplje dobite tudi vse za izdelavo pašnih ograj za govedo, konje in drobnico.

V domači kašči so vselej na voljo sveže domače mleko in mlečni izdelki kmetije Duša, domača moka (bela, ajdova, ovsena, ržena in pirina) izpod mlinskih kamnov Mlina Katič, vsako jutro pa vam lahko ponudimo tudi svež domači kruh, ki ga za nas peče Matjaž iz Grajske pekarne.

Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi! Veseli bomo vašega obiska!

Vaša kmetijska zadruga Grosuplje!

Tel.: 01/7864 317

ali na telefon 040 202 384.

Plačilni nalog za 7 z­ aporednih številk bomo poslali na vaš naslov.

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Sivka ni več le sredozemska rastlina

Š

e petdeset let nazaj smo s posebnim užitkom ovohavali sivkino olje in kozmetiko, narejeno z njegovo aromo in ob tem imeli pred očmi njene nasade na dalmatinskem otoku Hvaru. Kdor je kdaj dopustoval na tem otoku, je prav gotovo s seboj za spomin prinesel sivkino olje in z nostalgi­ jo na poletne dni ob njem užival v naših mrzlih zimah.

Danes naše zime niso več tako ledene in sivka se širi že skoraj po vsej Evropi. Vrtnarji so vzgojili ogromno število njenih sort.

Medtem smo se tudi globalizirali do te mere, da nas multinacionalke kar bombardirajo z najrazličnejšimi sadikami okrasnih in užitnih rastlin. Vsepovsod jih lahko kupujemo, le v lekarne še niso prišle. Tudi po slovenskih vrtnarijah in vrtnih centrih lahko kupujemo vse mogoče, z znanim in neznanim poreklom, nekaj vzgojenega v Sloveniji, še več pa pripeljanega od bog ve kod.

Zato so izkušnje Slovencev tudi s sajenjem sivke po domačih vrtovih sila različne. Nekaterim zelo dobro uspeva, drugi se pritožujejo, češ da jim pozebe vedno znova in znova. Zato je pomembno o sivki vedeti nekaj več, ugotoviti, zakaj ponekje ali nekomu ne uspe gojiti jo in potem poizkusiti znova.

Vrste in sorte sivke Za začetek obnovimo razliko med vrsto in sorto. Vrsta je nastala v naravi in raste tudi v naravi. Je podvržena naravnemu razvoju, spreminjanju in prilagajanju na naravne pogoje, a to je skrajno počasen proces in tega spreminjanja ljudje prav zaradi počasnosti v nekaj generacijah niti ne zaznamo. Mnoge vrste gojimo v izvorni obliki tudi po vrtovih za mnoge namene: kot okrasne rastline, kot užitne ali celo zdravilne, za kozmetiko in tako dalje. Tudi osnovno vrsto lavande (Lavandula angustifolia) in osnovno vrsto laškega smilja (Helichrysum italicum) pogosto gojimo po vrtovih. Pri obeh rastlinah pa so z odbiro, križanji in v novejšem času tudi z genskim inženiringom vrtnarji vzgojili tudi veliko sort. Sorte so torej tiste rastline, ki jih v naravi ne najdemo, pač pa le kot gojene. Če smo botanično bolj natančni, so bile kot zelo redke, v naravi najdene le tiste redke sorte, ki so jih kasneje vrtnarji z odbiro razmnožili, poimenovali s sortnimi imeni in vpeljali v vrtno vzgojo, a to so za običajnega gojitelja že nepomembne podrobnosti.

Gojenje sadik sivk v domačih vrtnarijah zagotavlja trpežnost in prilagojenost na naše pogoje. Sploh pa, če sadike v malih lončkih prezimujejo na prostem, kjer so pozimi vse njihove korenine izpostavljene mrazu.

Živo obarvan cvet bolj zgoščene strukture in na krajšem cvetnem steblu, nižje rastoče sorte sivke.

A sivka kot osnovna vrsta ni samo ena, pač pa jih je kar nekaj in med seboj se razlikujejo po mnogih lastnostih, tudi po odpornosti na mraz. Med vsemi najnižje temperature prenaša prav Lavandula angustifolia, ki ima več slovenskih imen. Rečemo ji tudi navadna, zdravilna ali prava sivka. Poleg nje pa v naravi, največ prav v Sredozemskih deželah, rastejo še nekatere druge, ki pa so večinoma bolj občutljive na mraz in pri nas ne prezimijo na prostem. Jih pa seveda lahko marsikje kupimo in z njimi se je že marsikateri vrtičkar nasmolil. Lavandula latifolia ali širokolistna sivka je podobna navadni, le nekoliko bolj široke liste ima. Lavandula dentata ima bolj široke in močno nazobčane liste. Lavandula stoechas ima cvetove bolj izrazito ,metlaste' in atraktivne, zato premami marsikaterega slovenskega kupca, a žal pri nas preživi le kako poletje, prva zima pa jo zagotovo pobere. Še kar nekaj drugih vrst sivke raste po Sredozemlju in iz nekaterih so vrtnarji razvili tudi že na mraz odporne sorte.

Obstaja torej kar nekaj različnih sivk, ki so se pokazale kot dovolj odporne, da jih lahko gojimo po večjem delu Slovenije.

Le v najbolj mrzlih krajih je potrebno nekoliko več pozornosti posvetiti njihovemu gojenju, da jih ne bi pobrala zima.

Kaj torej potrebuje sivka, da bi lahko normalno uspevala in tudi prezimila?

Najprej moramo seveda poiskati vrste in sorte, ki so dovolj na mraz odporne. Potem potrebujemo sadike, ki v času vzgoje niso bile ujčkane v rastlinjakih in pomehkužene z močnim gno-

MOJ VRT

TRAJNICE

jenjem. Seveda moramo poskrbeti za njihove osnovne potrebe, ki izvirajo iz njihovih naravnih rastišč. Potrebujejo čim več sonca in odcedno prst, v kateri ne bo nikoli, niti v dolgih deževjih ali ob taljenju debele snežne odeje, zastajala voda. Torej ima sivka rajši peščeno, kot pa glinasto prst. Pri tem je treba vedeti, da malo peska, dodanega h koreninam, ne pomaga nič, če podlaga ne prepušča odvečne vode. Največ na mraz trpežnih sivk po naših vrtovi namreč pobere moča, zlasti zimska, v kombinaciji z mrazom, ko rastline počivajo in skoraj nič ne izhlapevajo.

Pomemben je tudi način gojenja na vrtu in ne samo od­ pornost sort in način gojenja sadik, preden smo jih po­ sadili na vrt. Pri gojenju in oskrbi so najbolj pogoste tri napake, ki tudi lahko povzročijo, ali vsaj pripomorejo k umiranju sivk.

