Moj vrt, marec 2019

MOJ VRT Marec 2019

Letnik 19

+ Dekoracija sobnih rastlin + Sedaj je čas za sejanje večine

zelenjave

+ Z rezjo vplivamo na količino

in kakovost pridelka

Številka 1

POMLAD

2

MOJ VRT

Zasaditev nasadov

Za lep izgled je potrebno veliko znanja

R

azporeditev rastlin v nasadu je veliko več kot le skupina rastlin, ki so posajene skupaj, na primer v košaro, da bi izgledala skladno. Potrebno je veliko znanja, da se zasadi zanimiv nasad. Potrebno je razmisliti o več vidikih, ki so pomembni za zasaditev nasada.

Možnosti in ideje Na začetku zasaditve rastlin je potrebno vedeti, za katere priložnosti so zasaditve načrtovane. Lahko ustvarimo rastlinske zasaditve za posebne priložnosti, ali pa jih oblikujemo tako, da izražamo svoje ideje.

Ko oblikujemo idejo zasaditve je potrebno vedeti, kje se bo ta zasaditev nahajala, je to pisarna, kuhinja, spalnica itd. Odvisno od prostora je potem odvisno, katere rastline so primerne za ožji izbor.

Koncept sajenja To je zelo pomembno, saj določimo koncept zasaditve glede na zunanji videz

Sukulentne rastline v gnezdu spletenem iz vej. V notranjosti je neprepustna posoda, v kateri so posajene rastline. ureditev in kombinacije rastlinskih in dekorativnih materialov. Ko rastline in ostale dekorativne materiale razporedimo, oblikujemo neko kompozicijo, ki deluje kot zanimiv aranžma. Rastline posadimo v zanimive posode, dodamo veje, ali druge dekorativne materiale. Če imamo v mislih nasad iz orhidej, potem vemo, da v naravi orhideje rastejo v pazduhah vej in so priraslike ali epifiti. V lonec damo večjo rogovilo in med njene veje zasadimo orhideje. Tak nasad je zelo zanimiv in ima naravni videz.

Sukulentne rastline potrebujejo malo vlage in veliko svetlobe. Lahko jih umestimo v nasad, ki simbolično spominja na puščavo. Različne oblike mesnatih listov naredijo nasad bolj dinamičen in zanimiv.

Izbira rastlin Izbrati moramo rastline, ki za svojo rast potrebujejo enake rastne pogoje ter izgledajo skladno. Harmonična celota se doseže s kombiniranjem kontrastov v obliki, barvi in površini. Prav tako je pomembno, da so na splošno prisotne prevladujoča sorta, vrsta, barva in tekstura.

Visoke rastline združujemo z majhnimi.

Fina struktura, svetli in pisani cvetovi in listi spadajo v vrh in sredino zasaditve.

Nizke rastline, ki imajo velike težke, temne in okrogle cvetove in liste so posajene v spodnjem delu nasada. Nežne oblike

svetlobe dajejo lahkotnost in igrivost, oblike teže pa ustvarjajo umirjenost in globino teh cvetličnih nasadov.

V kombinacijah lahko dodamo še druge elemente, ki ustrezajo ideji in priložnosti, za kakršno je nasad narejen. To so lahko kamni, školjke, pesek in drugi materiali, ki krasijo površino sajenja.

Nega rastlin Pri izbiri rastlin je treba upoštevati, da imajo rastline podobne zahteve po vseh petih rastnih faktorjih, saj le tako celotna zasaditev uspešno raste in ima lep videz. Faktorji rasti so: svetloba, voda, temperatura, vlažnost, rastlinska hranila in ustrezen substrat za vse rastline. V nasadih kombiniramo različne sukulentne nasade, lahko imamo skupino rastlin, katere izvirajo iz tropskih gozdov. Pogosta je kombinacija spomladi cvetočih rastlin, ki uspevajo na skupnih gredah.

Posoda Posode za nasade so različne sklede, krožniki, košare, leseni zaboji. Pomembno je, da je posoda neprepustna za vodo.

Hkrati je potrebno poskrbeti za ustrezno odvodnjavanje. Saj v primeru zastajanja

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 25. 3. 2019, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Iz palete pomladnih barv (Foto: Matej Rauh)

MOJ VRT

POMLAD

3

vode začno gniti korenine in rastline propadejo. Izbrana posoda se mora ujemati s stilom, obliko, barvo in končno postavitvijo, saj le tako ustreza priložnosti in zamisli o sajenju. Pri izbiri posode/ korita moramo predvideti tudi količino rastlin, ki jih bomo zasadili. Vsaka rastlina potrebuje svoj življenjski prostor in v primeru pregoste saditve začnejo rastline propadati.

Razmerja Idealno razmerje celotnega nasada je definirano po zlatem rezu. Če poenostavimo to pomeni, da višina posode predstav­lja 1 enoto, medtem ko najvišja rastlina v posodi doseže 1,6 enote. Ali drugače, v posodi, ki je visoka na primer 50 cm je idealna višina rastline 80 cm.

Potem pa ponovno upoštevamo to pravilo pri umestitvi nasada v prostor. Ta razmerja je zelo težko upoštevati v celoti, saj rastline rastejo in prerastejo idealno višino. V kolikor je mogoče, jih ohranjamo na tej višini z ustreznim obrezovanjem.

Take idealne nasade lahko vidimo v različnih revijah z notranjim interjerjem.

Ravnotežje Razporeditev rastlin mora biti vedno fizično in optično uravnotežena. Ravnotežje ustvarimo z ustreznimi razmerji in porazdelitvijo rastlin z določeno obliko, barvo ter njihovo in količino. To ustvarja optično ravnovesje celotnega nasada. Fizično in optično ravnovesje dosežemo tako, da zasadimo kompaktne rastline, ki so težje ali delujejo težko, blizu točke težišča v sredini nasada. Lahko pa optično pazimo na razporeditev rastlin. Če zasadimo na eno polovico rastlino ki je nekoliko višja,

Tudi ena sama rastlina, ki je v tem primeru asparagus deluje zanimivo, saj je posajena v unikatno posodo, ki učinkuje robust­ no, težko in predstavlja kontrast nežnemu asparagusu.

Orhideje na leseni rogovili ustvarjajo videz naravne zasaditve – epifitno denlo. moramo kot protiutež zasaditi na drugo polovico dve manjši rastlini.

Obseg/ volumen Pri sajenju v posode mora biti dovolj prostora za vsako rastlino, da pokaže svojo popolno lepoto in se svobodno razvija.

Tehnika Pri zasaditvi nasada je pomembno, da izberete nepoškodovane rastline (korenine, liste in cvetove). Le zdrave in nepoškodovane rastline bodo videti lepe in bodo uspešno rastle v nasadu. Pred sajenjem moramo preveriti, ali ima izbrana posoda luknjo na dnu. Če ni luknje, moramo na dno posode položiti drenažni sloj, kot na primer kamenje, da voda nemoteno odteka.

Izbrano rastlino izlončimo in jo než­ no umestimo v substrat. Potem substrat okoli korenin stisnemo, tako, da imajo korenine dober stik s podlago. Rastlina mora biti posajena na enaki višini kot v prejšnjem loncu. Ne sme segati iz posode/ korita, da ne bi prišlo do razlitja vode pri zalivanju.

Površina substrata je lahko prekrita z drugimi dekorativnimi materiali iz žic, lesa in drugega materiala, ki je vodo odporen. V kolikor dekorativen material ni vodoodporen, ga je potrebno namestiti tako, da se ne poškoduje in tudi sam ne poškoduje rastlin.

Rastline je treba redno zalivati in izvajati ukrepe za nego posajene rastline.

