Moj vrt, maj 2019

MOJ VRT Maj 2019

Letnik 19

+ Tulipani so odcveteli –

kaj zdaj z njimi?

+ Po »Ledenih možeh« sadimo

na prosto tudi plodovke

+ Nizke temperature

upočasnile dozorevanje jagod

Številka 2

POMLAD

2

MOJ VRT

Načrtovanje balkonskih zasaditev

Kupujmo samo kakovostne domače sadike

P

reden se odločimo za nakup rastlin, ki bodo krasile naše balko­ ne, je potrebno premisliti in nare­ diti načrt. Priporočljivo je, da si najprej ogledate rastline in se pozanimate kakšne rastne pogoje potrebujejo.

Nas­ lednja faza pa je, da vprašamo, kako te rastline rastejo. So pokončne, povešave, kako dolga so lahko pove­ šava stebla, ali so odporne na vremen­ ske nevšečnosti, so samoočiščevalne?

Ko dobite potrebne informacije ni nič narobe, če si jih zapišete in doma še enkrat preberete. Bodite realni, ko ugotavljate kakšne rastne pogoje lahko nudite rastlinam. Od tega je odvisen njihov izbor. Ravno tako se vprašajte, kaj želite z zasaditvijo doseči. Zakriti ograjo, ali jo le poudariti? Ali radi iz balkona opazujete okolico? Če je odgovor pritrdilen, potem ne sadite previsokih rastlin v zgornja korita.

Vreme je letos res muhasto. Zima se noče in noče umakniti topli pomladi in tako nasvet: Ne hitite! Balkonske rastline po večini izvirajo iz tropskih in subtropskih predelov in nenadne ohladitve povzročijo nepopravljivo škodo. Rastline dobesedno ostanejo v krču. Če ste rastline že kupi-

Črnooka suzana v rožnati

Domača proizvodnja - kakovost zagotovljena li, potem jih ne dajte še na izpostavljene lege, ampak korita zložite na tla in jih zvečer raje preventivno pokrijte z zaščitno kopreno.

Pazite, kje rastline kupujete. Njihova rast je odvisna od tega, ali so med trans­ portom doživele šok ali ne. Poreklo je izjemno važno. Kako so rastline vzgojili, so sadike čvrste, zdrave, imajo dober koreninski sistem? Če želimo preko rastne dobe uživati ob bujnem cvetju se držimo pravila: pri semenu in sadikah ne varčujemo. Kupimo kakovostne sadike in naj­bolje je, če so direktno iz domače proizvod­nje.

Take sadike le enkrat premes­timo in sicer iz vrtnarije, kjer so jih vzgojili v naš dom.

Za lažji nakup vam posredujem nekaj smernic izbora rastlin glede na lego in rast.

Izbor rastlin za balkone in terase glede na lego Južna sončna lega in zahodna sončna lega. Na južni strani so pogoji rasti idealni za sredozemske in puščavske rastline. Tu je veliko sonca, ki v poletnih mesecih močno segreje južno stran. Poleg visokih temperatur je značilno za to stran

posledično pomanjkanje vode. Zelo podobne razmere so na zahodni strani, ko se upre popoldansko žgoče sonce.

Najboljši čas za zalivanje je pozno zvečer, ko se rastline in zemlja ohladi. Voda, s katero zalivamo, naj ne bi bila hladna.

Ko zvečer rastline zalijemo, voda preko noči ne izhlapi, saj so temperature nižje in vodni hlapi v ozračju dodatno kondenzirajo. Rastline imajo tako dovolj časa za obnovo vodnih rezerv in se pripravijo na naslednji vroč sončen dan.

Na južni in zahodni strani uspeva večina okrasnih zelišč. Najbolj so razširjena po sredozemlju, kjer je njihova domovina. V to skupino spadajo: rman (Achillea millefolium), navadna plahtica (Alchemilla mollis), drobnjak (Allium schoenoprasum), ameriški slamnik (Echinacea purpurea), navadni ožepek (Hyssopus officinalis), ozkolistna-prava sivka (Lavandula angustifolia), melisa (Melissa officinalis), meta (Mentha sp.), monarda (Monarda didyma), svetlin (Oenothera sp.), jeglič (Primula sp.), navadni kosmatinec (Pulsatilla vulgaris), rožmarin (Rosmarinus officinalis), žajbelj (Salvia officinalis), homulica ali hermelika (Sedum maximum),

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 15. 5. 2019, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Ivanjščica v pomladnem soncu (Foto: Matej Rauh)

MOJ VRT Netresk (Sempervivum tectorum) in materina dušica (Thymus vulgaris).

Vzhodna lega. Vzhodna lega ni toliko vroča kot južna ali zahodna, saj jutranje sonce ne oddaja toliko toplote. Na tej strani je sonce dopoldne do približno desete ure, potem pa se na to stran spusti senca. Tudi tukaj zalivamo dnevno, vendar lahko že nekoliko preje, saj rastline niso toliko segrete. Na tej strani uspevajo rastline, ki imajo rade delno senčno lego, kot na primer dišeča vijolica (Viola odorata).

Severna senčna lega. Severna lega je senčna in najbolj hladna. Tu uspevajo rastline, ki za svojo rast potrebujejo senco. Izbor rastlin, ki uspevajo na severni strani je mnogo manjši, kot za druge strani neba. Nekatere trdožive rastline, ki uspevajo na sončni strani uspevajo tudi na severni, le da je rast počasnejša, manj dišijo, ker se proizvaja manj eteričnih olj in so manj pisane. Na severni strani bi odsvetovala vzgojo sivke, rožmarina, seduma, netreska in svetlina. Ostala zelišča bi bilo vredno poskusiti gojiti, s tem, da se zavedamo, da bo rast skromnejša, aroma zelo neizrazita, cvetov pa skorajda ne bo. Vloga zelišč v senčnih kotičkih je zelo majhna in bolje je, da izberemo trajnice, ki prenašajo senco in niso zelišča kot npr.: astilbe.

Izbor rastlin na balkonih in terasah glede na višino rasti Ko imamo v mislih balkon, si večkrat predstavljamo manjšo površino, kot ob besedi terasa. Tisti, ki si zeliščni prostor lahko uredijo na balkonu morajo svoj izbor omejiti glede na prostorske možnosti.

Prostor mora biti čim smoterneje izkoriš­ čen. Pri tem si pomagamo z različnimi posodami, ki jih namestimo na ograje in tudi z visečimi posodami. Pri zasaditvah v posode kombiniramo zelišča različnih struktur in barv. Primer za pokončna zelišča so: nizko rastoči rman (Achillea tomentosa), plahtica (Alchemilla mollis), ki jo omejujemo le na rast listja - cvetna stebla po-

POMLAD

3

Nežna rožnata kombinacija

Petunija Picasso Pink

ženejo visoko do 50 cm, drobnjak (Allium schoenoprasum) - v manjših količinah zaradi močnega vonja po česnu, ožepek (Hyssopus officinalis), sivka (Lavandula angustifolia), melisa (Melissa officinalis), meta (Mentha sp.), misurski svetlin (Oenothera missouriensis), primula (Primula sp.), navadni kosmatinec (Pulsatilla vulgaris), pokončni rožmarin (Rosmarinus officinalis), žajbelj (Salvia officinalis). Pri takih zasaditvah moramo paziti, da so zelišča posajena dovolj narazen, vsaj 30 cm, in da jih sproti oblikujemo z vršičkanjem, kar odtrgamo pa seveda uporabimo v kuhinji. Tipične pokrovne rastline so: plazeči rožmarin (Rosmarinus lavandulaceus), netresk (Sempervivum tectorum), timijan (Thymus vulgaris) in vijolica (Viola odorata).