Prva napaka je gnojenje z dušičnimi gnojili, lahko v granulah ali v tekoči obliki, lahko pa bi to bil tudi svež hlevski gnoj, ki je danes sicer redko v uporabi. Vedeti moramo, da so sivke sicer skromne rastline, ki ne potrebujejo veliko hrane. A ob sajenju jim za hitro vraščanje kljub temu zelo koristi zmeren dodatek komposta ali drugega organskega gnojila, kompostu podobnega. Kar se hranilnosti tal za sivke tiče, lahko rečemo, da jim prija navadna vrtna prst, a ne pretirano pognojena. Nikakor pa sivka ne mara mineralnih gnojil, sploh pa ne dušičnih.

Druga napaka je lahko pretirano zalivanje. Običajna daljša deževna obdobja niso nevarna, če sivka raste na res odcednih tleh. Danes tako opevane namakalne naprave, s katerimi radi poenostavljamo vrtnarjenje na sploh in z njihovo pomočjo zlasti vzdržujemo angleško trato, pa so sivki lahko zelo nevarne. Zato pogosto umira, če jo sadimo tik ob namakano trato. Sploh pa tudi zato, ker tako trato pogosto in močno gnojimo, kar tudi sivki ni pisano na kožo. Če pa namakalne naprave še kombiniramo s polaganjem raznih folij in grobih zastirk, kot so sekanci ali lubje, smo na dobri poti, da sivki vsaj močno skrajšamo življenje. Vedeti moramo namreč, da pod folijo in grobimi zastirkami zemlja ne diha in se sčasoma zbije. Sivka pa potrebuje zračno, nevtralno, rajši apneno kot kislo in rahlo prst.

Tretja pogosta napaka je napačno obrezovanje. Vemo, da sivkini grmički potrebujejo temeljito prikrajševanje že od prvega leta po sajenju na vrt, da ne bi prehitro oleseneli in ogoleli. V hladnejših krajih z mnogo snega je treba poskrbeti, da bo sivka čim nižja tudi zato, da jo tako varujemo pred poškodbami zaradi težkega mokrega snega, ki rad polomi grmičke. Temu se sicer lahko izognemo tudi tako, da sveže zapadel moker sneg z grmičkov čim hitreje otresemo. Ker sivka vsako leto zgodaj ­spomladi odžene na novo iz eno do tri leta starega lesa, moramo stalno skrbeti za pomlajevanje. Pomlajujemo vedno spomladi in nikoli na jesen ali pred zimo. Z jesenskim obrezovanjem obstaja najmanj nevarnost, da bomo spodbudili novo rast, če bo jesen topla in novi poganjki pred zimo ne bodo dozoreli, posledično pa bi pozebli. Pa tudi iz estetskih razlogov je jesensko obrezovanje nesmiselno. Zimzeleni grmički so pač lepi vso zimo. Sveže močno porezani štrclji pa niso nič kaj uglednega videza, a nas ne bodo prav nič motili pri zgodnjem spomladanskem obrezovanju, saj bodo hitro obnovili rast. Kdor je v dilemi, kdaj je pravi čas za temeljito pomlajevanje sivke, naj se ravna po forziciji. Kadar namreč zacveti ta grm, je zagotovo pravi čas za obrezovanje sivke. Poletno obrezovanje sivke pa služi samo odstranjevanju odcvetelih cvetnih stebel in rahlemu oblikovanju grmičkov, če so se morda kaj razpotegnili.

Za kakšne namene vse lahko uporabljamo sivko?

Največkrat jo sadimo za okrasne namene. Lepi so njeni grmički skozi vse leto. Barva listja je bolj ali manj izrazito sivozelena, siva ali pri nekaterih sortah skoraj srebrno siva. Obstajajo nizke, srednje visoke in tudi zelo visoke sorte. Klasična barva cvetja

7

sivke je tako imenovana sivkino modra barva, torej nežno sivo modra barva. To najdemo pri osnovni vrsti Lavandula angustifolia in pri nekaterih sortah. Nekatere sorte imajo bolj izrazito srednje modro barvo ali celo temno modro ali temno vijolično.

Tudi rožnata in bela barva cvetja pri sivkah nista redkost.

Poleg okrasne vrednosti, pa nekatere sorte sivke dajo tudi veliko več eteričnega olja od običajnih in jih zato gojijo zlasti tisti, ki se ukvarjajo z gojenjem sivke v kozmetične namene. Nekatere sorte sivke so zelo primerne za gojenje v cvetličarske namene, tako amaterske kot profesionalne, saj je njihovo cvetje razporejeno na večji dolžini cvetnega stebla, je bolj prileglo k steblu in se po sušenju manj osipa od standardnih sort. Nekatere sorte pa imajo posebno vrednost v kulinariki, saj vsebujejo manj kafre od standardnih in so zato manj grenke.

Sivke so v zadnjem času, ob vse bolj izrazitih otoplitvah, postale vse bolj domača vrtna rastlina tudi pri nas. A s seboj prinašajo zahteve iz svojih prvotnih rastišč, zato jih moramo spoštovati. Potrebujejo torej veliko sonca in zelo odcedno in zračno prst. In seveda morajo biti prav gojene že od malega in pravih sort za naše razmere.

- Jožica Golob-Klančič univ.dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ.dipl.ing. agronomije www.trajnice.com

Sivke, vključene v poizkusni nasad v Avstrijskem visokošolskem vrtnarskem inštitutu. V ozadju so zelo visoke trajnice, spredaj pa srednje in med njimi tudi sivke. V poznem poletju nekatere trajnice še bogato cvetijo, sivkam pa so že odstranili odcvetelo cvetje in oblikovali grmičke.

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Pridelava lastne zelenjave

Iz semena do sadike in večjega pridelka

P

ridelava lastne zelenjave na vrtič­ kih se je v lanskem »coronskem« letu povečala. Tudi sicer smo Slo­ venci znani po tem, da imamo vrtiček, teraso, ali okensko polico, kjer pride­ lujemo zelenjavo. S tem imamo obču­ tek neodvisnosti, samooskrbe, hkrati je bilo vrtnarjenje v lanskem, stresnem letu pomirjajoče, če ne že terapevtsko.

Kljub dolgi in močni tradiciji vrtnarjenja, smo na področju pridelave lastnega semena manj uspešni. Kdo še prideluje lastno seme? Pred petdesetimi leti bi na to vprašanje večina odgovorilo pritrdilno. Danes si pridelamo le seme solate in mogoče fižola ter paradižnika in paprike.

Vzgoja semena ni enostavna, ker je pri tem veliko pasti od slabe izbire matične rastline, do križanja z neželenimi sosedi pa do slabih vremenskih razmer in s tem posledično do okuženega semena z boleznimi. Vendar to ni tema današnjega prispevka, ampak kako posejemo seme in pripravimo kvalitetne sadike.

Zakaj vzgajamo sadike v zavarovanem prostoru in jih nato sadimo na vrt ali njivo?

V našem podnebju bi z direktno setvijo nekaterih vrtnin, kot je paradižnik in paprika, ki v juniju komaj vzniknejo in rastejo do avgusta, ko se že pojavljajo mrzla jutra, skoraj ne pridemo do pridelka.