- dr. Sabina Šegula,

Pomladi cvetoče rastline v sveži kombinaciji. Višina narcis je 1,6 višine posode.

Floweracademy.si Vse fotografije so bile posnete na sejmu IPM Essen 2019

4

TRENDI

MOJ VRT

Moj vrt obiskal cvetličarsko-vrtnarski sejem IPM Essen 2019

Dekoracija sobnih rastlin

K

ot izrazit modni trend je bila na največjem cvetličarsko-vrtnarskem sejmu IPM Essen 2019 predstavljena dekoracija sobnih rastlin. Ko dojemamo okrasne rastline kot trajnost­no dekoracijo, lahko iz njih oblikujemo prav posebne aranžmaje.

Primeri umestitve posameznih rastlin so zelo zanimivi.

Vsi poznamo sobne begonije (Begonia rex) z različnimi pisanimi listi. Rastline so zelo tradicionalne, vendar jim z različnimi dodatki ustvarimo nov sodoben videz. Ko dodamo izrazito kontrastno modro perje z nežno strukturo in dodate vijolično vinsko rdeče kompaktno perje, ki je v barvni harmoniji z listi begonije, ustvarimo popolnoma nov moden videz rastline.

Nenavadna posoda, ki ni nič drugega kot stiroporna polovica krogle prelepljena s suho praprotjo ustvarja zanimiv kontrast nežni praproti venereni laski (Adiantum radianum). Poseben efekt je ustvarjen z mistično globino stiroporne krogle in kot pika na i je dodatek pavovega perja. Dodatno možnost efektov nam nudijo led svetilke, ki jih lahko umestimo v notranjost in igra svetlobe naredi venerine nežne listke še bolj prefinjene.

Narava in sprehod po gozdu. Vsak si želi tega čimveč, če ne gre drugače si lahko ustvarite košček zarastlega gozda v stanovanju. Korito oblepite z lubjem in mahom, popenjavi okrasni rastlini, v našem primeri dišečemu jasminu (Jasminum officinale), potem, ko jo posadite, odstranite oporo in jo nežno prepletete po vstavljenih vejah. Videz je popolnoma naraven in ob pogledu na rastlino se že v mislih sprehodimo po gozdu.

Kaktus taščino sedlo (Echinocactus) je robustna rastlina, okrogla z velikimi bodicami. Zaradi svojega videza je dobil hudomušno slovensko ime. Da bi bil bolj zanimiv lahko na bodice nalepite različne dekorativne elemente. V našem primeru so to majhne figurice ljudi, ki popolnoma spremenijo značaj rastline. Namesto togih nevarnih bodic, imamo sedaj množico radovednih igrivih ljudi, ki nas spominjajo na mestni vrvež.

Veliko manj dela imamo s preprosto preobrazbo ali bolje rečeno dopolnitvijo sobnih rastlin praktičnega značaja. Tako lahko rastlini, ki jo imamo v okrasnem lončku, na primer alokaziji (Alocasia x amazonica), substrat prekrijemo z mahom, na katerega nato dodamo nekaj lepih polževih hišic. Mah bo preprečeval prehitro izsušitev substrata, hkrati pa bo dopolnjeval videz celotne rastline. Polžje hišice so dekorativni element, ki nas spominja na naravo, hkrati pa ustvarijo neko dinamiko in povečajo zanimivost videza rastline.

Kot vidite lahko vaše sobne rastline dobijo novo preobleko na več različnih načinov. Izvirne ideje, enostavne rešitve in že imamo novo trendovsko dekoracijo.

Vzemite si čas in preoblecite vaše rastline.

Veliko užitkov pri ustvarjanju.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

MOJ VRT

Vse za vrt v Kmetijsko zadrugo Grosuplje

V

mesecu marcu moramo poskrbeti in pripraviti nase vrtove za novo rastno sezono. Kako izboljšati vrtna tla, da bodo sadike v rastni sezoni dobro uspevale? Za to smo v kmetijski zadrugi Grosuplje poskrbeli za kakovostna naravna gnojila, kakovostno zemljo za presajanje in sajenje rastlin. Da pa se bodo rastline na naših vrtovih dobro počutile, smo za vas pripravili vse za prehrano in zaščito rastlin.

Pridite v KZ Grosuplje, radi vam bomo svetovali in pomagali izbrati pravo zemljo, seme in sadike za dober in zdrav pridelek.

Za tiste, ki ste na svojih vrtovih že pri­ pravili gredice, pa vam sporočamo, da vas v KZ Grosuplje čakajo že prve sadike različnih vrst solat, kapusnic in druge zelenjave za pikiranje.

5

PREDSTAVLJAMO

NAROČITE SE NA ­REVIJO MOJ VRT!

Ker pa so noči še hladne pa vam nudimo tudi vse za postavitev priročnih pokritih gred od zastirk, kopren, zalivalnih sistemov in še veliko več.

Obiščite nas v KZ Grosuplje in se sami prepričajte ali pa nas pokličite na tel.

01 7864 317. Radi vam bomo svetovali in pomagali pri pravi izbiri.

V sodelovanju z Drevesnico Vidic pa smo za vas pripravili strokovno svetovanje o izbiri, sajenju in pravilnem obrezovanju sadnega drevja ter njegovi oskrbi. Strokovno svetovanje bo v mesecu marcu vsako sredo od 13. do 17. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure.

Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR

Vabimo vas, da nas obiščete in se ob tem tudi vi kaj novega naučite!

Plačilni nalog za 7 z­ aporednih številk bomo poslali na vaš naslov.

Vaša kmetijska zadruga Grosuplje!

Tel.: 01/7864 317

Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt« ali na telefon 040 202 384.

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Hoste si zaslužijo več pozornosti

Z

lepa je ni trajnice, ki bi imela tolikšno bogastvo sort in bi bila hkrati tako dolgoživa, kot je prav hosta. To je skupno ime za celo serijo trajnic, ki jih gojimo predvsem zaradi listja in manj zaradi cvetja. Ne sodijo med poceni rastline, že zato ne, ker jih ne moremo razmnoževati s semenom, kot solato.

Na severni polobli raste v naravi, zlasti v Azijii, veliko host.

Zato so na Japonskem in Kitajskem od nekdaj znali izkoristiti njihove naravne lastnosti tako v okrasne namene, kot tudi v kulinariki. Nekatere gojijo kot zelenjavo in uporabljajo tako mlado listje, kot tudi cvetje. V Ameriki in Evropi bolj cenimo njihove okrasne lastnosti in žlahtnitelji so razvili veliko različnih sort in še vedno razvijajo nove. Mnoge so nastale s križanji, morda še več pa jih nastaja z mutacijami in njihovo odbiro zaradi vedno novih in novih morfoloških karakteristik. Zadnje čase se npr. išče rdeča barva. V cvetju host je ni, se je pa pojavila kot rahel rdečkast odtenek na listnih pecljih. Druga iskana posebnost je čim bolj belo listje. Ena izmed mutacij ima spomladi, ko listje komaj začne odganjati, skoraj popolnoma belo listje. To je sorta Hosta 'White Feather', ki je kar nekaj časa veljala za 'belo hosto'.

No, saj včasih je res videti skoraj čisto bela, a če v njenem listju ne bi bilo nič klorofila, pač ne bi mogla preživeti. Zato so beli primerki zelo šibke rasti in radi odmrejo. Večinoma se listi proti koncu pomladi pobarvajo v bolj ali manj zeleno in beli ostanejo le madeži na listju. Takšne rastline so močnejše od bolj izrazito belih in v skupini sčasoma prevladajo.