Zasaditve v viseče posode so nekoliko bolj zahtevne. Pri teh zasaditvah je pomembno, da nekoliko bolj redno zalivamo, saj v nasprotnem primeru rastline začno odmetavati spodnje liste, ki so v visečih posodah najbolj vidni. Samo poso-

do moramo obesiti na dobro zavarovan, močan opornik. Zagotoviti moramo, da je dovolj oddaljena od stene in da ni nevarnosti padca. Posoda z nasajenimi zalitimi rastlinami je lahko zelo težka. Posode, ki so oblikovane tako, da omogočajo zasaditve tudi po obodu-dnu posode, imajo večje površine iz katerih izhlapeva voda. Tako je potrebno ob vročih polet­ nih dneh tak nasad zaliti tudi dvakrat ali trikrat na dan. Pri izboru rastlin za viseče posode izbiramo take, katerih listi rastejo v plasteh ali gomilasto, ali zelišča s privlačnimi plazečimi ali usločenimi vejami.

Tem pogojem ustrezajo naslednje rastline: plahtica (Alchemilla mollis) - stebla s socvetjem odstranjujemo, plazeči rožmarin (Rosmarinus lavandulaceus), timijan (Thymus vulgaris), žajbelj (Salvia officinalis)-plazeče oblike in meta (Mentha sp.).

C VET J E ZA cvetličarna P O LETaranžmaji JE I N Cvetlični V SE ali Z Asvežega iz suhega JE Cvetje za vsak okus cvetjaCVET po izbiri jesenske lepotice ali naročilu.

- dr. Sabina Šegula,

Floweracademy.si Vse fotografije so bile posnete v Vrtnem centru Gašperlin.

Odprto: 8-19, sobota 8-17 www.vrtnicenter.si FB: Vrtni center Gašperlin Moste pri Komendi tel. 01 834 35 87

4

POMLAD

MOJ VRT

Dobro je vedeti

Tulipani so odcveteli – kaj zdaj z njimi?

K

o tulipani odcvetijo jih ne smemo kar takoj izkopati iz zemlje. Mo­ ramo jih pustiti toliko časa, da se listje samo začne sušiti in odmre. V tem času si je čebulica nakopičila re­ zervnih snovi, kar so ji omogočili listi, v katerih poteka fotosinteza. Če želimo isto čebulico večkrat uporabiti, ji mo­ ramo pustiti njen življenski bioritem in tako bo naslednje leto iz nje spet pog­ nala rastlina z lepimi cvetovi.

Večkrat se zgodi, da je cvet oplojen in semeni. Plod raje odrežemo in pustimo le zelene liste. Pri navadnih čebulnicah nima pomena zbirati semena, ker zoreče seme izkorišča zaloge hrane in na ta način izčrpava čebulico.

Veliko ljubiteljev okrasnih rastlin je v prostorski stiski in morajo odstraniti odcvetele čebulnice, da naredijo na cvetlični gredi prostor drugim rastlinam. V tem primeru izkopljemo čebulice takoj po cvetenju. Zagrnemo jih s prstjo na praznem delu vrta, dokler jim listje popolnoma ne odmre. V primeru, da imamo čebulice na vrtu na stalnem mestu, jih je potrebno vsakih nekaj let razdeliti. Najprimernejši čas je zgodaj pomladi. Čebulnic pa nimamo le na gredah ampak tudi v različnih zasaditvah. Tako jih lahko kombiniramo med seboj, z dvolet­ nicami in trajnicami. V takem primeru moramo odcvetele čebulnice iz posode odstraniti in jih nadomestiti z drugimi rastlinami, predvsem z enoletnicami, ki jih jeseni zopet poberemo iz posode in vanjo posadimo čebulice za naslednje

leto. Tako nam del zasaditve vedno ostane. Tulipane odstranimo iz posode ko listi začno rumeneti, takrat so zaključili s svojo nalogo hranjenja čebulice. Previd­ no izkopljemo čebulice tako, da ne odlomimo stebel in listov od čebulice in jih položimo v zračno posodo v senco, da se čebulice in odmirajoč del rastline posuši. Ko steblo in listi sami odpadejo stran lahko čebulice pospravimo v skladišče, ki mora biti zračno in senčno. Izkopane čebulice skrbno očistimo, odstranimo vse uvenele liste ter vse stare, ohlapne luske.

Hranimo jih v mrežastih vrečkah, ki jih obesimo ali v plitvih pladnjih v hladnem

in zračnem prostoru. Preventivno je zaželeno, da se čebulice poprši s fungicidnim prahom, tako se prepreči razvoj bolezni v času skladiščenja.

Ob odstranjevanju čebulic pa večkrat naletimo na prav majhne zarodne čebulice, ki imajo v premeru nekaj manj kot pol centimetra. Drobne so kot koruzno zrnje.

Ob obilici časa in potrpljenja se lahko sami potopimo razmnoževanja naših tulipanov. Te majhne čebulice prvo leto posadimo v plitvo posodo. Iz njih bodo pognali drobni listi, ki bodo bolj podobni tankim vrvicam. Naslednje leto jih lahko že posadimo na rob gredice, kjer jih bomo pustili še eno leto. Vsako leto so listi močnejši in tretje ali četrto leto nova čebulica cveti.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

MOJ VRT

5

PREDSTAVLJAMO

Nova generacija robotskih kosilnic za srednje velike in velike vrtove Nova GARDENA SILENO life

V vrtni sezoni 2019, se je prvič predstavila nova robotska kosilnica GARDENA SILENO life. To je nova generacija robotskih kosilnic GARDENA, ki sledi seriji SILENO city, ki smo jo predstavili v lanskem letu.

S predstavitvijo robotskih kosilnic SILENO city v letu 2018 je GARDENA pokazala rezultat dvajsetletnih izkušenj. Kot del zadnje generacije robotskih kosilnic so ti modeli združili vse najboljše lastnosti znamke in se pohvalili z impresivnim dizajnom in funkcijo. SILENO city je tudi že prejela nagrado Red Dot Design Award. V vrtni sezoni 2019 je nova SILENO life, namenjena srednje velikim vrtovom, zaokrožila novo družino proizvodov.

Tako kot SILENO city, je tudi SILENO life priročna in inteligentna kosilnica. Glede na model lahko pokriva maksimalno površino 750, 1000 ali 1250 m2. Kompaktna, agilna in okretna robotska kosilnica je opremljena s štirimi kolesi in z lahkoto obvladuje naklone do 30%. Sistem SensorCut pri kosilnici SILENO life zagotavlja enakomerno košnjo brez sledi koles, ki omogoča izjemno gladko in precizno rezanje vrhov trave, tako da je vaša trata videti kot gosta, zelena preproga. Kosilnica zaznava ozke prehode in majhne površine na vašem vrtu in se z njimi brez težav spopade. Polnilno postajo lahko namestite kjerkoli na vašem vrtu. Preprosta menijska navigacija omogoča uporabniku intuitivno upravljanje in programiranje robotsko kosilnico, PIN koda pa zagotavlja potrebno zaščito pred krajo.

Nova GARDENA SILENO life se lahko uporablja v vseh vremenskih razmerah - celo mokro vreme je ne bo ustavilo. Ko je košnja končana, se bo kosilnica samodejno vrnila v polnilno postajo. SILENO life je izjemno tiha, zato jo boste med košnjo komaj slišali.

Ko je na vrsti čiščenje kosilnice, preprosto vzemite vrtno cev in odstranite vso umazanijo iz ohišja, koles in rezil z minimalnim naporom.

Za robotske kosilnice SILENO life in SILENO city je na voljo tudi garaža iz trde plastike, ki ščiti vašo kosilnico in polnilno postajo pred soncem in dežjem. Njena zložljiva streha omogoča enostaven dostop do nadzorne plošče kosilnice za hitro nastavitev.

Husqvarna Austria GmbH, Industriezeile 36, A-4010 Linz

Odločite se za nakup robotske kosilnice GARDENA in si zagotovite svoj EKO BONUS ter sodelujte v žrebanju za veliko nagrado VRAČILO CELOTNE KUPNINE! Prispeli so novi modeli. SILENO city in SILENO life.