Zato posejemo seme v zaprtem prostoru in močne sadike posadimo na prosto že maja. Drugi razlog za vzgojo sadik je manjša poraba semena, saj v kontroliranem okolju v rastlinjaku vzkali vsako seme. Na vrtu ali njivi je zemlja slabše obdelana, ni redno navlažena in izmenjava suše in vlage lahko uniči nežne kalčke.

Mlade rastlinice so podvržene konkurenci plevelov, kar nam naloži dodatno delo.

Posevek je potrebno okopavati in pleti in redno zalivati, to pa je dodatno delo, ki ga raje opravimo v zaprtem prostoru. In še eden razlog je, da sadimo sadike. To je hitrejše vrstenje vrtnin, kar je pomembno tam , kjer imamo majhen vrt ali celo visoko gredo. S sadikami imamo lahko na isti površini tri pridelke na leto, če se poslužimo še vmesnih setev špinače, redkvice ali motovilca, pa še več.

Vzgojimo zdravo in močno sadiko Kvalitetne sadike lahko vzgojimo le v rastlinjaku, kjer je dovolj svetlobe in lahko zagotovimo optimalno temperaturo in zalivanje. Kljub vsemu je še vedno veliko

Sadike paprike

Pikiranje sadik peteršilja

vzgoje sadik paradižnika in paprike na domačih okenskih policah. Največja napaka, ki jo naredimo je »pretegnjena« ali izdolžena sadika. Temu je vzrok previsoka temperatura po vzniku in premajhna osvetlitev. Torej, ko kalčki paradižnika ali paprike ali katere druge zelenjadnice pokukajo iz zemlje, jih je potrebno takoj prenesti v prostor z vsaj pet stopinj nižjo temperaturo in popolno osvetlitvijo. Pri kaljenju potrebujeta paprika in paradižnik okoli 25°C, takoj po kaljenju pa znižamo temperaturo na 16-18°C. Preden sadike posadimo na vrt, je potrebno sadike še utrditi, za kar je potrebno teden dni pred sajenjem sadike izpostaviti še nižji temperaturi. Previsoka temperatura in slaba svetloba so vzrok, da se rastline izdolžijo, so svetlo zelene barve in zelo krhke.

Vendar, če imamo svojo posebno sorto, ki jo želimo ohraniti, jo moramo pač sami razmnožiti in pridelati lastne sadike. To dobro poznajo ljubiteljski pridelovalci paradižnika, paprike in čilijev. Nekateri imajo več deset različnih sort, ki jih ohranjajo iz leta v leto.

Po pobiranju semena iz ploda paradižnika ali paprike, seme dobro opremo in osušimo. Shranjeno naj bo na temnem in zelo suhem prostoru. Pred setvijo lahko semena nakalimo in posejemo v korita; papriko konec februarja, paradižnik v marcu. V aprilu posejemo kumare, bučke, melone in lubenice. Če hočemo zgodnejši pridelek fižola, lahko posejemo tudi nekaj semen fižola v jogurtove lončke, kar pomeni, da jih ne bomo pikirali. To velja tudi za prej naštete bučnice. Te rastline ne prenesejo puljenja mladih rastlinic in presajanje v večji lonček. Pikiranje je zelo dobrodošlo pri vzgoji paradižnika. Seme posejemo v prazna korita in postavimo na okensko polico. Posevek mora biti dobro zalit in korito pokrito z folijo, ki preprečuje

preveliko izhlapevanje. Takoj po kaljenju folijo odstranimo. Ko ima paradižnik dva prava lista, s pomočjo svinčnika izpulimo sadiko in jo potisnemo v večji lonček. Sadiko potisnemo do dna lončka, saj bodo po celi dolžini stebla pognale nove korenine. Večji šop korenin ima večjo možnost črpanja vode in hranil, zato bo ta rastlina močnejša v vsakem obdobju življenja. S pikiranjem odlomimo koreninski vršiček in s tem okrepimo ostale korenine, ki se zato bolj razvejajo. Pikiranja ne prenesejo bučnice in fižol, pri puljenju teh sadik, bi te takoj ovenele. Zelo moramo biti previdni tudi pri sajenju sadik fižola in bučnic na prosto. Sadiko izlončimo tako, da jo obrnemo, spodaj primemo z eno roko, z drugo udarimo po lončku in sadika s celo koreninsko grudo sama pade iz njega. Takšna rastlina pri presajanju ne doživi presaditvenega šoka, kar se je pogosto dogajalo pri puljenih sadikah. Vendar imamo še vedno izjeme. Presajanje s puljenjem še vedno dobro prenašajo por, tudi čebula in seveda endivija in radič.

Poskrbeti moramo le za dobro zalivanje po presajanju in prikrajšanje listov, da zmanjšamo izhlapevanje iz prevelike list­ ne površine.

V vrtnarskih centrih prodajajo le sadike s koreninsko grudo. Pri nakupu bodimo pozorni na kvaliteto korenin. Previdno izpulimo sadiko in pogledamo korenine. Če so dobro prepredene in držijo zemljo skupaj, ter so bele barve, bo to dober nakup. Pri preveč prepredenih koreninah, ki postajajo sive barve, zgoraj pa so listi že preveliki in izdolženi, imamo opravka s prestarimi sadikami, ki praviloma slabše rastejo. Bolje je kupiti mlajše rastline kot prestare. Pri nakupu damo prednost rastlinam, ki so v večjih lončkih. Takšne rastline imajo večje korenine, zato bomo prišli do zgodnejšega pridelka. Ponudba

MOJ VRT

Večji kot je lonec, bolje se bodo razvile korenine. sadik je res velika, zato kupimo sadike takrat, ko jih bomo sadili. Velikokrat prinesemo sadike, vendar nimamo časa za sajenje. Pustimo jih v neprimernem, temnem prostoru, pozabimo zaliti in sadikam naredimo veliko škodo, kar se odrazi v njihovi rastni dobi in slabši rodovitnosti.

Nakaljevanje semen V tujini temu postopku rečejo seed priming, kar pomeni namakanje semena v vodi ali čaju za nekaj ur in nato zadrževanje semena v zaprti posodi, vse dokler se ne pokažejo kalčki. Večina zelenjadnic kali zelo hitro in ni potrebno nakaljevanje. Nekatere zelenjadnice pa imajo trd ovoj okoli semena in v njem inhibitorje kaljenja (paprika, korenje, rdeča pesa,

V ZELENJAVNEM VRTU peteršilj, stročnice…), zato z nakaljevanjem pospešimo kaljenje. Rdečo peso namakamo v topli vodi, ki jo po tridesetih minutah odtočimo in tako izperemo inhibitorje. Ta postopek ponovimo vsaj petkrat. Naslednji dan osušeno seme rdeče pese posejemo. Papriko za nekaj ur namočimo v ohlajen čaj ognjiča. Navlaženo pustimo nekaj dni, da se seme prebudi in nato sejemo. Zelena in korenje imata trd ovoj okoli semena, zato seme namakamo 24 ur v topli vodi. Nakaljeno seme je potrebno takoj posejati, v nasprotnem se kalček zasuši.

