Moj vrt, december 2018

MOJ VRT December 2018

Letnik 18

Številka 4

+ Božična zvezda in božični + Kvačkamo kapo z zvezdicami + Sveža domača zelenjava za

zimski čas

Ro kv čn ač a d ka e m la: o

kaktus

PRI NAS DOMA

2

MOJ VRT

Božična zvezda in božični kaktus

Razvajata nas s svojo lepoto

R

astline so čudovita bitja in nas s svojimi zaznavami vedno presenečajo. V naravnem okolju rastline vsak dan bijejo boj za preživetje. Njihova glavna naloga je razmnoževanje in s tem posledično cvetenje. To je tisto, kar mi ljudje občudujemo in jih zaradi tega gojimo v posodah.

Tako smo rastlinam odprli vrata naših domov in nas razveseljujejo s svojimi čudovitimi cvetovi in ovršnimi listi v mnogih barvnih odtenkih. Zimski čas je čas, ko so dnevi najkrajši in nam cvetoče kratkodnevnice polepšajo prostore. Pojav, ko rastline »merijo« dolžino dneva, imenujemo fotoperiodizem. Od kritične dolžine temne periode je odvisno, kdaj rastline dobijo impulz za oblikovanje zasnov cvetenja.

Najpogostejši kratkodnevnici, ki nas presenečata in razvajata s svojo lepoto sta božična zvezda (Euphorbia pulche­ rrima), ki jo ponekod poznajo še pod starim imenom ponzecija (Poinsettia pul­ cherrima), in božični kaktus (Schlum­ bergia truncata). Božična zvezda, katere domovina je Mehika, ima zelo zanimivo zgodovino. Že Azteki so občudovali njene rdeče okrasne ovršne liste in jo imenovali zvezdna roža. V naravnih pogojih božična

Praznično vzdušje na čudežnih saneh zvezda zraste v grmasto rastlino, ki zraste tudi do 5 metrov v višino. Njena svetovna pot se je odprla, ko jo je našel ameriški ambasador Joel Roberts Poinsett in jo prinesel v Ameriko že 1828. zgodovinski zapisi o tej rastlini pričajo,da so prvo tako rastlino prodali 1850 in od takrat jo vrt­

narji uspešno gojijo in v zadnjem času tudi z genetskim inženiringom oblikujejo.

Kot smo že povedali, je rastlina okrasna zaradi svojih obarvanih ovršnih listov. Če bolj podrobno pogledate sredino zvezde, ki jo ti listi tvorijo, boste opazili drobne rumene, komaj opazne cvetove.

Tradicionalne rdeče božične zvezde - slovenska proizvodnja

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 3. 12. 2018, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Grmovnica panešpljica za praznično vzdušje (Foto: Eva Recek)

MOJ VRT

Bel božični kaktus Rastlina spada med mlečkovke (Eu­ phorbiaceae), kar je dobro vidno, ko se odlomi ali odreže vejica. Ta mleček lahko povzroča ljudem, ki imajo alergijo na lateks malce preglavic, zato je najbolje, da si roke, ko pridejo v stik z mlečkom, dobro umijete. Ampak rastlina zaradi tega še ni strupena. Da bi imeli resne posledice bi morali zaužiti kar okoli 600 listov božične zvezde. Zato se lahko prepustimo razvajanju ob pogledu, ki ga nam ta rastlina v prostorih polepša. In kako jo negovati, da bi nas razveseljevala kar najdlje? Najprej jo domov prinesemo varno zaščiteno v ovojnem papirju, saj se ta dama rada prehladi. Nihanje temperatur, predvsem nizkih, ki so v zimskem času običajne, povzroči odpadanje listov. Hitro se nam lahko zgodi, da po enem tednu, ko smo rastlino kupili, rastline začno odmetavati spodnje liste in kaj hitro ogolijo.

Ravno tako na rastline vpliva stres, ki ga

Tudi v rožnati barvi so okrasni ovršni listi božičnih zvezd

PRI NAS DOMA doživljajo med transportom. Predvsem je tu največji problem, kot smo že omenili nihanje temperatur in izpostavljenost teh rastlin na transportnih vozičkih. Vsekakor prozorna folija, ki jih varuje le pred mehanskimi poškodbami ni dovolj, da se rastlina ne »prehladi«. Zato bodite pozorni kje kupujete božične zvezde, kje so transportni vozički. Iz tega vidika so najboljše božične zvezde brez stresa. Te dobimo le iz domače proizvodnje in jih lahko kupimo kar direktno v centrih s tako proizvodnjo. Te rastline spokojno rastejo v najboljših razmerah, imajo več listne mase, so bolj kompaktne in posledično v boljši kondiciji.