A dovolj klorofila za preživetje in celo za bujno rast imajo mnoge sorte z barvitim listjem. Poleg sort z listjem v različnih odtenkih zelene, sivo zelene, sivo srebrne, modrikasto sive, rumeno zelene imamo celo serijo sort z na najrazličnejše načine pisanim listjem. Poleg osnovne zelene, sivo zelene ali rumeno zelene barve se pojavljajo obrobe ali lise v drugih barvah.

Velikost listja in višina rastline sta pri hostah vsekakor lastnosti, ki zaslužita posebno pozornost. Najmanjša rastlina je lahko pravi pritlikavec, saj je visoka le nekaj centimetrov in listi so torej tudi veliki le nekaj centimetrov. Orjaki med hostami pa dosežejo višino listja čez meter in premer listne ploskve je lahko tudi več

V senčni kotiček svetle in pisane barve prinesejo svetlobo.

V kombinaciji z drugimi senčnimi trajnicami, tudi travami, hoste sooblikujejo igro oblik in struktur listja.

kot 40 cm. Tudi oblika listov je lahko zelo različna. Od skoraj črtalastih, do srčastih ali okroglastih. So lahko mehki in gladki ali zelo debeli in trdi, pa celo nagrbančeni. Zlasti listi sort na bolj dolgih pecljih in s čvrsto substanco ohranijo svežino dolgo časa tudi odrezani in so zato v cvetličarstvu posebno cenjeni.

Cvetje host ni tako vpadljivo in pri mnogih sortah je motno lila barve na visokih in pretegnjenih cvetnih steblih. Pri nekaterih sortah pa je tudi cvetje vredno pozornosti, ker je lepo oblikovano in kompaktno razporejeno na cvetnih steblih nad listjem.

Je zvončaste oblike in pri nekaterih sortah bolj izrazitih barv, živahno lila, belo ali modro in prav lepo poživi senčna rastišča.

Cvetje je tudi užitno. Po cvetenju lahko pustimo cvetna stebla, ki bodo začela razvijati semenske glavice in jih bomo kasneje uporabili kot dodatek za poletne in jesenske šopke. Lahko pa jih porežemo in odstranimo, če se nam zdi, da motijo kompozicijo, sestavljeno iz listja. Pri nekaterih sortah z zelo lepim listjem in manj lepim cvetjem in v določenih situacijah, ko želimo po­ u­dariti oblike in barve listja, cvetna stebla porežemo že, ko se začnejo razvijati in tako preprečimo cvetenje.

Najpomembnejša lastnost host, ki jih naredi posebno uporabne v oblikovanju vrtov je ta, da odlično uspevajo tudi tam, kjer je svetlobe zelo malo. Torej so to senčne ali polsenčne trajnice.

Le nekatere med njimi dobro prenašajo sonce. To zlasti velja za kraje z vročimi poletji in veliko sončnih dni. Tam, kjer je klima bolj blaga, s pogostim dežjem in kjer poletja niso tako zelo vroča, prav dobro uspevajo tudi na soncu. Če imajo v tleh dovolj vlage, za silo prenašajo sončne lege tudi v centralni Sloveniji, na Primorskem pa bolj slabo. V zelo vročih poletjih, zlasti sorte s tanjšim in mehkejšim listjem, sonce rado ožge in jim tako odvzame večji del lepote. Zato so hoste posebno uporabne v starih vrtovih, kjer je morda drevje zraslo in pod njim ne uspevajo več rastline, ki smo jih bili vrsto let vajeni. V novejših vrtovih, kjer se drevje in večje grmičevje še ni razraslo, za hoste poiščemo kotičke, ki so zasenčeni s stavbami ali drugimi gradbenimi objekti.

MOJ VRT

TRAJNICE

Gosto posajene in razraščene trajnice ne pustijo plevelom do svetlobe.

Ker je sort host zelo veliko, lahko v senčnih in polsenčnih delih vrta z različnimi sortami oblikujemo samostojne kompozicije.

Lahko pa jih v večjih ali manjših skupinah pridružimo drugim senčnim trajnicam, kot so orjaške rodgersije, iskrivke, barvite astilbe, razni telohi, svetilke, zali kobulčki, geranije, japonske šmarnice, razne praproti, razne senčne trave in podobne cvetoče in necvetoče trajnice.

Kar se zemlje tiče, hoste v resnici sploh niso zahtevne. Dobro bodo uspevale v vsaki vrtni zemlji, le dovolj globoka mora biti, da bo lahko služila kot shramba vode, iz katere jo bodo lahko črpale s svojimi razvejanimi in globokimi koreninami. Ko se enkrat dodobra vrastejo, jih lahko smatramo za samooskrbne.

Le v izjemnih sušah in seveda na soncu bodo morda potrebovale kako temeljito zalivanje. Pa še to le zato, da ohranijo lepo in nepoškodovano listje. Preživele pa bi zaradi rezerve vode, ki jo hranijo v zadebeljenih korenikah, v naši klimi tudi brez zalivanja. To seveda velja za dobro vraščene stare rastline. Dokler so mlade je pač treba poskrbeti, da niso žejne, če za to ne poskrbi narava.

Hoste se na začetku počasi razraščajo in v prvih letih po sajenju še ne kažejo prave slike. Bogato se razrastejo šele z leti.

Zato bi bilo nesmiselno v njihov nasad posegati prepogosto. Če jih stalno selimo, kot mačka mlade, ne bomo mogli v celoti doživeti njihove lepote. Raje poiščimo zanje primeren in res pravi prostor, preden se odločimo za njihovo sajenje. Tam jih bomo potem pustili v miru leta ali celo desetletja. Od nas bodo zahtevale zelo malo nege. Predvsem bomo krotili plevel, če ga bo kaj zraslo v njihovi senci. Za lep videz bomo poskrbeli z odstranjevanjem morebiti poškodovanih ali odmrlih listov in odcvetelih cvetnih stebel. Pusti in premalo hranilni zemlji bomo vsako pomlad dodali organsko gnojilo. Prva leta po saditvi ga bomo vkopali v zemljo, kasneje pa potrosili kar po površini tal. Tudi ko bodo zelo razraščene in bodo oblikovale gost sklop listja nad zemljo in korenin v zemlji, ne zahtevajo presajanja. Lahko pa stare in zelo razraščene rastline uporabimo za razmnoževanje z delitvijo. Najboljši čas za to opravilo je zgodaj spomladi, preden odženejo. Takrat jih pri rasti najmanj motimo in presajanje bodo najbolje prenesle. Jih je pa možno deliti in presajati skoraj v vsakem letnem času. Pri poletnem bo treba odstraniti del listja in skrbeti za dovolj vlage v tleh. Pri jesenskem pa se rado zgodi, da zima dvigne mesnate korenike na površino in sprhnijo. Zato jih je jeseni dobro saditi nekoliko bolj globoko in spremljati, če

7

jih bo pozimi potrebno morda znova vglobiti. Pri sajenju sadik, vzgojenih v lončkih teh težav seveda ni. Zato jih lahko sadimo kadar-koli, ko imamo zanje pripravljen prostor in zemljo.

Ob sajenju poskrbimo za bogato, z organskimi gnojili pognojeno in zrahljano vrtno prst, v kateri ne bo trajnih plevelov, kot so slak, pirnica, osat, preslica, regačica in podobni. Teh namreč v prepletu gostih korenin trajnic, tudi host, ni možno krotiti. Zato jih v zemlji že pred sajenjem preprosto ne sme biti. Potem pa bo prva leta po sajenju potrebno vsako pomlad še enkrat pognojiti, skrbeti za odstranjevanje plevela in odmrlih rastlinskih delov, ki bi kvarili videz nasada. To bo pa tudi skoraj vse. Le ob hudih sušah bo potrebno morda še kakšno temeljito zalivanje.