Delo na vrtu v aprilu Po toplem in suhem februarji je sledil relativno hladen marec, zato marsikdo še ni posadil krompirja, čebule, korenja, rdeče pese. Za vsa ta opravila je april optimalen čas, pozno je le za setev graha in boba.

Zaradi dolgega dne in visoke temperature v času cvetenja, bosta grah in bob dala nižje pridelke. V lanskem letu je bila nadpovprečna letina krompirja, vendar ga večji pridelovalci niso prodali. Skladišča slovenskega krompirja so polna, trgovci pa veselo uvažajo krompir. Marsikdo bo zato letos posadil le polovico lanskih površin. V aprilu posadimo ali posejemo blitvo, por in posadimo zgodnje kapusni-

VOLNA & PLETENINE "BLANKA" TAVČARJEVA 16, KRANJ Velika izbira volne, bombažnih prej in sukancev za pletenje, kvačkanje ter vezenje, gobelini, pletilke, kvačke, pripomočki za šivanje ...

Vabljeni v našo trgovino, kjer že 31 let ustvarjamo z vami!

Tel: 04 20 22 290 Delovni čas: pon - pet 9. - 18. ure sob 9. - 12. ure

9 ce (zelje; priljubljeno je koničasto, brokoli in zgodnjo cvetačo ter seveda nadzemno kolerabico). Kapusnice je priporočeno prekriti s tkanino ali kopreno, ki bo preprečila, da bodo sadike pomrznile, hkrati pa bo preprečila napad kapusove muhe, ki odlaga jajčeca v aprilu. Njene ličinke kasneje v maju požrejo korenine in sadike se začnejo sušiti.

- Ana Ogorelec, KGZS – Enota Ljubljana

Ročna setev v korita ali strojna setev v gojitvene plošče.

PREDSTAVLJAMO

10

MOJ VRT

Aktivno do samooskrbe z zbiranjem in uporabo deževnice

P

reudarni posamezniki vedno iščejo načine, kako v svoje življenje vpeljati nekaj novega, kar bi združevalo prijetno izkušnjo in bilo hkrati tudi koristno. Eden od naših predlogov je, da prestre­ žete brezplačno deževnico in jo uporabite za zalivanje okrasnih rastlin ali zelenjavnega vrta.

Pri tem varčujemo, saj z uporabo deževnice lahko prihranimo do 50 % pitne vode in prav toliko denarja, hkrati pa ob polnjenju zalivalke z deževnico in sprehodi od rezervoarja z vodo do rož ali vrta, mimogrede opravimo še nekaj vaj za večjo prožnost sklepov, razteznih vaj in vaj za moč. Rastline nam bodo hvaležne za vodo brez škodljivega klora.

Edini odločitvi za vse, ki se odločijo, da bodo ulovili in uporabljali deževnico sta, da izberejo, kakšen in kako velik rezervoar za deževnico potrebujejo in ali imajo možnost vgradnje podzemnega, ali bi raje izbrali rezervoar v obliki recimo antične glinene amfore ali katerega izmed 70 različnih oblik, barv in velikosti.

Nizki in lahki podzemni rezervoarji Platin, ki so namenjeni samovgradnji, so lahko pohodni ali povozni, držijo od 1,5 do

7,5 kubičnih metrov vode in jim zato lahko namenimo tudi nalogo pranja perila in izpiranje straniščnih školjk z mehko in brezplačno deževnico.

Voda, ki nam jo »dostavijo« komunalne službe ni brezplačna, niti poceni. Pravzaprav se je v zadnjih 20-ih letih dražila bolj kot naftni derivati - za celih 350 %. Državi zdaj že nekaj let plačujemo tudi davek na dež oz. odvajanje padavinskih voda.

Zbiranje in uporaba deževnice danes ni le v domeni ekološko osveščenih investitorjev, ampak vseh, ki želijo dolgoročno znižati mesečne stroške bivanja in biti vsaj delno samooskrbni z vodo. Povprečna slovenska družina na dan porabi 162 lit­ rov vode in bi za svoje potrebe potrebovala zbiralnik deževnice kapacitete slabih 5 kubičnih metrov.

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na primer Carat paket za hišo in vrt).

Uporabiti je treba tudi filter. Za odvzem vode iz rezervoarja je potrebna črpalka, ki se nahaja v vrtu poleg rezervoarja ali s start-stop-avtomatiko v rezervoarju ali v hiši.

Da bo odločitev lažja in strokovno utemeljena, vam priporočamo klic svetovalcev podjetja Armex Armature iz Ivančne Gorice na telefonsko številko 041 929 929 ali obisk njihove spletne strani www.cistilnenaprave-dezevnica.si.

UJEMITE DEŽEVNICO, SVOJO LASTNO BREZPLAČNO VODO In privarčujte do 50 % pitne vode (in denarja)

Okrasni nadzemni rezervoarji Enostavna, uporabna, cenovno ugodna in estetsko dovršena rešitev za zajem deževnice.

Izbirajte med številnimi oblikami barvami.

Podzemni rezervoarji Nizki podzemni rezervoarji Platin za samovgradnjo, nova generacija podzemnih rezervoarjev Carat s povoznostjo do 12,5 ton, stabilni v visoki podtalnici.

Čistilna naprava One2clean Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje.

www.cistilnenaprave-dezevnica.si Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

11

Zastiranje vašega vrta z miskantusom

P

omen zastiranja počasi in vztrajno dobiva svoje mestu pri vrtnarjih in ljubiteljih vrtnarjenja, saj predstav­ lja zaščito za zemljo pred vsakdanjimi vremenskimi vplivi. Zastirka v narav­ nem okolju je dar narave.

Zastiranje vašega vrta je več kot mod­ na muha. Predstavlja posnemanje narave, sobivanje z naravo, vračanje naravi tisto, kar vam je narava podarila v obliki bogatega pridelka. Sodobnemu vrtnarju je zastiranje z miskantusom pomeni tudi udobje, saj prinaša vrsto prednosti - nevtralen pH, kar pomeni, da ni strahu, da bi zastirka poslabšala kakovost vaše zemlje na vrtu. Nepravilen pH namreč vpliva na manjšo dostopnost hranil vašim rastlinam.

Svetla barva zastirke v vročih polet­ nih mesecih ščiti koreninski sistem pred pregrevanjem.