SILENO city za majhne vrtove in SILENO life za srednje velike vrtove so samostojni junaki za popolno urejeno trato. Ti dve skupini modelov sta del naše nove generacije robotskih kosilnic. Ker, bodimo iskreni, tudi urejenost majhnih in srednje velikih zelenic lahko zahteva veliko truda. Želite izvedeti več? Obiščite www.gardena.com/si/robotske-kosilnice/.

• čiščenje/pranje z vrtno cevjo • s pomočnikom za namestitev www.gardena.com

Marec 2019

EKO BONUS

100 €

BODITE EKO PREKLOPITE NA ELEKTRIKO!

Kupite robotsko kosilnico GARDENA, izpolnite obrazec na www.gardena.com/ekobonus in povrnili vam bomo EKO BONUS v višini 100,- €.

Med vsemi produkti, registriranimi v akcijskem obdobju, pa bomo 4. 7. 2019 izžrebali enega srečneža, ki bo prejel povrnjeno celotno kupnino. Za več informacij o akciji in nagradni igri poiščite letak v trgovini ali poglejte www.gardena.com/si/ekobonus

IGRA NAGRADNA S EKO BONU

EKO BONUS PONUDBA VELJA OD 10. 4. DO 23. 6. 2019.

Moj-vrt_oglas-EkoBonus_185x126mm_maj2019.indd 1

29.04.2019 13:18:31

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Bogastvo sort ameriških slamnikov

P

oleti so na vrtu ameriški slamniki vsekakor nepogreš­ ljivi. Seveda se njihove sorte med seboj zelo razlikujejo po različnih lastnostih. Vse pa imajo rade dobro vrtno prst, v kateri voda ne zastaja in vse imajo rade vsaj nekaj ur sonca dnevno. A pri izbiri sort med včasih tako opevanimi novitetami velja previdnost. Niso vse dovolj trpežne, da bi jih lahko uvrstili med dolgožive trajnice. In seveda niso vsi slamniki zdravilni.

Po zdravilnosti slovijo slamniki, ki rastejo po ameriških prerijah samoniklo. Pri nas je najbolj poznana vrsta škrlatni ameriški slamnik (Echinacea purpurea), ki ga uporabljajo tudi pri izdelavi imunala. A poleg te vrste so zdravilni in tudi v Evropi pogosto gojeni še drugi divji ameriški slamniki: Echinacea angustifolia, Echinacea palida in Echinacea paradoxa in morda še kakšen.

V okrasne namene se goji veliko različnih vrtnarsko vzgojenih sort, za katere pa ne moremo trditi, da so tudi zdravilni. Nekatere sorte so genetsko stabilne in na svoje potomce prenašajo lastnosti tudi, če jih razmnožujemo s semenom. Mnoge pa je mogoče razmnoževati samo vegetativno (z delitvijo ali v laboratorijih s pomočjo mikropropagacije), ker semena sploh ne naredijo ali pa njihovi potomci, vzgojeni iz semena, ne zadržijo lastnosti materinskih rastlin.

Pri iskanju vedno novih in novih sort in vedno bolj ekstravagantnih lastnosti prihaja tudi do tega, da žlahtnitelji zanemarijo trpežnost in dolgoživost. Zato se tudi pri nas pojavljajo na trgu sorte, ki imajo različne pomanjkljivosti ali so bolj podobne enoletnicam, kot pa trajnicam, saj hitro preminejo. Zlasti so take mnoge velikocvetne, živo rdeče, rumene in oranžne sorte. Pa tiste visoke sorte z zelo velikimi polnjenimi cvetovi živih barv na zelo visokih cvetnih steblih, ki jih zaradi teže in nesorazmerno šibkih cvetnih stebel rada poleže kaka poletna nevihta. Za takšne sorte se na eni strani ogrevajo nepoznavalci in na drugi strani tisti ljubitelji posebnosti med vrtnimi rastlinami, ki so jih pripravljeni vedno znova in znova iskati, kupovati in zasajati. Ljubitelji trpežnih trajnic, ki radi ustvarjajo nasade enkrat za veliko let, pa pri nakupovanju vedno dajo prednost preizkušenim sortam, za katere vedo (ali poiščejo informacije pri gojiteljih sadik), da z njimi ne bodo imeli nobenih problemov kar nekaj časa.

Med trpežnimi sortami ameriških slamnikov najdemo zelo visoke, ki dosežejo tudi cel meter. Veliko je srednje višine, od 60 – 80 cm. Med novejšimi sortami pa so tudi nižje, okoli 50 cm ali celo nekaj manj.

Največ sort trpežnih slamnikov je v beli, svetlo rožnati, temno rožnati in rožnato-rdeči in karmin rdeči barvi, z enostavnimi cvetovi. So pa med trpežnimi sortami tudi svetlo rumene sorte z enostavnimi cvetovi in nekatere sorte v beli ali rožnati barvi z vrstnatimi ali celo polnjenimi cvetovi.

Pomembna lastnost slamnikov je tudi stabilnost cvetnih stebel.

Tisti s pretežkimi cvetovi ali šibkimi in tankimi cvetnimi stebli namreč radi polegajo. Na bogastvo in dolžino cvetenja vpliva tudi razvejanost cvetnih stebel. Zlasti nekatere nižje sorte imajo tako razvejana cvetna stebla, da je njihovo cvetje na gosto razporejeno v skupini.

Sorta z belim polnim cvetjem (Echinacea purpurea 'Meringue') je nizka, zelo bogato in dolgo cvetoča in hkrati dovolj trpežna, da lahko ostane na stalnem mestu kar nekaj let.

Kdaj in kam zasajamo ameriške slamnike ?

Kot velja na sploh za vse trajnice, lahko asketsko vzgojene sadike zasajamo v vseh letnih časih, razen pozimi, ko je zemlja zmrznjena. Kadar imamo torej zanje pripravljen prostor in zemljo ter imamo čas in voljo to storiti. Seveda je treba pred sajenjem zemljo temeljito zrahljati, očistiti plevelov, zlasti trajnih, jo dobro pognojiti z organskimi gnojili in tako pripraviti ugodne pogoje za sadike, ki so morda v lončkih trpele zaradi utesnjenosti in morda celo lakote. Potem je ob sajenju in po sajenju treba spremljati vlažnost tal, dokler sadike ne razvijejo korenin v globino in si bodo lahko do potrebne hrane in vode pomagale same. Če sadimo zgodaj spomladi ali jeseni, je manj verjetnos­ ti, da bo zemlja potrebovala zalivanje. Če sadimo poleti, je že zaradi višjih temperatur nevarnost suše večja. A ta dejstva so vedno manj zanesljiva in če dolgo ni dežja, moramo toliko pozorneje spremljati in ustrezno oceniti, ali je morebiti zalivanje potrebno, v vseh letnih časih. Vsekakor pa drži, da se sadike od pozne pomladi do konca poletja zaradi višjih temperatur zemlje in zraka zelo hitro vraščajo, če le imajo dovolj hrane in seveda tudi dovolj vlage.

Ena izmed sort škrlatnih slamnikov (Echinacea purpurea 'Vintage Wine'), ki oblikuje čvrsta in zelo stabilna cvetna stebla. Zato dobro kljubuje tudi poletnim nevihtam in vetrovom.

MOJ VRT

TRAJNICE

Ko se enkrat ameriški slamniki dobro ukoreninijo, na sušo niso več zelo občutljivi. Spomnimo se, da njihove izvorne vrste rastejo v ameriških prerijah. Zato je morda kako temeljito zalivanje potrebno le v zelo sušnih letih, da z njim poskrbimo za daljše cvetenje in bolj svež videz rastlin. Tiste občutljive nove sorte, za katere rečemo da so muhaste, oziroma kratko žive, zahtevajo več skrbi. A po navadi pri teh sortah niti skrbna nega ni garancija za njihovo dolgo življenje. Če bomo sadili pomehkužene in pregnojene sadike iz šotnice, se bomo pač morali za njihovo nego po saditvi na prosto bolj potruditi, da se bodo v zemljo sploh vrasle.