Pa še nekaj besed o polžih, ki imajo hoste radi in ki marsikoga odvrnejo od gojenja teh vrtnih lepotic. Na vrtu pač gojimo mnogo rastlin, ki jih lahko ogrožajo polži. Zato je tem škod­ ljivcem pač treba napovedati vojno in ne dovoliti, da diktirajo naše vrtnarjenje. Dandanašnji je na razpolago veliko načinov in sredstev, tudi naravi prijaznih. Poleg tega polži nimajo vseh sort host enako radi. Zlasti se izogibajo tistim z debelejšim in trdim listjem.

- Jožica Golob-Klančič univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture Foto: Mojca Rehar Klančič univ. dipl. ing. agronomije www.trajnice.com

V obrobni zasaditvi z grmovnicami in drevesi v ozadju različne sorte host zmehčajo ravno linijo.

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Kaj nam prinaša zelena zima in prihajajoča pomlad?

Sedaj je čas za sejanje večine zelenjave

P

odnebne spremembe kažejo svoje značilnosti tudi v našem prostoru. Toplejše zime omogočajo takšno zimsko pridelavo zelenjave kot jo imajo na Primorskem.

Radiči, solate in motovilci so lepo prezimili povsod, kjer je bilo dovolj vlage v tleh. Kako bo z vlago v naslednjih mesecih? Ali se rastno obdobje tudi v osrednji Sloveniji deli na »predsušno« do julija in »posušno« vegetacijo, ki traja vse do novembra?

Na splošno govorimo, da se povprečna letna temperatura v desetih letih dviguje za 0,33°C, in trenutno znaša v Ljubljani okoli 12°C. Zabeleženo je tudi daljše sončno obsevanje, ki se je v 10 letih povečalo za 2 %. Nasprotno pa se je zmanjšala količina padavin in sicer za 2 %. Še bolj pa se je zmanjšala povprečna višina snežne odeje in sicer za 15 % v obdobju zadnjih 10 let. Vse to napoveduje otoplitve in sušo, s katero se soočamo že sedaj. Vodna bilanca v preteklem tednu pove, da je na kvad­ ratni meter primanjkovalo 6,8 l vode oziroma 6,8 mm dežja.

Zimska oziroma spomladanska suša se odraža na prezimnih posevkih žit, ki so močno porumeneli. Rumeni listi odražajo pomanjkanje vode, pomanjkanje hranil (dušika) in preveliko evapotranspiracijo oziroma izhlapevanje vode skozi liste. Podobno se dogaja tudi s posevki česna in prezimne čebule.

kroorganizmov in se začnejo sproščati hranila, ki so vezana na organsko snov v tleh.

Aktivno življenje v tleh se začne takrat, ko se dvigne temperatura tal. Trenutno lahko pogledamo na spletne strani MKO – ARSO in najdemo podatke o temperaturi v tleh http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/.

Ta podatek je koristen tudi takrat, ko bomo sadili krompir, kajti želena temperatura tal je 8 – 10°C. V premrzlih tleh se lahko pojavi gomoljčkasta kalitev, ko se na koncu kalčkov pojavijo gomoljčki. Tudi sicer je za večino semena dobro, da imajo optimalne pogoje za hitro kalitev. V spomladanskih dneh si zato pomagamo s koprenami oziroma polipropilenskimi prekrivkami, ki za nekaj stopinj povišajo temperaturo tal. Temperaturo tal povišamo tudi z uporabo črne folije, v katero skozi luknje posadimo krompir. Zelo zgoden krompir bomo pridelali, če bomo upoštevali štiri zlata pravila. Prvič - izberemo peščena tla, ki se zelo hitro ogrejejo. To sajenje načrtujemo že jeseni, zato njivo jeseni pognojimo s hlevskim gnojem in preorjemo. Spom­ladi zelo zgodaj njivo prebranamo in pripravimo za sajenje. Drugič - izberemo zgodnje sorte krompirja, ki potrebujejo od saditve do izkopa od 60 do 75 dni. Med takšne sorte spada tudi slovenska avtohtona sorta Kresnik ali kifeljčar. Med novejšimi domačimi sortami, je najzgodnejši KIS Slavnik. Pridelek je zelo zgoden.

Pridelamo veliko debelih in izenačenih gomoljev. Po sajenju je priporočeno prekrivanje posevka. Gomolji so obstojni do novega leta zaradi nižje vsebnosti suhe snovi. Primeren je za kuhanje, pečenje in izdelavo pomfrita. Krompir poberemo tako zgodaj, da se izognemo krompirjevi plesni. Sicer pa je na voljo tudi domača sorta KIS Kokra, ki je odpornejša na to bolezen. Med odporne sorte na krompirjevo plesen uvrščamo tudi sorte Aluette, Carolus, Agata – za ekološko pridelavo. Tretjič - semenski krompir nakalimo. Položimo ga v plitve zabojčke in postavimo na svetlo in toplo mesto (vsaj okoli 15°C). Hitro bodo kalili močni zeleni poganjki, ki pri sajenju ne smejo presegati 1-2 cm. Četrtič - na koncu po sajenju vse skupaj prekrijemo s kopreno, ki lahko na posevku ostane do nekje sredine maja. Pri okopavanju kopreno odgrnemo - tudi plevel hitreje raste - in nato po ogrinjanju zopet na posevek položimo kopreno.

Porumeneli posevek žita zaradi zimske suše in pomanjkanja hranil.

Da preprečimo izhlapevanje vode iz tal, je najbolje posevke obdelati s česali, ki s svojimi ozkimi zobi pretrgajo zemeljsko skorjo in tako preprečijo izhlapevanje iz talnih razpok. Česen, zimsko čebulo ali solato okopljemo. S kakršnokoli obdelavo tal vnesemo v tla zrak, ki je nujno potreben za večjo aktivnost mi-

Temperatura tal na 5 in 10 cm globine

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

Sajenje krompirja v črno folijo Mesec marec ali sušec je letos tudi opravičil svoje ime. Ker so tudi temperature ugodne, lahko na vrtu posejemo večino zelenjave razen plodovk. Za setev boba in graha je že skoraj pozno.

Obe vrsti imata pri poznih setvah manjše pridelke. Primerno pa je za setev solate, med katero posejmo tudi redkvice. Ljubitelji radičev lahko posejejo celo tržaški solatnik, ki ga bodo večkrat rezali kot listno solato čez celo leto. Poleg solate v marcu sadimo tudi čebulo in spomladanski česen. Za obe čebulnici velja, da želita biti posajeni čim bolj zgodaj. V času kratkega dne se bosta dobro ukoreninili in kasneje naredili več listne mase, kjer se bo ustvarjala hrana za debelejše čebule. V primeru, da imamo veliko težav z boleznimi na čebuli, ki se včasih prenašajo s čebulčkom, lahko v marcu čebulo posejemo v tla direktno iz semena. Pri tem pazimo, da naredimo dovolj široke vrste (20 – 30 cm) in seme posejemo na 3 cm narazen. Čebula bo počasi in dolgo kalila, vendar v poletju rastlina vse nadoknadi in v avgustu pridelamo dovolj debelo čebulo za v skladišče. Še en način vzgoje poznamo in to je vzgoja sadik čebule. Seme posejemo v korita in pri velikosti 10 – 15 cm sadike presadimo na vrt. Čebula zelo dobro prenaša presajanje, podobno kot presajanje pora.