Zastirka vzdržuje stalno vlažna tla, tudi v poletnih mesecih tako, da je tudi manj zalivanja, poraba vode pri zalivanju se lahko zmanjša tudi do 50 %. Zastirka na nek način predstavlja akumulator vode, saj je miskantus zelo vpojen, 1 kg zastirke vpije do 5 l vode. Posledično vam prihrani precej časa pri zalivanju. Tla ostanejo vlažna tudi v najbolj vročih poletnih dneh. Vlaga v tleh poskrbi za razvoj mikro organizmov in deževnikov, ki zemljo rahljajo in tako povečujejo njeno zračnost. Po drugi strani pa zastirka preprečuje izhlapevanje vlage iz zemlje.

Zastirka je odlična pri zatiranju plevela, zatre do 80 % plevela, novih semen se ne vnaša, saj je zastirka brez semen. Tako se

prihrani veliko časa, saj ni nepotrebnega plevela za pletje. V kolikor pa se pojavi drobni plevel, ima le ta krhke korenine in se ga enostavno populi. Ščiti zgornjo plast zemlje pred zbitostjo in preprečuje erozijo v pomladanskih in poletnih nalivih.

Pri jesenskem zastiranju pa se poskrbi, za zemljo tudi čez zimo, da ta ne zmrzne.

Material počasi propade in služi v pomladanskih mesecih kot organsko gnojilo.

Pri zastiranju je pomembno še, da se greda očisti vsega plevela. Nato pa se doda zastirko v sloju debelem 3-4 cm.

Tako se zagotovi ravno prava mera za­ ščite prsti, omogoči se normalen prestop zraka skozi sloj zastirke, da ustvarja primerno mikro klimo. Uporablja se jo na vrtovih, visokih gredah, trajnih nasadih in rastlinjakih. Uporablja se tudi na ekološ­ kih vrtovih in nasadih, saj je pridelana na okolju prijazen način Uporaba mletega miskanta se odlično obnese tudi v visokih gredah kot polni-

lo. Spodnji del grede se lahko napolni do 1/3 z dobro navlaženim miskantusom, ki kasneje deluje kot velik rezervoar vode.

Odvečna voda v primeru deževja odteče.

Korenine vaših vrtnin tako črpajo vodo iz spodnjih delov vaše grede. Na vrhu grede tudi posujete zastirko iz miskantusa, da se zemlja v zgornji plasti preveč ne izsuši. S tovrstnim načinom lahko prihranite precej denarja in časa za zalivanja ali nakup zalivalnih sistemov, ki niso prav poceni. Prinese pa veselje in ugodje ob pogledu na lepo rastoč vrt.

Zastirko lahko kupite v številnih vrtnih centrih po Sloveniji. V primeru, da ste preveč oddaljeni od vrtnih centrov, pa je mogoče zastirko kupiti preko spletne trgovine in jo tako dobite dostavljeno pred vrata vašega vrta. Vse informacije na www.miskantus-slovenija.si oz direkt­ no na Kmetiji Zorko iz Celja, dosegljivi smo po telefonu 031 741 028 ali na FB @miskantus.slovenija

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Po obrezovanju nas čakajo nove naloge

Čas za prvo gnojenje z dušikom

P

rvi pomladni dnevi so za nami. Zima je bila letos kar radodarna s snegom. Temperature so še vedno nizke in z vidika narave bi bilo prav, da vztrajajo tako še nekaj časa. Narava se počasi prebuja in vsi si želimo miren pre­ hod v novo vegetacijo brez hujših stresov.

Čas je, da v sadovnjakih zaključimo zimsko rez, odstranimo obolele dele dreves in ostanke plodov (mumije), odstranimo ostanek listja iz nasada, čim prej obdelamo tla pod krošnjami sadnih dreves in pred cvetenjem pognojimo s prvim obrokom dušika. Tla lahko obdelamo takrat, ko so primerno suha, da ne zablatimo. To je najhitreje na lahkih, peščenih tleh, najdalj časa bodo potrebovala težka, ilovnata ali glinena tla. Neposredno pred cvetenjem tal ne rahljamo. Sklenjena, zbita in primerno vlažna tla preko dneva absorbirajo več toplote in jo zadržijo dalj časa kot rahla, prekopana in suha tla. Zato je v primeru možnosti pozebe v času cvetenja priporočljivo drevesa primerno zaliti, pustiti zbito zemljo pod krošnjo in travo med drevesi zmuljčiti čim nižje. To je del pasivne zaščite dreves pred pozebo.

V sadovnjaku se vedno trudimo vzpostaviti fiziološko ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Po naravni poti, če ne posežemo s tehnološkimi ukrepi, je sadno drevo nagnjeno k alternativni rodnosti. Se pravi da imamo obilen pridelek vsako drugo leto, v vmesnih letih pa je drevo zaradi izčrpanosti prazno. Plodovi v letu obilne rodnosti so drobni in slabše notranje kakovosti. Sadjarji želimo kakovosten pridelek vsako leto in v ta namen izvajamo številne tehnološke ukrepe: zimska rez, poletna rez, rez po obiranju, redčenje plodičev, gnojenje, varstvo sadnih rastlin…

O umirjeni rasti drevesa, ki se jo trudimo doseči z izvajanjem tehnologije govorimo, kadar imamo na drevesu jablane poleg primernega pridelka plodov tudi zmeren prirast poganjkov v dolžini 30 do 50 cm.

V letošnjem letu se v večini nasadov jablan in hrušk kaže primeren pridelek predvsem v nasadih, kjer so drevesa tudi lani rodila. Na drevesih, ki so lani v času cvetenja pozebla, pričakujemo premočno cvetenje – taka drevesa je priporočljivo intenzivneje porezati in s tem zmanjšati število cvetnih šopov. To je najbolj sigurno redčenje plodov v pravem obdobju.

V nasadih z manj cvetnega nastavka režemo manj intenzivno in po času lahko bližje cvetenju. s tem bomo zmanjšali bujnost rasti dreves z manj plodovi. Redčenje plodov po oplodnji ni dovolj učinkovit ukrep za primeren cvetni nastavek v naslednjem letu, temveč le kakovosti letošnjih plodov. Pomanjkljivega redčenja plodov in prevelikega števila plodov na drevo ne moremo popraviti z dodatnim gnojenjem.

Glede na obdobje rezi ločimo zimsko rez, ki jo izvajamo v času mirovanja rastline, to je od odpadanja listja do cvetenja, poletna rez od zaključka prve rasti do konca junija, jeseni po obiranju plodov porežemo predvsem vrhove bujno rastočih dreves. Z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo skladiščenje hranilnih snovi v korenine za naslednje leto in s tem zmanjšamo bujnost rasti.

Različne sadne vrste režemo v različnih terminih. Najprej začnemo z obrezovanjem pečkarjev (jablane in hruške), nadaljujemo z jagodičjem (ribezi, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice), koščičarje (breskve, nektarine, slive, ringloje, češnje, višnje) obrezujemo, ko so že vidni zaprti cvetovi. Vse sadno drevje obrezujemo v suhem vremenu, ko je vsaj za 3-4 dni naprej napovedano vreme brez padavin. To je še posebej pomembno

Z obrezovanjem drevesa pomlajujemo, vzdržujemo in redčimo plodove. pri koščičastih sadnih rastlinah (marelica, češnja, sliva, bres­ kev…). Po obrezovanju je drevje priporočljivo zaščititi z enim od bakrovih pripravkov. Upoštevajte dovoljenje za uporabo in predpisano koncentracijo.