Ko razmišljamo, kam umestiti ameriške slamnike na vrtu, je pomembno, da jih vkomponiramo v prostor njihovi višini in času cvetenja primerno. Najlepši so seveda v večjih skupinah. Lahko pa jih vključimo tudi v mešane in razpršene nasade. Ena sama sadika pač ne more narediti močnega vtisa, razen v zelo majhnem prostoru, ki ga vedno znova zaobjamemo s pogledom v celoti in od blizu. Zbiratelji uživajo v večjem številu različnih sort in zasajajo le po le eno sadiko od sorte. Takšen način zasajanja je primeren tudi, ko želimo spoznavati nove sorte in jih opazovati od blizu. Ko pa želimo oblikovati prostor po estetskih merilih, se kriteriji spremenijo. Ko torej želimo imeti lepo gredo trajnic, se odločamo za manjše število različnih trajnic, a večje število enakih sadik.

Nega in skrb za lep videz skozi vse leto Vsak nasad trajnic bo lep le, če bo deležen ustrezne nege.

Saj dela s trajnicami res ni veliko, a vsako opravilo mora biti narejeno pravočasno in glede na zahteve posameznih vrst in sort. Najprej in vedno znova bomo skrbeli, da nasada ne bodo prerasli pleveli. Če smo pred sajenjem poskrbeli za zemljo brez korenin trajnih plevelov, bo borba s pleveli dokaj enostavna.

Enoletni pleveli so hitro obvladljivi, če jih odstranjujemo sproti in ne dovolimo, da bi semenili in se obnavljali. Kdor redno pleve, najmanj pleve! Pri dovolj gosti saditvi se nasad trajnic zgosti že v enem ali najkasneje v dveh letih do te mere, da za plevele skoraj ni več prostora. Takoj ob saditvi lahko zavremo kaljenje enoletnih plevelov tudi z nežnimi organskimi zastirkami, kot je zdrobljena slama ali podobno. Lahko pa zemljo med sadikami v suhem vremenu večkrat zrahljamo in tako sproti uničujemo morebiti kaleče plevele. To delo vzame zelo malo časa in ga z lahkoto opravimo. Zato pleveli ljubiteljem trajnic ne smejo postati noben bav-bav.

Na sploh velja, da v nasadu za urejen videz trajnic, tudi ameriških slamnikov, skrbimo tudi tako, da sproti odstranjujemo vse,

Bele sorte ameriških slamnikov so lahko višje ali nižje.

7

kar ni več lepo. Morebiti polomljena ali polegla cvetna stebla ne morejo biti gredi v okras. Z enkrat letnim spomladanskim gnojenjem s kompostom ali kompostu podobnim gnojilom skrbimo za trajno plodnost tal. Zalivanje pa bo morda potrebno le ob hudih sušah in seveda na sušnih in plitkih tleh.

Vsekakor je že zaradi lepega videza, pa tudi zaradi spodbujanja novega cvetenja koristno odcvetela cvetna stebla čez poletje sproti odstranjevati prav pri tleh. Na ta način bodo iz koreninskega vratu odganjala vedno nova in nova cvetna stebla.

Le proti jeseni puščamo odcvetela cvetna stebla v nasadu, da bodo pomagala oblikovati zimsko sliko skupaj z drugimi odmrlimi ostanki cvetja trajnic (rudbekije, trave, hermelike in druge), ki ohranijo stabilnost tudi pozimi in se bo na njih lahko nabiral sneg in ivje. Čez leta, ko se nasad le preveč zgosti, oziroma zemlja postane preveč siromašna in je ne uspemo več ustrezno dohranjevati in zato cvetenje začne pojemati, tudi ameriške slamnike lahko presadimo in ob tem njihove skupine razdelimo na več delov.

- Jožica Golob-Klančič univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture Foto: Mojca Rehar Klančič univ. dipl. ing. agronomije www.trajnice.com

Ameriške slamnike visokih in trpežnih sort lahko lepo kombiniramo z drugimi visokimi trajnicami.

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Plodovke so toplotno zahtevnejše kulture

Po »Ledenih možeh« sadimo na prosto tudi plodovke

P

lodovke so toplotno zahtevnejše kulture, vendar s po­ močjo sadik tudi na prostem dosežemo velike pridel­ ke. Med plodovke prištevamo razhudnike kot so pa­ radižnik, paprika, jajčevci in tudi bučnice to pa so buče, bučke, lubenice, melone, kumare in čajota.

Vsem plodovkam je skupno, da jih sadimo na SONČNO lego, saj so velike ljubiteljice toplote, hkrati pa korenine bolje rastejo na malo hladnejših tleh z veliko vlage in hranil. Kar se tiče vlage je na vrtu najbolje urediti kapljični namakalni sistem in v jutranjih urah namakati. Če je bolj deževno poletje nekoliko manj, v vročih in sušnih razmerah pa celo vsak dan. V tleh bomo zadržali več vlage in hladnejše razmere, če tla prekrijemo z zastirko iz en dan pokošenega sena ali drugega rastlinskega materiala. Pogosto uporabljamo tudi zastirke iz folije. S tem preprečimo rast plevelom, hkrati zadržujemo vlago v tleh.

Plodovke so velike porabnice hranil, če teh ni so pridelki manjši. Torej pred oranjem ali lopatanjem zemljo dobro po­ gnojimo s preperelim hlevskim gnojem ali dobrim kompostom.

To lahko storimo tudi pred direktnim sajenjem tako, da dovolj poglobimo luknjo v katero nasujemo gnoj, nato še malo zemlje in šele potem posadimo izbrano sadiko. Oba organska gnojila vsebujeta vse potrebne elemente za rast rastlin, vendar kljub temu prihaja do nesorazmerij hranil, zato je priporočeno občasno narediti analizo tal. Plodovke so veliki porabniki kalija, kar daje plodovom boljši okus in večjo trpežnost pri skladiščenju.

Ob vročih in suhih poletjih plodovkam pogosto primanjkuje kalcija. Paradižnik in paprika to pokažeta s pojavom črne pege na spodnjem delu plodov. V tem primeru dodajamo kalcij preko listov z listnim dognojevanjem. Seveda pa je potrebno poskrbeti za dovolj močan koreninski sistem, zato že v času vzgoje sadike dodajamo fosfor, ki krepi rast korenin. Fosfor bo poskrbel tudi za boljšo oploditev cvetov. Pri tem si pomagamo še z listnim dodajanjem bora. Za boljšo oploditev moramo v rastlinjaku zagotoviti žuželke (čebele, čmrlje, ose), na prostem do teh težav navadno ne pride. Ne smemo pretiravati z dušikom, ki pospešuje rast listov. Prebujno rastoče rastline lahko celo odvržejo plodove in tako pridelujemo le liste.

Torej če imajo rastline plodovk dovolj sonca, korenine pa dovolj vlage in hranil, uspeh ne more izostati.

Cepljen paradižnik vzgojimo na dva vrha

Kakšne so posebne zahteve pri plodovkah?

Paradižnik Paradižnik je pri nas enoletna rastlina, katere plodovi na prostem zorijo konec julija, avgusta in še delno v septembru. Za zgodnost poskrbimo s vzgojo sadik. Sejemo jih 6 - 8 tednov pred sajenjem na okenske police oziroma najbolje v rastlinjake.

Pri vzgoji pazimo, da je v prostoru dovolj svetlobe, da se nam sadike ne izdolžijo. Sadike prestavimo v hladnejši prostor, kjer ostanejo manjše in bolj čvrste.

Predolge in premalo čvrste sadike posadimo nekoliko bolj globoko v zemljo. To velja le za paradižnik, saj se pri njem po vsej dolžini stebla, ki je v zemlji razvijejo nadomestne ali adventivne korenine, kar omogoča večje črpanje vode in hranil.