Pri sajenju čebule pomislimo tudi na korenček, ki je njen dobri sosed. Korenček sadimo od marca pa vse do junija. Zgodnje setve prinašajo pridelke za poletno presno uporabo, medtem ko z junijsko setvijo pridelamo kvalitetne pridelke za skladiščenje. Pri sajenju čebule računajmo, da se bo posevku v maju ali juniju pridružil še korenček, zato sadimo čebulček v širše vrste.

Pri okopavanju čebule posejemo med vrste še korenček, ki ga bomo jeseni skladiščili. Ne pozabimo na peteršilj, ki ima včasih težave s kaljenjem. Ne pozabimo, da peteršiljevo seme zelo hitro izgubi kaljivost, zato je vzrok za slabo kaljenje staro seme.

Mogoče pustimo kakšno rastlino prezimiti in spomladi pridelamo seme. Lastno domače seme potem uporabimo za setev, ki bo bolj zanesljiva.

9

Tudi rdečo peso sejemo v marcu, lahko tudi v aprilu, maju in juniju. Rdeča pesa je zahtevna glede kislosti tal, saj ne uspeva v prekislih tleh, prav tako ima zelo slabe pridelke v sušnih in s kalijem siromašnih tleh. Priporoča se uporaba manjše količine lesnega pepela, ki vsebuje večje količine kalija, hkrati pa se zemlja rahlo alkalizira. Za vrt, velik 100 kvadratnih metrov, je dovolj 5 kilogramov pepela, ki ga lahko dodamo neposredno v zemljo ali kompostni kup, katerega vsebina nato pristane na vrtu. Seveda pa nima nobenega smisla dodajati kalij na vrt, kjer ga je že tako ali tako dovolj. Če so tal zelo zakisana in zbita, je priporočeno apnenje. Pri sejanju rdeče pese moramo vedeti, da so v enem semenskem ovoju 3-4 semena, kar pomeni, da ne smemo sejati pregosto. Tako za rdečo peso kot za korenček velja, da pregoste setve ne omogočajo veliko pridelke. Največkrat nam zmanjka časa za redčenje in potem se jezimo ker nič ne pridelamo.

Poleg dela na vrtu, nas v marcu čaka vzgoja sadik v zavarovanih prostorih. Lastniki rastlinjakov so v veliki prednosti, saj imajo ves čas na voljo dovolj svetlobe, kar je temeljni pogoj za krepke in čvrste rastline. Takšne bodo tudi v primeru, da ne pretiravamo z ogrevanjem. Visoko temperaturo potrebujemo le za kalitev, potem pa jo vsaj za 5°C znižajmo. Paprika bi morala biti že posejana in prepikirana, medtem ko paradižnik lahko vzgojimo v slabih dveh mesecih. Na okenske police v aprilu posejemo tudi kumare in lubenice ter melone, ki bodo v enem mesecu primerne za sajenje na prosto.

Pomlad je tu in zaenkrat nas še ni neugodno presenetila.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

PREDSTAVLJAMO

10

MOJ VRT

NAJSODOBNEJŠI SISTEMI ZA ČIŠČENJE ODPADNIH VODA

SISTEMI ZA ZBIRANJE DEŽEVNICE Na voljo povozne betonske biološke čistilne naprave, možnost predelave obstoječih greznic v biološke čistilne naprave.

ZBIRALNIKI ZA DEŽEVNICO, PITNO IN ODPADNO VODO zbiralniki izdelani iz PE-HD umetne mase zbiralniki iz PE-HD umetne mase za hranjenje pitne vode zbiralniki izdelani iz betona - povozni

BETONSKA TIMMA povozna čistilna naprava TIMMA Izredno dolga življenska doba enostavna za vgradnjo

Biološke čistilne naprave

Uvoznik in distributer: Uvoznik in distributer: TIMMATIMMA BorisBoris Furjan s.p., Hraše Smlednik, info@timma.si, 070/540 860 Fujan s.p., Hraše 4a,4a, 12161216 Smlednik, info@timma.si

www.timma.si www.timma.si

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

11

Vsestranska uporaba ovčje volne

Ljubitelji vrta je bodo zelo veseli OVČJA VOLNA V VISOKI GREDI • uravnava vlago v zemlji in prepreči prekomerno izsušitev tal • odganja voluharje, rdeče polže in druge škodljivce • posprešuje rast zelenjave • preprečuje prehitro propadanje lesa - oboda visoke grede Načini uporabe: • volneni filc položimo čisto na dnu grede, nato pa obložimo notranjost grede, cca pol metra pod vrhom. Filc nadomesti razne nenaravne notranje zaščite kot so guma, folija, ...

• razsuto stanje neoprane ovčje volne ali kemlaka (odpadne volne pri proizvodnji) pa položimo v visoko gredo nad drač­ je, oziroma tik pod zaključno plast rodne zemlje. Če imamo visoko gredo na sončnem predelu, priporočamo, da jo tudi zgoraj zaščitimo z Bio volneno zastirko, v katero naredimo luknje in posadimo rastlinje. V isto zastirko lahko posajamo dva do trikrat, na koncu pa jo zakopljemo v zemljo, kjer bo še naprej opravljala nalogo uravnavanja vlage v zemlji in pospeševala rast, odganjala škodljivce ...

OVČJA VOLNA ZA TRAJNI NASAD Neugodne vremenske razmere - spomladi nepričakovane pozebe, poleti prehuda vročina in suša, so razlogi, ko pridelovalci ekološke zelenjave in gojitelji v trajnih nasadih iščejo rešitve v obliki BIO VOLNENE ZASTIRKE. Ena od trajnejših zastirk z številnim lastnostmi je ravno zastirka iz ovčje volne. Tovrstna zastirka ni le zaščita pred zmrzaljo, rdečimi polži, pred uhajanjem vlage, ampak tudi pospešuje rast in pripomore k bolj zdravemu pridelku.

Obstajajo dve debelini zastirke iz ovčje volne in sicer 3 mm debela, ki ima življenjsko dobo do enega leta in omogoča dvakrat­ no zasajanje (najprej solato, potem pa paradižnik ...) in pa 3-4 mm, ki jo običajno dajemo k trajnim nasadom, ima življenjsko dobo od dve do tri leta, če pa jo damo na zelenjavni vrt, pa jo lahko jeseni pospravimo v klet in spomladi spet uporabimo.

Torej jo uporabljamo vsaj dve leti oz. za štiri periode zasajanja.

Volnena zastirka ni nikoli odpad, na koncu se spremeni v kompost, v gnojilo za v zemljo ... Učinek v zemlji pa se čuti še vsaj tri leta po tistem, ko smo jo že zakopali.

ZASTIRKA ZA VRTIČKANJE IN EKO VRTNARJENJE Največkrat poiščemo zastirko iz ovčje volne, ko na novo posajamo jagode. Ob uporabi zastirke ni potrebno pletje, pretirano zalivanje, tovrstna zastirka ščiti plodove pred rdečimi polži in gnitjem.

Bio volnena zastirka je zelo uporabna za vse vrste zelenjave od rane solate do endivije in radiča, še posebej za paradižnik in papriko, ki potrebujeta konstantno vlago in čisto okolje. Zastirka omogoča, da manj zalivamo, služi kot medvloga med rastlino in blatom, varuje pridelek pred škodljivci, zmanjša prehajanje rdečih polžev, omogoča pregrado med gredami, z njo naredimo dekorativi zaključek na okrasni gredi, zavira in preprečuje rast plevela.

Vse bolj jo uporabljajo za urejanje parkov, ribnikov in nabrežin.