Rez pečkarjev. Najprej obrežemo drevesa hrušk, nato jablane. Čas in intenzivnost rezi sta odvisna od cvetnega nastavka drevesa in bujnosti rasti. Najprej porežemo šibko rastoča drevesa in drevesa z obilnim cvetnim nastavkom. Zimska rez je tudi prvo redčenje plodičev. Kakšen cvetni nastavek lahko pričakujemo, ocenimo po pridelku preteklega leta in po številu cvet­ nih brstov, ki jih prepoznamo po debelini in obliki. Cvetni brsti so debelejši in bolj zaobljeni od vegetativnih ali rastnih brstov.

Popolnoma se o cvetnem nastavku prepričamo, če na sadnem drevju narežemo veje z eno in dvoletnim lesom, jih damo v posodo z vodo in postavimo v topel, svetel prostor. Ko se bodo brsti odprli, bomo natančno lahko prešteli število cvetov in se na podlagi tega podatka odločili o intenzivnosti rezi.

Drevesa, ki močno rastejo in tista s slabšim cvetnim nastavkom, režemo kasneje, se pravi tik pred cvetenjem.

Splošno pravilo pri rezi pečkarjev je: zgodnejša zimska rez pospešuje, kasnejša slabi rast.

Bujnost dreves zmanjšamo tudi s poletno in jesensko rezjo. Pri poletni rezi odstranjujemo letošnje poganjke, izrezujemo premočne veje, ki močno senčijo sredino krošnje, krajšamo močno rastoče veje, ki nas ovirajo pri delu… Poskrbimo, da so vidni 'vsi' plodovi.

Jesensko rez izvajamo po obiranju plodov, ko je listje na drevesu še fotosintetsko aktivno. Z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo tvorbo asimilatov v listih in možnost skladiščenja le-teh v korenine. S tem oslabimo rast v naslednjem letu.

Večje število manjših rezov močneje spodbuja rast kot manjše število večjih rezov. To moramo upoštevati predvsem pri rezi zelo bujnih dreves. Za redčenje in obnavljanje krošnje izrezujemo cele veje, izogibamo se krajšanju, predvsem v zgornjem delu krošnje. V spodnjem delu, kjer želimo obraščanje in rast novih poganjkov, lahko veje tudi krajšamo.

Z rezjo skrbimo za ustrezno obliko in gostoto krošnje.

Idealna vzgojna oblika drevesa je stožec: glavna os – provod­ nik, obraščen z različno dolgimi poganjki. Prve veje naj bodo na višini 70 do 80 cm od tal, nižje ovirajo košnjo pod drevesi in se zaradi teže plodov lahko povesijo tudi do tal. Najnižje le-

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

žeče veje naj bodo najdaljše, višje po deblu pa vedno tanjše in krajše. Svetloba naj prodre do 'vseh' listov. Veje naj bodo vretenasto razporejene v razmiku 10 do 15 cm. Pri rezi takega drevesa vej ne krajšamo temveč jih postopoma zamenjujemo z izrezovanjem na 5-10 cm dolge čepe. Najprej izrežemo vse predebele veje (premer več od ½ premera debla). Veje, ki ostanejo, očistimo – odstranimo stranske poganjke tako, da je veja ozka in ne senči spodaj ležečih vej. Pri umirjenem drevesu, ki ne raste več bujno je pri nekaterih sortah potrebno skrajšati rodne nosilce, ki so močno povešeni (kjer je mesto izraščanja višje od vrha veje). To je značilno za sorte kot so 'gala', 'zlati delišes'…

Taka rez spodbudi obraščanje, ki ga sicer ne bi bilo in drevo bi s časom ostarelo.

V zgornjem delu krošnje naj bo le kratek roden les izraščen neposredno iz debla. Nikoli ne krajšamo enoletnih poganjkov.

S tem bi rast močno pospešili.

Koščičarje (češnje, breskve, slive) režemo nekoliko kasneje in takrat, ko je pred nami vsaj teden dni lepega vremena, brez padavin. Drevesa češenj, ki so v polni rodnosti, obrezujemo poleti, po obiranju. v zimskem času režemo le mlada drevesa, ki jih še vzgajamo in jim oblikujemo krošnjo.

ODSTRANJEVANJE obolelih delov dreves in ostankov plodov. To je zelo pomemben ukrep, ki prispeva tudi k lažjemu zdravstvenemu varstvu rastlin. Zimska trosišča, v obliki katerih glive preživijo na obolelih delih, spomladi ob dovolj visoki temperaturi oživijo in bruhajo trose. To je vir okužbe za tekoče leto. Iz nasada odstranimo veje na katerih so simptomi okužbe z jablanovim rakom, lanske poganjke okužene s pepelasto plesnijo, odstranimo vse plodove v obliki mumij, ki bi bili vir okužbe z monilijo. Pograbimo in odstranimo listje, ki preko zime ni propadlo. To je vir okužbe s škrlupom, sajavostjo, mušjo pegavostjo…

13

GNOJENJE. Skrbeti moramo, da so tla 'živa', da je v njih veliko deževnikov in mikroorganizmov, ki rastlinska hranila spreminjajo v obliko, ki jo rastline lahko počrpajo. Prekomerno gnojenje z mineralnimi gnojili je škodljivo za talne mikroorganizme.

Poskrbeti moramo tudi, da je pH vrednost tal (to pomeni kislost ali bazičnost tal) primerna rastlini, ki jo gojimo. S fosforjem in kalijem gnojimo v jesenskem času. Potrebno količino določimo glede na rezultate analize tal.

Pred cvetenjem je čas za prvo gnojenje z dušikom. Lesnate rastline, ki so ustrezno pognojene, v jesenskem času po obiranju plodov in pred odpadanjem listja, skladiščijo asimilirane hranilne snovi in dušik iz tal v les in korenine. Ta zaloga zadošča do cvetenja. V tem času so tla prehladna, da bi lahko potekala mineralizacija, zato rastlina nima na razpolago dušika iz tega vira. V času cvetenja sadna rastlina potrebuje veliko dušika za oplodnjo in intenzivno rast. Zaloge od prejšnjega leta niso več dovolj, zato moramo pognojiti. Dušik je v tleh lahko gibljiv, zato ga ne moremo dodajati 'na zalogo'. Srednjo letno priporočljivo količino 6 kg čistega dušika na površini 10 arov (za jablane in hruške), koščičarji potrebujejo letno 14 kg dušika na 10 arov) razdelimo v več obrokov: prvi obrok v času pred cvetenjem, za drugega se odločimo po oplodnji, ko ocenimo pričakovan pridelek in bujnost rasti, tretjega damo jeseni po obiranju, vendar pred odpadanjem listja (konec septembra do sredine oktobra).