Paradižnik sadimo v rastlinjake, na prosto, v visoke gre­ de in v velika korita na balkonu. Če imamo rastlinjak, je prva rastlina, ki si v njemu zasluži svoj prostor prav gotovo paradižnik. Dobro prenaša visoke temperature, ki se pojavijo, ko včasih pozabimo prezračiti rastlinjak.

Kljub temu so za paradižnik najugodnejše temperature okoli 25- 30 stopinj in relativno suh zrak, zračna vlaga okoli 70 %.

Paradižnik cveti in se dobro oprašuje le v območju temperatur od 15 do 35 stopinj Celzija. Previsoke nočne temperature preprečujejo premeščanje ogljikovih hidratov po rastlini in zato odpadajo cvetovi. Če imamo preveliko vlago, se na cvetovih pojavlja plesen in zato odpadejo. Pomembno je, da imamo rast­linjak ponoči odprt, zapiramo ga šele v hladnejših avgustov­ skih dneh. Zjutraj ne smemo predolgo puščati zaprt rastlinjak, ker se zelo rad ustvari kondenz in kapljice padajo po rastlini in ustvarjajo pogoje za nastanek plesni. Preprečevanje plesni je najpomembnejši vzrok, da sadimo paradižnik v rastlinjak. Tu ni dežja, ki bi omočil liste in povzročil plesen.

Kljub temu moramo poskrbeti za zalivanje. Da ne nosimo vode v posodah in vsako jutro zalivamo, si v rastlinjak pripeljimo vodo po ceveh za namakanje. Na te cevi lahko priključimo namakalna črevesa oziroma polietilensko cev, ki ima na 10 cm kapljače in kapljično namaka površino. Te cevi enostavno položimo ob vrsti posajenega paradižnika, priključimo na dovodno cev in namakamo.

Drobni paradižniki so okusnejši

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

9

to, čemur bi sladile prenizke temperature. Že nočne temperature pod 8 stopinj Celzija, povzročijo zastoj v rasti in celo odpadanje cvetov. Takšna rastline si ne opomore vse do avgusta, ko zopet začne z bujno rastjo in rodnostjo. Zato je potrebno prezgodnje posevke na prosto zaščititi s tuneli. Papriki kmalu po sajenju odstranimo spodnje pregoste poganjke in šele na 10-15 cm višine pustimo 3 poganjke. Če je paprika sajena na prosto ne potrebuje opore, v rastlinjaku pa je zaščita z dvema vrvicama na vsaki strani vrste obvezna. Potrebno je redno obiranje, saj tako kot pri kumarah in tudi fižolu starejši plodovi, ki tvorijo seme odvzamejo rastlini največ energije.

Navadna pršica na jajčevcih Paradižnik dnevno potrebuje okoli 4 mm vode, v celotni sezoni pa 400 – 500 mm. Bolje je zalivati manj pogosto in z večjo količino vode. Pri vsakodnevnem in količinsko manjšem zalivanju paradižnika bomo bolj vzpodbudili tvorbo zgornjih adventivnih korenin in na nek način razvadili rastlino, da ne bo črpala vode iz večjih globin.

Pri sajenju paradižnika poskrbimo za dovolj veliko razdaljo med sadikami. Med vrstami naj bo 70 – 80 cm in v vrsti vsaj 50 cm. Če smo sadili v rastlinjak, ki ima dovolj močno konstrukcijo, bomo sadike vezali na vrvico, ki jo s pomočjo žice zapičimo v tla in privežemo na konstrukcijo rastlinjaka. Tako odpade skrb za razne fižolovke, ki jih uporabljamo za oporo visokemu ali ideterminantnemu paradižniku. V rastlinjaku lahko zraste paradižnik tudi več metrov, zato ga po vrvici spuščamo. Pri vzgoji moramo pustiti le eno steblo, le pri cepljenem paradižniku si vzgojimo rastlino z dvema vrhovoma.

Kaj pa tisti, ki nimamo rastlinjakov? Ali je pametno posaditi paradižnik na prosto, ki bo v daljšem avgustovskem deževju propadel? Da. Vsaj do takrat bomo uživali domač in na soncu dozorel paradižnik, ki ima vsekakor boljši okus. Na Primorskem kjer nimajo toliko padavin, gojijo paradižnik na prostem tudi v tržne namene. Še vedno nam ostane sajenje paradižnika v balkonska korita in ostale večje posode, ki jih zaščitimo pred dežjem. V te namene lahko sadimo cepljen paradižnik, ki ima močne korenine in omogočajo večje pridelke. Izberemo lahko tudi češnjev paradižnik. To je najbolj okusen paradižnik in odlična poslastica zaradi velike količine sladkorjev, hkrati pa bo na oknih in balkonu zaradi specifičnega vonja odganjal mrčes.

Paprika in feferoni Za razliko od paradižnika je paprika še bolj občutljiva na nizke temperature. Zelo slabo prenaša prezgodnje sajenje na pros-

Opora za papriko

Jajčevci Jajčevce nikar ne sadimo v rastlinjake, ker jih najpogosteje napade navadna pršica in listi popolnoma porumenijo. Hkrati škodljivec napade tudi ostale rastline v rastlinjaku, zato jajčevce raje sadimo na prosto.

Kumare Pri sadikah kumar je smiselno izbrati hibride, kajti takšna rastlina naredi iz vsakega cveta tudi plod, medtem ko navadne sorte nastavijo najprej moške cvetove in šele po nekaj moških cvetov se tvorijo tudi ženski cvetovi. Tako je pridelek manjši. Kumaram najpogosteje postavimo za oporo mrežo tako v rastlinjakih kot na prostem.

Pred leti na vrtovih niso gojili toliko različnih plodovk kot sedaj. Nekaj je k temu prispevala višja povprečna temperatura ozračja, nekaj ustrezne in prilagojene sorte, nekaj pa tudi boljša tehnologija sajenja, postavitve zastirk in namakanja. Prilagodimo se na spremembe in ustvarimo dobro letino plodovk!

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

10

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Nasveti strokovnjaka

Gnojenje našega vrta

L

etošnja pomlad ni bila ravno najbolj ugodna glede vre­ menskih razmer, zato je marsikdo nujna opravila od­ lašal do sredine maja, ko pričakujemo, da ne bo več veliko padavin in nizkih temperatur.

Okoli hiše imamo več vrtnarskih opravil, tako na zelenjavno sadnem vrtu, okrasnem vrtu, zelenici, balkonih in notranjih zasaditvah.

Pomlad prehaja v poletje in sedaj je še zadnji čas za vzdrževalna dela na trati. Če trate še niste pognojili je še vedno čas, da se delno obraste in zgosti. Naše okrasne zelenice so namreč sestavljene iz trav, ki so hladnosezonske in konec junija prenehajo z intenzivno rastjo in začnejo intenzivneje rasti zopet septembra. Zato jih čez poletje gnojimo s proti stresnimi gnojili, da dobro preživijo vroča poletja. Do konca maja se še lahko doseje travno seme kjer travna ruša ni dovolj gosta ali je trava čez zimo propadla. Enako velja za nove zatravitve. Glede na vedno bolj vroča poletja in varčevanje z vodo, priporočam travne mešanice s trstikasto bilnico, ki je odporna na sušo, potrebuje manj gnojenja in košnje. Za gnojenje je na razpolago cela paleta kontrolirano delujočih gnojil od 1 do 8 mesecev delovanja za različne faze rasti ali generalno preskrbo s hranili za celo leto.

Na zelenjavnem vrtu so glavna dela že opravljena, ostane še sajenje sadik, ki rabijo toplo zemljo. Po osnovni pripravi zemlje, priporočam dodajanje humusa deževnikov ob sajenju sadik. Dodajate ga direktno na koreninsko balo ali korenine.

Humus dodajate enkrat mesečno, za bolj zahtevne rastline pa dodajate namenska organska ali organsko mineralna gnojila.