VLOŽEK V OKENSKA KORITA Vrtičkanje na balkonih in okenskih policah je sodoben način eko vrtnarjenja. Zemlje je malo, izpostvljena je soncu, časa za zalivanje in nego imamo vedno manj. Volneni filc lahko upora-

bimo kot notranjo zaščito (ob notranjih stranicah zasadilne posode) in zunanjo zaščito na vrhu korita ali gredice. Največ koristi pa bomo imeli, če bomo volneni filc vložili čisto na dno korita ali lonca, kjer bo uravnaval vlago in pospeševal rast.

BIO FILC KOT ZAŠČITA V ZELENJAVNIH IN SADNIH GAJBICAH Ovčja volna je antialergijski material, odbija prah, pršico, vlago, ima številne zaščitne lastnosti pred povzročitelji gnitja in uravnava vlago. Vse to je zelo pomembno, da ohranimo zelenjavo ali sadje čim bolj dolgo sveže in zaščiteno pred negativnimi vplivi. Poznamo odlično, dobro prakso, kako koristen je volneni filc iz ovčje volne: • sirarji na odročnih avstralskih ovčjerejskih farmah, ki so od prvega večjega kraja oddaljeni več tisoč kilometrov in nimajo elektrike iz omrežja oz. hladilnikov, si pomagajo, da ostane sir dolgo svež, ravno z filcem iz ovčje volne. Sir zavijejo v volneni filc in za več let spravijo kar v hlevu. Sir ni plesniv, se ne izsuši in nima nobenega neprijetnega vonja. In kako zdrži na več tednov trajajočem transportu do prvega hladilnika - prav tako zavit v volneni filc.

• v svetu je vse bolj moderna dostava zelenjave in sadja po mestih v eko gajbicah. V letu 2017, ko je podjetje Soven prvič objavilo na spletu, da proizvajajo BIO volneni filc, se je javilo Beograjsko podjetje, ki dnevno distributira po 500 gajbic zelenjave in sadja. Naročili so volnene vložke za te gajbice. Letos so naročili novo količino. Povedali so, da je volneni filc zdržal za najmanj 20-kratno uporabo, če pa so vložili papir, pa so ga morali menjati skoraj vsak dan. Volneni filc uporabljajo tudi za distribucijo kravjega, kozjega in ovčjega sira iz planin do mesta, približno tako kot v Avstraliji. V Sloveniji imamo številne možnosti za hlajenje sadja in zelenjave ter mlečnih izdelkov, zato nas še nihče ni vprašal po Bio filcu. Pa vendar, ali ne bi bilo to veliko bolj zdravo in bolj rentabilno?

- Marija Srblin, direktorica podjetja Soven, Selnica ob Dravi

Proizvajalec: SOVEN D.O.O. Selnica ob Dravi, email: uprava@soven.si Prodaja: SOVEN NATURA, Gosposvedska c. 7, 1000 Ljubljana • SOVEN, Selnica ob Dravi, Mariborska c. 48, 2352 Selnica ob Dravi • Prodajalne KALIA in kmetijske zadruge v vašem kraju, spletna trgovina www:soven.si, telefon: 02/674 0574.

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Po toplem januarju in ledeno prekinitvijo razvoja

Z rezjo vplivamo na količino in kakovost pridelka

P

rijetne spomladanske temperature nas zavedejo na misel, da smo že globlje v pomladi, kot kaže koledar.

Temperaturam sledijo tudi trajne rastline, ki so že dosegle potrebne vsote nizkih temperatur. Opažamo tudi, da je razvoj bistveno naprej v višje ležečih sadovnjakih kot v nižinah. Želimo si nekoliko nižjih temperatur vsaj do prve dekade meseca aprila, da se bo brstenje upočasnilo. Čas je, da v sadovnjakih opravimo ali zgolj zaključimo zimsko rez, odstranimo obolele dele dreves in ostanke plodov (mumije), odstranimo ostanek listja iz nasada, čim prej obdelamo tla pod krošnjami sadnih dreves in pred cvetenjem pognojimo s prvim obrokom dušika. Tla lahko obdelamo takrat, ko so primerno suha, da ne zablatimo. To je najhitreje na lahkih, peščenih tleh, najdalj časa bodo potrebovala težka, ilovnata ali glinena tla.

Neposredno pred cvetenjem tal ne rahljamo. Sklenjena, zbita in primerno vlažna tla preko dneva absorbirajo več toplote in jo zadržijo dalj časa kot rahla, prekopana in suha tla. Zato je v primeru možnosti pozebe v času cvetenja priporočljivo drevesa primerno zaliti, pustiti zbito zemljo pod krošnjo in travo med drevesi zmuljčiti čim nižje. To je del pasivne zaščite dreves pred pozebo.

REZ SADNEGA DREVJA V sadovnjaku se vedno trudimo vzpostaviti fiziološko ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Po naravni poti, če ne posežemo s tehnološkimi ukrepi, je sadno drevo nagnjeno k alternativni rodnosti. Se pravi da imamo obilen pridelek vsako drugo leto, v vmesnih letih pa je drevo zaradi izčrpanosti prazno. Plodovi v letu obilne rodnosti so drobni in slabše notranje kakovosti. Sadjarji želimo kakovosten pridelek vsako leto in v ta namen izvajamo številne tehnološke ukrepe: zimska rez, poletna rez, rez po obiranju, redčenje plodičev, gnojenje, varstvo sadnih rastlin…

O umirjeni rasti drevesa, ki se jo trudimo doseči z izvajanjem tehnologije govorimo, kadar imamo na drevesu poleg primernega pridelka plodov tudi zmeren prirast poganjkov v dolžini 30 do 50 cm. V letošnjem letu se v večini nasadov pričakuje obilen pridelek, kljub lanski obilni letini Zato moramo drevesa temeljito obrezati in s tem razredčiti socvetja. Premočno cvetenje (belo drevo) negativno vpliva na cvetni nastavek za naslednje leto.

V nasadih z manj cvetnega nastavka režemo manj intenzivno in po času lahko bližje cvetenju. s tem bomo zmanjšali bujnost rasti dreves z manj plodovi. Pomanjkljivega redčenja plodov in prevelikega števila plodov na drevo ne moremo popraviti z dodatnim gnojenjem.

Rez sadnega drevja je eden najpomembnejših ukrepov v pridelavi sadja. Z njo najučinkoviteje vplivamo na količino in kakovost pridelka v tem in naslednjem letu. Glede na obdobje rezi ločimo zimsko rez, ki jo izvajamo v času mirovanja rastline, to je od odpadanja listja do cvetenja, poletna rez od zaključka prve rasti do konca junija, jeseni po obiranju plodov porežemo predvsem vrhove bujno rastočih dreves in z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo skladiščenje hranilnih snovi v korenine za naslednje leto.

Za začetek moramo ločiti rok rezi glede na različne sadne vrste. Najprej začnemo z obrezovanjem pečkarjev (jablane in hruške), nadaljujemo z jagodičjem (ribezi, kosmulje, maline,

robide, ameriške borovnice), koščičarje (breskve, nektarine, slive, ringloje, češnje, višnje) obrezujemo, ko so že vidni zaprti cvetovi. Koščičarje obrezujemo v suhem vremenu, ko je vsaj za naslednje 3-4 dni naprej napovedano vreme brez padavin. Po obrezovanju je drevje priporočljivo zaščititi z enim od bakrovih pripravkov.

Rez pečkarjev. Čas in intenzivnost rezi sta odvisna od cvetnega nastavka drevesa in bujnosti rasti. Najprej porežemo šibko rastoča drevesa in drevesa z obilnim cvetnim nastavkom. Zimska rez je tudi prvo redčenje plodičev. Kakšen cvetni nastavek lahko pričakujemo, ocenimo po pridelku preteklega leta in po številu cvetnih brstov, ki jih prepoznamo po debelini in obliki.