Jesenski obrok dušika je namenjen skladiščenju v korenine za naslednje leto in ne za rast v tekočem letu. Zato pognojiti ne smemo prekmalu, da ne izzovemo ponovne rasti v istem letu.

Pri mlajših in šibko rastočih drevesih s površine pod krošnjo odstranimo travo in plevele. S tem odstranimo konkurenco za vodo in hranilne snovi in pospešimo rast.

RASTLINJAKI

- Alenka Caf, KGZS – Zavod Ljubljana

ENOKAPNI RASTLINJAK s streho

(1,35 x 2 x 1,9 m višine)

ENOKAPNI RASTLINJAK z zadrgami

OGRODJE ZA KUMARE, GRAH, OPORNIKI ZA VRTNINE, TRTO, DREVJE • • • • • •

Širina: 3 metre Dolžina: 3, 4, 5 ali 6 metrov Rastlinjak je opremljen z vrati in dvemi okni za zračenje Možnost menjave folije po segmentih S spodnje strani zaprt, zato onemogoča prehod živali v rastlinjak Na željo kupca izvedemo tudi stransko odpiranje Pocinkane jeklene ojačitve, kar omogoča večjo obremenitev (npr. sneg)

KUM-PLAST d.o.o., Prešernova 1, 1410 Zagorje ob Savi t. 03 56 69 610, m. 041 675 435, 040 192 411 e. info@kumplast.si, s. www.kumplast.si

ZATIČI ZA KOPRENO, SPONKE MREŽ, VOGALNIKI, »NAREDI SI SAM« ELEMENTI

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Mikroorganizmi za ravnovesje v tleh

Mikroorganizmi predelujejo gnojila v hranila

V

rtnarjenje in nasploh kmetijske panoge se soočajo z nujnostjo prehoda na bolj sonaravno ob­ delavo tal in pridelavo kultur. Po eni strani opažamo vedno bolj degradira­ na tla, slabše klimatske pogoje z vse večjimi ekstremi, po drugi strani pa vedno večje zahteve po bolj naravno pridelani hrani.

Ni nujno, da je to v celoti po ekoloških standardih, lahko je integrirano ali v kombinaciji z drugimi ukrepi za varovanje bio­ loške stabilnosti ekosistema. Poleg tega kmetijstvo velja za največjega neto onesnaževalca okolja, kar bomo morali za dosego raznih pariških, kjotskih in ostalih sporazumov pošteno spremeniti. Problem presežkov hrane, ki jo zvržemo, in lačnih ali izstradanih ljudi na drugi strani, verjet­ no s tem ne bo rešen, lahko pa začnemo delovati v smeri večje samozadostnosti in boljše kakovosti hrane vsaj na domačem dvorišču. Večina vas, ki prebirate katalog, se verjetno ukvarja tudi z vrtičkarstvom, sicer teh vrstic najbrž ne bi brali. Tudi vi ste se zagotovo začeli preusmerjati v bolj naravno pridelavo hrane, vedno manj mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, vedno več organskega gnojenja, naravnih preparatov, več mulčenja, manj lopatanja.

Lovke komercializacije so seveda povsod razpredene in vam ponujajo vsakršne naravne in kvazi biološke rešitve in produkte.

Besedi bio in eko sta med najbolj zlorab­ ljenimi zadnjega desetletja in zato uporaba ZKP (Zdrave Kmečke Pameti) sploh ni tako nepomembna. Ker vam vsako leto napišemo kaj uporabnega, po možnosti o naravi prijaznih produktih, vam tudi tokrat ponujamo nekaj uporabnih nasvetov iz našega združenja.

Pri ravnovesju bioloških procesov v tleh uporabljamo organsko maso, mulče in

organska gnojila. Kdor ima dostop do hlevskega gnoja, ga uporablja po lastni presoji in to je zadosten vnos organske mase, predvsem ogljika in dušika ter nekaj fosforja, kalija, magnezija in mikrohranil.

Nekateri kupujete pripravljena biološka ali organska gnojila, s čimer naredite enak učinek, le da je manjši odmerek in da so gnojila manj biološko aktivna, vendar se v tleh sčasoma aktivirajo. Še vedno velja za biološko visoko aktivno gnojilo humus deževnikov in določe­ na mikrobiološka gnojila v peletirani - zrnati obliki ali praškasti obliki z več vlage, ki vzdržuje žive bakterije v viso­ ki populaciji. Vnos mikroorganizmov v tla je pomemben, ker le mikroorga­ nizmi predelujejo gnojila (organska in mineralna) v hranila, ki so dostopna rastlinam. Ko enkrat taka gnojila z mikroorganizmi vnesemo v tla, jih moramo pa vzdrževati pri življenju. Torej čim manj lopatanja in obračanja zemlje, čim manj mineralnih gnojil (nič) in pesticidov in čim več mulča in organske mase, da so tla vlažna in bogata s hranili in mikroorganizmi.

Mikoriza Naslednji komplementarni mikroorganizem v tleh je mikoriza. To je skupek simbiotskih gliv, ki v tleh prerastejo do sedemkrat večji volumen zemlje kot korenine rastlin, kjer črpajo hranila in jih kot aminokisline, minerale in vodo dovajajo rastlinam preko korenin, v zameno pa dobijo del ogljikovih hidratov ali sladkorjev, ki jih rastlina proizvede s fotosintezo.

Simbiotske glive tako prodrejo v najmanjše pore tal, kamor korenine ne morejo, s tem izkoristijo večji volumen za hranila in vodo in hkrati ščitijo korenine pred patogenimi organizmi. Rastline hitreje rastejo in so bolj odporne na sušo, bolezni in škodljivce.

Zato smo letos pripravili mikorizo v obliki endomikoriznih gliv na glinenih zrncih, s katerimi vnesete trojno količino spor in veziklov v tla, to je cca. 360 mikoriznih enot na kvadratni meter. Za drevesa je bolj primerna ekto mikoriza, kjer so pa količine mikoriznih enot v milijonih na liter zemlje. Te glive poznate kot jedilne jurčke, lisičke in druge poslastice ali pa kot izredno strupene in zdravilne gobe. Svet gob je neizmeren in dokaj neraziskan,

zato si lahko ogledate več izredno zanimivih filmov mikologa Paula Stametsa in morda enega najboljših dokumentarnih filmov vseh časov, ki ga je v sodelovanju z njim režiral Louie Schwartzberg na temo vpliva gliv v naravi, prehrani, zdravstvu, predvsem psihološki učinki in podobno.

Naslov filma je Fantastic Funghi in je na ogled proti plačilu, seveda. Skratka, čim več mikoriznih gliv in bakterij boste vnesli v tla, bolj bodo tla rodovitna, rastline bolj zdrave, večji pridelki in manj bolezni in škodljivcev zaradi večje odpornosti rastlin. Letos boste tako lahko na vrtnarijah PVD dobili mikorizo za zelenjavni vrt in okrasne rastline ter kombinirano ecto-endo mikorizo za drevesa in grmovnice.