Po možnosti uporabljajte različna gnojila, ker drugače pride do enosmernega gnojenja in kopičenja hranil. Znano je da so vrtičkarska tla v glavnem pregnojena s fosforjem in v pomanjkanju kalija, ki skrbi za odpornost rastlin na sušo, bolezni, na kompaktno rast in druge važne procese v rastlini. Uporabljajte kakovostna, ne najcenejša gnojila in poglejte sestavo hranil ali povprašajte vrtnarja za nasvet.

Sadno drevje ste prvič že pognojili. Z organskimi in organsko mineralnimi gnojili pognojite še dvakrat do sredine poletja.

Bioaktivna gnojila oživljajo procese v tleh in izboljšajo dobavo in dostopnost hranil. Bolj kot so tla živa, bolj zdrav in okusen bo pridelek. Če pa stremite samo k velikim donosom, pa morate uporabljati mineralna gnojila v kombinaciji z organskimi.

Za okrasne rastline priporočam specialna gnojila s kontroliranim delovanjem in z mikroelementi. Iglavcem in zimzelenim

rastlinam proti koncu poletja dodajte grenko sol proti rjavenju in odpadanju iglic, za daljše cvetenje, zimzelene rastline bodo bolj temne in zdrave.

Sajenje balkonskih korit bo letos primerno šele sredi maja.

Slabo vreme marsikomu povzroča težave, ker je potrebno korita pos­pravljati v zavetje, rastline pa rastejo počasi, rada se pojavlja koreninska gniloba in venenje poganjkov. Take saditve poškropite s huminskimi kislinami ali preparati iz alg, ki krepijo rast in večajo odpornost. Za tiste, ki šele boste sadili, priporočam izbiro kvalitetnih in preverjenih substratov. Prav tako gnojil, saj samo z dobrimi gnojili rastline res odlično rastejo. Če imate zalivalni sistem ali ročno zalivate, to opravite v jutranjem času, da se zemlja natopi pred sončnim sevanjem. Za trato je primerno obilno zalivanje vsake tri dni, da se razvijejo globje korenine in bo s tem trava bolj odporna na sušo. Zelenjavni vrt in sadje zalivamo po potrebi, ko je zgornji sloj zemlje presušen. Balkonske rastline in posodovke pa na žalost moramo zalivati dnevno, nekateri celo dvakrat. Vseeno z zalivanjem ne pretiravajte, saj preobilica vode povzroča koreninsko gnilobo, pretegnjene in neodporne rastline pa tudi manj okusne pridelke.

Na splošno se nagibajte k sonaravnemu obdelovanju zelenjavno sadnega vrta, kar vam bo prineslo zdravo in okusno hrano, posledično pa več zdravja in zadovoljstva pri vrtnih opravilih.

- Tomaž Čufer, HUMKO, d.o.o., vrtnarske tehnologije, materiali in oprema Bled

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

11

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Po muhasti pomladi

Nizke temperature upočasnile dozorevanje jagod

V

reme je letos zelo spremenljivo.

Pričakovali smo zgodnejše do­ gajanje v sadovnjaku, sedaj se je vse zelo zaustavilo in lahko govo­ rimo o povprečni pomladi. Pridelo­ valci jagod iz Posavja in Štajerske so začeli z obiranjem prvih jagod, vendar se je zorenje močno zaustavilo. Nizke temperature so upočasnile dozoreva­ nje, bodo pa zato plodovi debelejši in vsebnost sladkorja in arome bo višja.

Tla so močno namočena po vsej Slo­ veniji in nič ne kaže, da bi si dež vzel vsaj nekajdnevni premor.

Sadno drevje je cvetelo v zelo spremenljivem vremenu s sončnimi in med deževnimi obdobji, tako da se v večini nasadov škropljenju proti cvetni moniliji (predvsem pri koščičarjih) nismo mogli izogniti. V naj­občutljivejšem obdobju za prve okužbe s škrlupom so bile na sporedu krajevne plohe, tako da je situacija v nasadih in po vrtovih zelo različna. Nekoliko manj so bili v skrbeh pridelovalci, ki imajo posajene sorte, odporne na škrlup. Vseeno brez zaščite dreves ni šlo, ker ima gliva listne pegavosti podoben razvoj, kot škrlup.

V takih razmerah je naravna odpornost rastlin še pomembnejša. Osnova odpornosti rastlin je uravnotežena prehrana: poskrbimo, da rastline posadimo v ustrezno pripravljena tla glede na zahteve rastline in kasneje gnojimo na podlagi rezultatov analize tal. Gnojenje 'na pamet' je velika loterija, lahko naredimo tudi veliko škode. Priporočamo pravočasno uporabo organskih gnojil, iz katerih se hranila sproščajo postopno. S tem vnesemo tudi mirkoorganizme, ki v tleh prisotna gnojila spreminjajo v rastlinam dostopno obliko. Organska snov v tleh blaži posledice suše ali prekomerne moče. Za odpornost rastlin so zelo pomembni tudi mikroelementi, hranila, ki jih rastline potrebujejo zelo malo, morajo pa biti prisotna. Pri izvajanju varstva rastlin smo vedno uspešnejši kadar izvajamo preventivno varstvo. Se pravi, da moramo spremljati razvojne faze rastlin in vremenske pogoje, ter rastline zaščititi preden pride do okužbe. Lahko si pomagamo tudi s sredstvi za krepitev rastlin, ki jih je veliko na trgu. Poskrbimo, da so rastline tudi ustrezno zalite, škoduje premalo in še bolj preveč vode.

Prvi letošnji sadni vitamini. privoščimo si jih!

V osrednji Sloveniji jagode še ne zorijo.

V pomladih z veliko padavin in vremenskih ekstremov, ki so vedno pogostejši (toča, hudi nalivi …) je priporočljiva pridelava jagod v zaščitenih prostorih (npr. visoki tuneli), ki zmanjšujejo možnost okužbe z različnimi glivičnimi boleznimi (predvsem siva plesen in antraknoza). Rastline tudi zaščitimo pred točo. Paziti moramo, da so jagode v času zorenja vedno ravno prav zalite. Preveč vode predvsem na težkih, ilovnatih tleh, povzroči zadušitev in zato odmiranje korenin. Plodovi ne dozorijo, rastline ovenijo in propadejo. Na koreninah se razvijejo talne bolezni, ki lahko škodujejo tudi rastlinam, ki bodo na tej površini rasle za jagodami. Tudi zato je na težjih tleh jagode potrebno saditi na višje grebene (vsaj 40 cm), da se zemlja po obilnih padavinah hitreje osuši. Rastline, ki trpijo pomanjkanje vode, razvijejo manj sočne in drobnejše plodove, v skrajnem primeru tudi suhe, brez slastnega soka. Koliko je ravno prav zalita jagoda?

Svaljek zemlje, ki ga stisnemo v pest se sprime in razklene, ko razpremo dlan. Pri stisku zemlje v pest ne sme priteči voda.

Po končanem obiranju nasada jagod rast­line čimprej odstranimo s površine, če imamo namen nasad izkrčiti in zemljo po potrebi pripravimo za naslednjo kulturo ali jo pustimo počivati. Jagoda naj si na isti površini ne sledi vsaj tri leta. Nasad, ki ga bomo obirali še naslednje leto pokosimo in odstranimo obolelo listje iz nasada. Tako listje je potrebno uničiti (to ne sodi na kompostni kup). Po potrebi nasad poškropimo glede na prisotnost bolezni ali škodljivcev. V tem obdobju je varstvo rastlin najbolj 'varno', ker bo obdobje do naslednjega obiranja še dovolj dolgo.

Rastlin ne zalivamo tako intenzivno kot v času zorenja plodov, temveč le toliko, da se ne posušijo. Nasada ne smemo zanemariti in nanj pozabiti, to bi se maščevalo naslednje leto.