Cvetni brsti so debelejši in bolj zaobljeni od vegetativnih ali rast­ nih brstov. Popolnoma se o cvetnem nastavku prepričamo, če na sadnem drevju narežemo veje z eno in dvoletnim lesom, jih damo v posodo z vodo in postavimo v topel, svetel prostor.

Ko se bodo brsti odprli, bomo natančno lahko prešteli število cvetov in se na podlagi tega podatka odločili o intenzivnosti rezi. Naj vas ne preseneti oblika cvetov, ki v tem obdobju še niso dokončno izoblikovani, lahko jim manjkajo prašniki, pestič ...

Drevesa, ki močno rastejo in tista s slabšim cvetnim nastavkom, režemo kasneje, se pravi tik pred cvetenjem.

Splošno pravilo pri rezi pečkarjev je: zgodnejša zimska rez pospešuje, kasnejša slabi rast.

Bujnost dreves zmanjšamo tudi s poletno in jesensko rezjo. Pri poletni rezi odstranjujemo letošnje poganjke, izrezujemo premočne veje, ki močno senčijo sredino krošnje, krajšamo močno rastoče veje, ki nas ovirajo pri delu… Poskrbimo, da so vidni 'vsi' plodov.

Jesensko rez izvajamo, ko je listje na drevesu še fotosintetsko aktivno. Z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo tvorbo asi-

Po zimskem obrezovanju naj bo v grmu ameriških borovnic približno 15 rodnih vej

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Enovrstni nasad jagod po spomladanskem čiščenju milatov v listih in možnost skladiščenja le-teh v korenine. S tem oslabimo rast v naslednjem letu.

Na odziv drevesa na rez močno vpliva tudi število rezov: večje število manjših rezov močneje spodbuja rast kot manjše število večjih rezov. To moramo upoštevati predvsem pri rezi zelo bujnih dreves. Za redčenje in obnavljanje krošnje izrezujemo cele veje, izogibamo se krajšanju, predvsem v zgornjem delu krošnje. V spodnjem delu, kjer želimo obraščanje in rast novih poganjkov, lahko veje tudi krajšamo.

Z rezjo skrbimo za ustrezno obliko in gostoto krošnje. Ideal­ na vzgojna oblika drevesa je stožec: glavna os – provodnik, obraščen z različno dolgimi poganjki. Prve veje naj bodo na višini 70 do 80 cm od tal, nižje ovirajo košnjo pod drevesi in se zaradi teže plodov lahko povesijo tudi do tal. Najnižje ležeče veje naj bodo najdaljše, višje po deblu pa vedno tanjše in krajše. Svetloba naj prodre do 'vseh' listov. Veje naj bodo vretenasto razporejene v razmiku 10 do 15 cm. Pri rezi takega drevesa vej ne krajšamo temveč jih postopoma zamenjujemo z izrezovanjem na 5-10 cm dolge čepe. Najprej izrežemo vse predebele veje (premer več od ½ premera debla). Veje, ki ostanejo, očistimo – odstranimo stranske poganjke tako, da je veja ozka in ne senči spodaj ležečih vej. Pri umirjenem drevesu, ki ne raste več bujno je pri nekaterih sortah potrebno skrajšati rodne nosilce, ki so močno povešeni (kjer je mesto izraščanja višje od vrha veje). To je značilno za sorte kot so 'gala', 'zlati delišes' …

Taka rez spodbudi obraščanje, ki ga sicer ne bi bilo in drevo bi s časom ostarelo.

V zgornjem delu krošnje naj bo le kratek roden les izraščen neposredno iz debla.

Nikoli ne krajšamo enoletnih poganjkov. S tem bi rast močno pospešili.

Koščičarje (češnje, breskve, slive) režemo nekoliko kasneje in takrat, ko je pred nami vsaj teden dni lepega vremena, brez padavin.

ODSTRANJEVANJE obolelih delov dreves in ostankov plodov. To je zelo pomemben ukrep, ki prispeva tudi k lažjemu zdravstvenemu varstvu rastlin. Zimska trosišča, v obliki katerih glive preživijo na obolelih delih, spomladi ob dovolj visoki temperaturi oživijo in bruhajo trose. To je vir okužbe za tekoče leto. Iz nasada odstranimo veje na katerih so simptomi okuž-

13

be z jablanovim rakom, lanske poganjke okužene s pepelasto plesnijo, odstranimo vse plodove v obliki mumij, ki bi bili vir okužbe z monilijo. Pograbimo in odstranimo listje, ki preko zime ni propadlo. To je vir okužbe s škrlupom, sajavostjo, mušjo pegavostjo …

GNOJENJE s fosforjem in kalijem opravimo v jesenskem času. Potrebno količino določimo glede na rezultate analize tal.

Pred cvetenjem je čas za prvo gnojenje z dušikom. Lesnate rastline, ki so ustrezno pognojene, v jesenskem času po obiranju plodov in pred odpadanjem listja, skladiščijo asimilirane hranilne snovi in dušik iz tal v korenine. Ta zaloga zadošča do cvetenja. V tem času so tla prehladna, da bi lahko potekala mineralizacija, zato rastlina nima na razpolago dušika iz tega vira. V času cvetenja sadna rastlina potrebuje veliko dušika za oplodnjo in intenzivno rast. Zaloge od prejšnjega leta niso več dovolj, zato moramo pognojiti. Dušik je v tleh lahko gibljiv, zato ga ne moremo dodajati 'na zalogo'. Srednjo letno priporočljivo količino 6 kg čistega dušika na površini 10 arov (za jablane in hruške), koščičarji potrebujejo letno 14 kg dušika na 10 arov) razdelimo v več obrokov: prvi obrok v času pred cvetenjem, za drugega se odločimo po oplodnji, ko ocenimo pričakovan pridelek in bujnost rasti, tretjega damo jeseni po obiranju, vendar pred odpadanjem listja (konec septembra do sredine oktobra).

Jesenski obrok dušika je namenjen skladiščenju v korenine za naslednje leto in ne za rast v tekočem letu. Zato pognojiti ne smemo prekmalu, da ne izzovemo ponovne rasti v istem letu.

Pri mlajših in šibko rastočih drevesih s površine pod krošnjo odstranimo travo in plevele. S tem odstranimo konkurenco za vodo in hranilne snovi in pospešimo rast.

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo KGZS – Zavod Ljubljana

KGZS - ZAVOD LJ, Gospodinjska ul. 6, 1000 LJ

Sadna drevesnica Studenec, Studenec 48, 1260 LJ- Polje; tel.:01/529 17 20; GSM 041/762 461 spletna stran: lj.kgzs.si/sadna-drevesnica

Dragi sadjarji in vrtičkarji !

Posadimo sadno drevo tudi to pomlad V naši sadni drevesnici smo letošnjo pomlad za sajenje pripravili širok izbor sadnih sadik: jablane (tudi sadike nekaterih starih in odpornih sort), hruške, češnje, višnje, slive, marelice, breskve, nektarine, kutine, nešplje, cepljene na različne podlage ter sadike leske, aktinidije, ribeza, malin, robid, tayberya… vzgojenih v naši sadni drevesnici.

V prodaji bodo tudi sadike ameriških borovnic, orehov, kostanja, vinske trte, kakija in nekaj pomožnega sadjarskega materiala: gnojila, sadilni substrati, zaščitne mreže, sadjarske žagice…

V času prodaje je drevesnica odprta: delavnik od 8 00 do 17 00, v soboto od 8 00 do 13 00.