Za pomoč pri drugi tegobi današnjega časa, to je suši, smo vam pa pripravili HydroHum, hidrogel druge generacije, edina ionska črpalka na trgu. Ko

MOJ VRT ga vnesemo v tla, bo vsrkal 100–kratno količino vode, ki jo bo zadrževal v obliki gela in rastlinam omogočal konstant­ no dostopnost do vode med deževji ali med zalivanji. Gel preprečuje preveliko koncentracijo hranil v območju kore­ nin in po nekaj letih povsem organsko razpade. Na voljo je kot drobna zrnca za vmešavanje v substrat ali zemljo za sajenje, kot večje granule za dodajanje v sadilne vrste pri sajenju krompirja, paradižnika, paprike, čilijev in bolj zahtevnih rastlin. Razvili pa smo tudi tablete za lažje in precizno doziranje določene količine pod ali ob koreninsko grudo rastline, še posebej dreves in grmovnic, ki nimajo namakanja po sajenju in jih poletna vročina hitro izsuši. Na voljo so tudi kombinacije hidrogela z biološkim gnojilom in mikorizo, kjer hkrati povečamo zalogo

PREDSTAVLJAMO

15

vode in humusnih hranil in boljši izkoris­ tek le-teh preko mikorize. In na koncu, da se tla preveč ne izsušujejo, da bakterije in mikoriza dobro delujejo tudi v višji rizosferi, jih mulčite z lubno šoto z lesnimi vlakni. 100 % naravni produkt ekstruzije borovega lubja in sekancev, ki ščiti tla pred erozijo, izsuševanjem, zmanjša rast plevela in klitje novih semen in hkrati dodaja humusno maso v tla. S temi dodatki posnemamo delovanje gozda, kjer so v tleh preraščene simbiotske glive, tla imajo visoko populacijo mikroorganizmov, ki jih raznašajo deževniki in drugi talni organizmi, prekrita so z listjem, lubjem in iglicami, da zadržujejo vlago in tlem dodajajo humus.

- Tomaž Čufer, Humko d.o.o.

Nepoznani svet deževnikov in njihov pomen za tla

Učinkoviti pomočniki pri regeneraciji tal

D

eževniki veljajo za najbolj učin­ kovite pomočnike pri obdelo­ vanju in regeneraciji tal, saj v simbiozi z mikroorganizmi predelujejo organsko maso v rodoviten, bioakti­ ven humus, bogat s huminskimi hra­ nili, mikroelementi in z visokim mi­ krobiološkim potencialom do 109/g humusa.

O deževnikih je svojo zadnjo knjigo napisal znani angleški naravoslovec Charles Darwin in jim namenil vodilno vlogo pri ustvarjanju rodovitnih tal. Deževniki v tleh predelujejo biomaso v rodoviten humus, rahljajo tla, v prebavnem traktu skupaj s kalcijem vežejo humusno koloidne strukture, ki so odporne na izpiranje in so bogate z mikroorganizmi. Konec 20. stolet­ ja se je pojavilo masovno gojenje tako imenovanih kalifornijskih deževnikov za pridelavo odličnega humusa. Za to pridelavo so izbrani deževniki, ki živijo v organski masi in pod površino zajemajo hrano, glistine pa odlagajo v nižjih slojih. Če je v rodovitni zemlji od 200 do 400 deževnikov na m², jih je v gojitvenih gredah kar 50.000 na m², pridelajo pa do ene tone svežega humusa letno. Tako jih enostavno hranimo po slojih in spodaj dobimo odličen, bioaktiven humus, ki ga lahko dodajamo praktično vsem rastlinam. Humus vdelamo v tla, da ga sonce ne osuši in UV-žarki ne uničijo mikroorganizmov.

Humus deževnikov ne povzroča ožigov na koreninah, rastlinam pa ga dodajamo na 3-4 tedne, v količini od 0,3 do 1,5 l/m². Z uporabo humusa deževnikov

trajno izboljšujemo in oživljamo tla, pridelki imajo višjo vsebnost vitaminov, vlaknin in so bolj odporni na bolezni in škod­ ljivce. Izvleček humusa deževnikov pa so lahko tudi huminske kisline, ki jih pridobimo z izčrpno ekstrakcijo v posebnem tehnološkem postopku. Huminske kisline so najpomembnejša sestavina huminskih snovi, ki so glavne organske sestavine tal, ki nudijo negativno nabito površino za zadrževanje hranil v tleh in preprečujejo njihovo izpiranje. Peščenim tlem dajejo negativni naboj, ki ustvarja molekularno privlačnost med peščeno zemljo in pozitivno nabitimi ioni hranil. S tem ustvarimo zadrževanje hranil in bolj rodovitna tla za novo rastoče korenine. Huminske kisline iz humusa deževnikov imajo prednost pred izvlečki iz leonarditov in alg, ker atomsko razmerje H/C (vodik/ogljik) nakazuje močno zamenjavo aromatskih obročev v »jedru« molekule huminske kisline in dobro razvito alifatsko »periferijo« molekule huminske kisline. Vsebnost dušika ustreza visokim vrednostim za šotne huminske kisline. Atomsko razmerje O/C je okrog 0,6, to pomeni, da na atom kisika molekule huminske kisline

prideta približno dva atoma ogljika. To kaže na visoko vsebnost aktivnih kislinskih skupin (hidroksil, karboksil), amida in amino skupin v molekulah huminske kisline. Prednost je tudi v funkcionalni sestavi, vsebnosti ogljikovih hidratov, aminokislin, stopnji oksidacije in stopnji benzoidnih skupin huminskih in fulvinskih kis­ lin iz humusa deževnikov.

Podobno razmerje v sestavi funkcionalnih skupin je značilno za talne huminske snovi, ki nastanejo pod krošnjami listavcev in travniško vegetacijo. V hidrolizatu huminskih in fulvinskih kislin je identificiranih 18 aminokislin: nevtralne (glicin, valin, alanin, levcin, izolevcin); dikarbonske (asparagin, gautamin, ornitin); okso kisline (treonin, serin); ciklične (prolin, fenilalanin, tirozin), bazične (arginin, lizin, histidin); kisline, ki vsebujejo žveplo (cistin, metionin). Stranski produkt pri ekstrakciji huminskih kislin je tekoči huminski izboljševalec tal, ki omogoča tvorbo huminsko koloidnih kompleksov v tleh, preprečuje zbitost tal, izboljša drenažo in zračnost v tleh ter posledično vpliva na višjo biološko aktivnost. Narava je v milijonih letih iznašla način za optimalno kroženje snovi, čas je, da ji pomagamo in sebi omogočimo bolj zdravo okolje in pogoje za življenje.

- Tomaž Čufer, Humko d.o.o.