Lokacijo za nov nasad jagod smo določili že na koncu zime in tla v ta namen primerno pripravljali. Zelo pomemben je pravilni kolobar: na isto površino jih ne sadimo vsaj 3-4 leta. Ne sadimo jih na površine, kjer je prejšnjo sezono rasel paradižnik, krompir ali jajčevec … tudi za jagodo ne sadimo teh kultur. Najbolj

MOJ VRT priporočljivo je, da na površini pred sajenjem jagod posejemo predposevek, ki ga nato zadelamo v tla. Založno pognojimo vedno kulturi pred jagodo, ker le-ta ne prenese visoke vsebnosti hranil. Tla morajo biti globoka, primerno založena s fosforjem in kalijem ter organsko snovjo. Jagode sadimo na grebene; na lažjih, peščenih tleh je dovolj 20-30 cm višine, na težjih glinastih tleh naj bodo visoki vsaj 40 cm.

Jagode je priporočljivo saditi na folijo, ki preprečuje razvoj plevelov. Pod njo moramo položiti namakalno cev, ki jo ob zalivanju lahko priključimo na vodni vir. Če nimamo možnosti namakanja na ta način, je bolje izbrati drugo vrsto zastirke (npr. slama ali protiplevelna folija, ki prepušča vodo), pri kateri lahko zalivamo tudi z vrtno zalivalko. Sadike po sajenju nekaj časa močneje zalivamo, ko zrastejo 4-5 listov, intenzivnost zmanjšamo. Kasneje naj tla ne bodo preveč namočena, da se razvije bujnejši koreninski sistem.

Pri malinah moramo paziti, da nasad ni pregost v spodnjem delu (0 – 30 cm nad tlemi), da zaradi visoke vlage ne pride do okužbe z malinovo sušico in s tem propadanja rastlin. Pri redčenju poganjkov in izvajanju drugih del v nasadu pazimo, da ne povzročamo ran na rozgah. To bi bila vdorna mesta za glive, ki povzročajo malinovo sušico. Pri tehnologiji ima-

Jagode začenjajo zoreti

V SADOVNJAKU mo različne možnosti, glede na sorto in tehnologijo pridelave. Pri enkrat rodnih malinah po končanem obiranju izrežemo vse rozge, ki so odrodile in se sušijo. Ostale poganjke razredčimo in pustimo za rodnost v naslednjem letu. Pri teh rozgah je zelo pomembna ustrezna zaščita pred malinovo sušico in redčenje nasada že v tem letu. Pri tem pomaga tudi pogostejša uporaba listnih gnojil, ki vsebujejo baker.

Končno rez opravimo spomladi, ko ni več nevarnosti pozebe. Pri nasadu v vrsti pustimo 10 – 12 rozg na tekoči meter nasada, pri nasadih v pasovih je lahko 15 – 20 rozg/m. Enako ravnamo tudi pri robidah, s tem da pri redčenju pustimo 5 rozg na sadilno mesto. Pri dvakrat rodnih malinah imamo dve možnosti tehnologije. Spomladi lahko vse rozge porežemo do tal in čakamo, da zrastejo nove, ki se obrastejo s kratkimi rodnimi poganjki.

V teh nasadih maline zorijo od sredine julija do prvih slan. Druga možnost pri dvakrat rodnih sortah je, da jih vzgajamo enako kot enkrat rodne, se pravi spomladi razredčimo rozge in jih pustimo, da rodijo. Po obiranju odstranimo samo zgornje dele, kjer so rodile, spodnji deli rozg se obrastejo z rodnimi poganjki. Če je pri koščičarjih v času cvetenja kljub neugodnim razmeram za razvoj glive prišlo do okužbe s cvetno monilijo, je okužene poganjke potrebno izrezati. Do

13 okužbe s to glivo pride skozi cvet in gliva se širi po vejici. Na drevesih se opazi posušene vejice. To je potrebno izrezati do zdravega lesa. Režemo vedno v toplem, suhem vremenu, ko tudi vremenska napoved predvideva še vsaj tri dni brez padavin. Porezane veje odnesemo iz sadovnjaka in uničimo. Marsikatero drevo je obilno cvetelo, plodovi na drevesu pa so redki. To je predvsem pri češnji posledica nihanja temperatur v času cvetenja.

Zlasti v letu pogostih padavin moramo veliko pozornosti posvetiti zaščiti dreves pred glivičnimi boleznimi (listne pegavosti koščičarjev, listna luknjičavosti, sadni gnilobi) in pred dežjem drevje poškropiti z ustreznim fungicidom. Pri rezi poskrbimo, da je krošnja redka, prezračena, da se listje po padavinah hitro posuši. Kadar dežju, je gnitje plodov, predvsem na močno obloženih drevesih, zelo pogosto. Češnjeva drevesa, ki so dosegla končni volumen krošnje, obrezujemo v času zorenja ali po zorenju plodov. Mlada drevesa češenj, ki še niso dosegla končnega volumna krošenj in drevesa na šibki podlagi (gisela 5 in 6, Weirot 146), režemo spomladi. S tem spodbudimo rast in pospešimo razvoj krošnje.

Pri slivah in češpljah ter breskvah razredčimo plodove, s tem dosežemo večjo kakovost (lepša debelina in višja vsebnost sladkorja v plodovih). Odstranimo ali vsaj upognemo kakšno bohotivko in skrbimo za zdravstveno varstvo rastlin.

Pri jablanah in hruškah je do konca junija čas za izvajanje poletne rezi. Pri tem odstranimo bohotivke, izrežemo kakšno prazno vejo, pri umirjenih drevesih lahko skrajšamo močno povešene veje. Veje, za katere želimo, da razvijejo cvetne brste upognemo v vodoraven položaj ali celo navzdol. Rez ne sme biti preveč intenzivna, da ne spodbudimo ponovne močnejše rasti. Poletno rez izvajamo predvsem v zgornjih delih krošnje in na prebujno rastočih drevesih. V tem obdobju je tudi zadnji čas, da razredčimo plodove jabolk. Redčenje plodov v tem obdobju na cvetenje v naslednjem letu ne vpliva več. Pri debeloplodnih sortah puščamo stranske plodove, ki so manj debeli, pri drobnoplodnih sortah puščamo centralni, najdebelejši plod.

Za vse sadne rastline velja, da je priporočljivo izrezovati poškodovan in okužen les. Pri tem moramo paziti na higieno.

Orodje po takem delu razkužimo, obolele dele rastlin iz sadovnjaka odstranimo na tak način, da okužbe ne prenesemo še na zdrava drevesa.

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo KGZS – Zavod Ljubljana

14

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

DOBRO VZGOJENO ODLIČNO POKOŠENO KOSILNICA S PLASTIČNIM OHIŠJEM

KOSILNICA S KOVINSKIM OHIŠJEM

HRX 537 vke

HRg 466 skep

1.040 €

649 €

899 €

579 €

KOSILNICA S KOVINSKIM OHIŠJEM

KOSILNICA S PLASTIČNIM OHIŠJEM

HRg 536 vye

HRx 537 hye

1.290 €

799 €

MOTORNA KOSA

MOTORNA KOSA

UMk 435 l

UMR 435

KOSILNICA S KOVINSKIM OHIŠJEM

HRg 536 vke

749 €

MOTORNA KOSA

UMS 425

399 €

MOTORNE ŠKARJE

hhh 25D 60

749 €

549 €

749 €

499 € Generalni zastopnik in serviser

AS Domžale Moto center d.o.o., Blatnica 3A, 1236 Trzin | 01 562 37 00 | www.ascenter.si | info@ascenter.si Za napake v tisku ne odgovarjamo. Slike so informativne.