Drevesnica je na Studencu pri Ljubljani blizu končne postaje mestnega avtobusa št. 20 in 22 - smer Fužine, poleg vzhodne ljubljanske obvoznice - izvoz Moste v smeri proti mestu (glej spletno stran ).

Informacije in strokovne nasvete lahko dobite na GSM 041/ 762 461, v času prodaje v drevesnici in na spletu: lj.kgzs.si/sadna- drevesnica

PREDSTAVLJAMO

14

NOVO

MOJ VRT

ZA ZDRAV IN OBILEN PRIDELEK, ZA BUJNO CVETENJE IN RAZKOŠNO TRATO

ZA VINSKO TRTO ( oljke )

NARAVNO ORGANSKO GNOJILO ZA VSE VRSTE RASTLIN

ORGANSKO GNOJILO BOGATIN Z DODATKOM KALIJA, BORA, MAGNEZIJA IN ŽELEZA

BOGATIN - VSE KAR POTREBUJEJO VAŠE TRTE IN OLJKE

T

CVE

T

MOJ VRT

15

PREDSTAVLJAMO

MINERAL – naravno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin

Za kakovosten razvoj koreninskega sistema

V

sledi presajanje sadik ali setev semena, ki pa mora biti pravilno opravljena, glede na velikost semena, moramo seme posejati na pravo globino. Pregloboko posejano seme bo porabilo preveč energije, da prodre skozi talni sloj in manj bo ostalo za kakovosten razvoj koreninskega sistema.

Pri presajanju pa pazimo, da čim manj motimo koreninsko grudo, zagotovimo ji dovolj prostora in korenin ne tlačimo. Po setvi ali presajanju sledi obilno namakanje z vodo, ki bo povezala delce tal.

marcu smo posejali grah, solato, špinačo, blitvo in mnoge druge rastline. Opazujemo jih, kako rastejo, najprej počasi, nato pa vse hitreje. Na žalost lahko opazujemo le nadzemni del, medtem ko se v začetku rasti največji premiki dogajajo v tleh, pri rasti in razvoju korenin, enega izmed najpomembnejših rastlinskih organov.

Dokler se koreninski sistem ne razvije, sta rast in razvoj nadzemnih delov rastline počasna. Najbolj pomemben del razvoja vsake rastline, je kakovosten razvoj koreninskega sistema. Ker je ta skrit v tleh in ga ne vidimo, pogosto kar pozabimo nanj, okopljemo tla ker smo tako pač navajeni, brez da bi pomislili, da gre pri tem opravilu za nego koreninskega sistema.

Verjetno je že vsak izmed nas kdaj pozabil okopati česen in ta je v parih dneh povesil liste in porumenel. Zmanjkalo mu je kisika! Tudi korenine dihajo, zato mora biti zemlja zračna. Poleg kisika korenine potrebujejo tudi vodo z raztopljenimi mineralnimi snovmi, katero črpajo v vse ostale rastlinske organe. Brez vode in mineralov rastline hitro propadejo, zato je še posebej pomembno, da imajo močan koreninski sistem, ki je zmožen črpanja.

Skrb za koreninski sistem se mora pričeti že takoj ob setvi. Ko mlada rastlina prebije semensko lupino, na plano prvo pogleda koreninska čepica glavne oz. srčne korenine. Glavna korenina je največja in ima nalogo čimprej prodreti globoko v tla in pričvrstiti rastlino. V njej rastline shranjujejo tudi rezervne snovi. Iz glavne korenine se v vse smeri razvijejo stranske korenine, ki neutrudno rastejo proti vodi in mineralom v tleh. Ko naletijo na prazen prostor, recimo zračni balonček, ali pa večji kamen, prenehajo z rastjo, zato je potrebno tla pripraviti tako, da ni velikih grud in iz tal pobrati vse večje kamenje. Iz stranskih korenin izraščajo lasaste korenine oz. koreninski laski, ki so izredno majhni ter občutljivi. Imajo najpomembnejšo nalogo, to je črpanje vode z mineralnimi snovmi. Samo koreninski

laski imajo to sposobnost. Prav zato nam pogosto po presajanju rastline za nekaj dni uvenijo in prenehajo rasti, saj pri presajanju namreč uničimo koreninske laske, ki potrebujejo nekaj časa, da ponovno zrastejo. Poleg funkcije črpanja, shranjevanja rezervnih snovi in sidranja v tla se v koreninah dogajajo tudi drugi, pomembni procesi, na primer tvorba rastlinskih hormonov, ki vršijo celične delitve. Brez zadostne količine teh hormonov sta rast in razvoj močno upočasnjena ali pa celo potekata nepravilno. Na korenine pomislite sedaj, ko so rastline še mlade!

Za dodatno izboljšanje rasti in razvoja korenin po zalivanju zalijemo še z raztopino naravnega sredstva MINERAL ZELENI. Vsebuje več kot 70 različnih hranil v rastlinam dostopni obliki, ki jih lahko rastlina uporabi takoj po zalivanju za rast in razvoj ali obnovo korenin po presajanju, kar zmanjša presaditveni šok.

MINERAL ZELENI okrepi koreninski sistem zaradi česar so rastline bolj odporne na stresne dejavnike. Zalivanje takoj po setvi tudi izboljša kaljenje in vznik mladih rastlin. Dva ali tri tedne po zalivanju z MINERAL ZELENI pa rastline zalijemo še s sredstvom MINERAL MODRI, ki vsebuje večje količine osnovnih hranil rastlinskega izvora. Pripomore k boljši rasti, razvoju in izenačenosti rastlin in s tem je osnovna skrb za korenine končana. Sredstvi sta naravni in dovoljeni v ekološki pridelavi.

Skozi rastno obdobje, korenine negujte z okopavanjem okrog rastlin in rednim zmernim zalivanjem. Ne pozabite na koreninski sistem, in rastline vam bodo vašo skrb povrnile v večjih, zdravih pridelkih.

Korenine so temelj rastline, in ta temelj mora biti zdrav, močan in kakovosten.

Da dosežemo kakovosten razvoj koreninskega sistema, moramo v prvi vrsti dobro pripraviti tla. Pred setvijo in sajenjem, naj bodo tla prerahljana. Še posebej zgornji sloj naj bo dobro pripravljen in čimbolj rahel. Zgornji talni sloj je izredno pomemben, saj je to prvi stik glavne korenine z zunanjim svetom. Ko so tla pripravljena,

MINERAL lahko kupite v poslovalnicah Kalia, večini kmetijskih zadrug, bolje založenih specializiranih trgovinah ter vrtnarijah in v vrtnih šotorih Mercator. Na voljo so v manjših pakiranjih za domačo uporabo kot tudi v večjih za pridelovalce.

Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na Facebooku.

VSE ZA VRT IN POLJE • SEMENSKI KROMPIR • SEMENA, ČEBULČEK • SADIKE ZELENJAVE • ZEMLJA ZA ­POTAKNJENCE • ORGANSKA GNOJILA • SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN • DOMAČI PRIDELKI IN IZDELKI

• Prodajalna MEDVODE Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode tel. 01-3613-300, 031/810-384, 051/649-640 e-mail: trg-medvode@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00, sob: 7.00-13.00 • Prodajalna VODICE Kamniška 8, 1217 Vodice, tel. 01-8324-011, GSM: 031/810-385 e-mail: trg-vodice@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00, sob: 7.00-13.00 • Prodajalna VIŽMARJE Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Šentvid tel. 01-5124-666, GSM: 031/728-611 e-mail: trg-vižmarje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-13.00 • Prodajalna DOBRUNJE Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje tel. 01-5471-684, GSM: 041/321-543 e-mail: trg-dobrunje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-13.00