Pooblaščena prodajna in servisna mreža Ljubljana: Dimcvaker d.o.o., 041 693 821 | Škofljica: Pil Impex d.o.o., 01 366 64 34 | Logatec: Totum d.o.o., 01 750 93 48 | Kočevje: Trgovina Jana - Jana Invest d.o.o., 01 895 40 40 | Maribor: Trgovina Lopa - PGGH d.o.o., 02 234 25 82 | Poljčane: Ocvirk JM d.o.o., 02 802 50 06 | Slovenj Gradec: Trgovina in servis Buč Jasmina s.p., 02 884 18 20 |Ravne na Koroškem: Hipra d.o.o., 02 62 084 88 | Vojnik: Čepin d.o.o., 03 780 00 51 | Braslovče: Duseti d.o.o., 03 700 11 70 | Kranj: Založnik d.o.o., 04 204 91 80 | Tržič: Mobil servis d.o.o., 041 695 009 | Most na Soči: Pil Impex d.o.o., 05 381 31 40 | Idrija: Pil Impex d.o.o., 05 377 67 77 | Nova Gorica: Pil Impex d.o.o., 05 393 80 23 | Koper: Axle K7 d.o.o., 05 663 23 77 | Sežana: Pil Impex d.o.o., 08 205 58 64 | Portorož: Lombardini servis Zvonko Kojnok s.p., 05 993 38 36 | Brežice: TMS Brežice d.o.o., 07 496 66 50 | Radenci: Erinox d.o.o., 02 522 30 10

MOJ VRT

15

PREDSTAVLJAMO

MINERAL – naravno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin

Vrtna vzgoja plodovk z naravnimi sredstvi

N

apočil je čas, ko sadike plodovk presajamo na prosto ali v rast­ linjak. Sadike smo lahko vzgojili s setvami semena v februarju ali pa jih kupili v vrtnariji. V vsakem primeru moramo za presajanje na prosto po­ čakati do sredine maja, v rastlinjak pa jih lahko presadimo tudi nekoliko prej, če so seveda pogoji ustrezni. Najbolj primerno za presajanje teh toplotno zahtevnih zelenjadnic je, če se tempe­ ratura zraka in tal giblje okrog 9-14°C. Pred sajenjem je potrebno dobro pri­ praviti tla, saj so plodovke zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, sonca in vode.

Sajenje in vzgoja Plodovke potrebujejo veliko svetlobe, zato jih ne sadimo preveč skupaj, primerna razdalja je 40 x 40cm. Tla naj bodo rahla, odcedna in zračna. Pred sajenjem jih dobro pripravimo. Vsebovati morajo zadosti organske snovi, zato redno dodajamo kompost, na 4-5 let pa po­gnojimo z dobro uležanim hlevskim gnojem. Plodovke potrebujejo veliko hranil, zato jim moramo že pred sajenjem v tla vnesti gnojilo. Gnojimo z organskimi gnojili, ki jih zdelamo v tla med pripravo tal. Takoj po sajenju plodovk, tla zalijte z 4 % raztopino naravnega sredstva MINE­ RAL ZELENI, ki bo zmanjšal presaditveni šok, izboljšal rast koreninskega sistema in okrepil rastlino proti stresom. MINE­ RAL ZELENI vsebuje preko 70 različnih elementov, tudi elemente v sledovih, ki jih navadno v vrtnih tleh primanjkuje. MI­ NERAL ZELENI tudi zmanjša potrebo po zalivanju.

Po 14 dneh od presajanja rastline zalijte z 4 % raztopino naravnega sredstva

MINERAL MODRI, s katerim boste dodali hitro delujoča hranila za kakovosten začetek rasti in razvoja. MINERAL MODRI tudi izboljša kakovost pridelka in izenačenost rastlin. Pri plodovkah ob uporabi sredstva MINERAL MODRI opazimo tudi izredno izenačenost plodov. Če sadite na prosto, ne pozabite plodovkam postaviti tudi zaščitno streho. Streha je pomembna predvsem pri vzgoji paradižnika, saj zmanjša omočenost listov in pojav nevarne bolezni paradižnikove plesni.

Zaščita pred zunanjimi dejavniki in krepitev Plodovke krepimo z naravnimi sredstvi za krepitev rastlin, kot so sredstva MINERAL. Za namen krepitve proti boleznim in okoljskim stresom, rastline škropimo s 4 % raztopino naravnega sredstva MINERAL RUMENI. MINERAL RUMENI sestavljajo naravni rastlinski izvlečki in hranila iz naravnih virov. Ob uporabi sredstva se poveča število in kakovost cvetov, izboljša se oplodnja in kakovost pridelka. Poleg tega poveča tudi naravno odpornost proti boleznim in stresom, tako da izboljša naravne rastlinske obrambne mehanizme, kot je recimo kakovost voščene prevleke na listih, debelina listne povrhnjice in število dlačic na listih. Ti mehanizmi ovirajo bolezen pred vdorom v rastlino, ob slučaju okužbe pa je ta mnogo lažje obvladljiva in jo pogosto lahko rešimo z uporabo narav-

nega sredstva MINERAL RUMENI FORTE, ki omeji obseg, razvoj in širjenje bolezni ter lajša okrevanje po napadu bolezni ali stresa. Pogoste bolezni, ki se pojavljajo na plodovkah so krompirjeva oz. paradižnikova plesen, siva plesen in listne pegavosti.

Najbolj nevarna je paradižnikova plesen, ki je nevarna predvsem paradižniku in lahko rastlino ob močni okužbi uniči v nekaj dneh. Ker se najprej pojavi na krompirju, krompirja in paradižnika ne sadimo blizu skupaj.

Za krepitev proti škodljivcem uporabimo MINERAL RDEČI. Tudi to sredstvo je popolnoma naravno, sestavljeno je iz rastlinskih izvlečkov in naravnih mineralnih hranil.

Ob uporabi se izboljša naravna odpornost proti škodljivcem, ki se pojavijo kasneje, v manjšem obsegu in se jih lažje obvlada.

Izboljšuje tudi kakovost in obstojnost pridelka, ki dalj časa ostane svež. V slučaju pojava škodljivca pa uporabimo naravno sredstvo MINERAL RDEČI FORTE v 8 % koncentraciji, ki bo omejilo obseg, hranjenje in širjenje prisotnih škodljivcev ter pospešilo okrevanje rastline po poškodbah nastalih zaradi napada škodljivca. Pogosti škodljivci plodovk so listne uši, ščitkarji, list­ne zavrtalke, polži in paradižnikov molj, ki povzroča črvivost plodov. Za obvladovanje škodljivcev se priporoča širok kolobar.

Sredstva MINERAL so naravna, ekološka in biorazgradljiva. Ne škodujejo čebelam in drugim koristnim organizmom, zato lahko brez skrbi škropimo tudi v cvet. Sredstva za škropljenje delujejo tudi kot nežno foliarno hranilo, ki dodatno krepi rastline.

Vsa sredstva MINERAL so brez karence in prosto dostopna v prodaji ter dovoljena v ekološki pridelavi.

MINERAL lahko kupite v poslovalnicah Kalia, večini kmetijskih zadrug, bolje založenih specializiranih trgovinah ter vrtnarijah in v vrtnih šotorih Mercator. Na voljo so v manjših pakiranjih za domačo uporabo kot tudi v večjih za pridelovalce.

Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na Facebooku.

VSE ZA VRT IN POLJE • SADIKE ZELENJAVE • SADIKE TRAJNIC IN ENOLETNIC • BALKONSKO CVETJE • ZEMLJA IN SUBSTRATI • LONČKI IN KORITA • DOMAČI PRIDELKI IN IZDELKI

• Prodajalna MEDVODE Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode tel. 01-3613-300, 031/810-384, 051/649-640 e-mail: trg-medvode@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00, sob: 7.00-13.00 • Prodajalna VODICE Kamniška 8, 1217 Vodice, tel. 01-8324-011, GSM: 031/810-385 e-mail: trg-vodice@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00, sob: 7.00-13.00 • Prodajalna VIŽMARJE Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Šentvid tel. 01-5124-666, GSM: 031/728-611 e-mail: trg-vižmarje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-13.00 • Prodajalna DOBRUNJE Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje tel. 01-5471-684, GSM: 041/321-543 e-mail: trg-dobrunje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-13.00