Torej, ko rastlino zavarovano pred hladnim zrakom varno prinesemo domov (ne pustite teh rastlin več ur v hladnih avtomobilih), jih postavimo v svetel prostor, kjer je temperatura okoli 21°C. Imeti morajo stalno vlažen substrat, vendar pozor, voda v okrasnih lončkih ne sme ostati.

Ko rastlino dobro zalijete, pustite, da se substrat dobro prepoji, nato po 30 minutah odvečno vodo iz okrasnega lonca odlijete. V 90 % uničimo rastline s preobilnim zalivanjem oz. s tem, da rastline plavajo v vodi, ki stoji v okrasnih lončkih.

V takem primeru korenine zgnijejo in rastlina propade. Torej ob ustrezni negi nas bo božična zvezda s svojo lepoto razvajala tudi do sredine februarja.

Druga najpogostejša kratkodnevnica, ki nam v božičnem času krasi stanovanja pa je božični kaktus (Schlumbergia truncata). Ta rastlina spada med členaste kaktuse Južne Amerike, predvsem so njihova domovina priobalni tropski gozdovi jugovzhodne Brazilije. Božični kaktus v naravi raste kot »podnajemnik« v krošnjah dreves, v pazduhah vej. Zakaj »podnajem­nik«? ker si posk uša le izboriti nekaj več svetlobe, in ni zajedavec. Takim rastlinam pravimo tudi epifiti ali priraslike.

Njegovi členki so ploščati in imajo oblikovane zobce. V naravi zrastejo v večje grmičke, ki imajo povešavo rast. Njihovi naravni opraševalci so kolibriji. Sedaj jih

Božični kaktusi različnih barv

3 v svoje domove prenesemo varno kot božične zvezde in jih takoj damo na njihovo stalno mesto, v svetel prostor s povprečno temperaturo okoli 21°C. teh rastlin ne premikamo, saj so zelo občutljive na spreminjaje kota svetlobe. Cvetni popki se začno obračati proti svetlobi in če rastlino večkrat prestavimo, se lahko zgodi, da popki odpadejo. Kar se tiče zalivanja, je v času cvetenja potreben vlažen substrat in rastlina ravno tako ne sme stati v vodi.

Odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, saj so lahko vir okužb z glivičnimi obolenji, kot na primer siva plesen (Botrytis).

Vse rastline v svojem cvetočem obdobju potrebujejo nekaj več hranil, zato jih zmerno pognojimo z gnojili za cvetoče rastline, ki vsebujejo nekoliko več kalija in fosforja ter manj dušika.

Ko govorimo o prazničnem vzdušju, ki nam ga pričarajo božične zvezde in božični kaktusi, sploh, če cvetijo v tradicionalni rdeči božični barvi, si ne moremo kaj, da ne bi za kanček časa odpotovali z mislimi v Božičkovo deželo. Namreč tradicionalna slika, ki nas spremlja že stolet­ je je Božiček v svoji rdeči praznični opremi, v družbi rdečih božičnih zvezd. Pa naj si bodo le natisnjene na okrasnih papirjih, trakovih ali pa kar cele rastline. Nehote se prepustimo spominom iz otroštva in v te spominske slike se prikradejo tudi čarobne sani z jelenčki. Če želite za trajen spomin fotografijo, kjer boste na čarobnih saneh vi, se zapeljite v Vrtnarstvo Kurbus, kjer smo za vas pripravili košček čarobne pravljične deželice.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

NAROČITE SE NA ­REVIJO MOJ VRT! Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt«.

Plačilni nalog za 7 z­ aporednih številk bomo poslali na vaš naslov.

4

TRENDI

MOJ VRT

Prazniki so tu

Modne barvne zimske smernice 2018

P

razniki so tu. Mistična svetloba lučk in plamenov sveč, ki se odbija od svetlikajočih okraskov nas popelje v čaroben svet pričakovanj. Naravni materiali v kombinaciji z mod­nimi dodatki v izbranih barvah nam polepšajo prostore in ustvarjajo pozitivno optimis­tično vzdušje.

Barvna paleta izbranih modnih smernic v dekoracijah je kot vedno dovolj pestra, da se za vsak okus nekaj najde.

Vedno bo paradni konj barvna tradicionalna kombinacija belo – rdeče – zeleno.

Tokrat se ta smernica imenuje Veselimo se z družino in prijatelji. Iz leta v leto se spreminjajo razmerja teh barv, tokrat sta v ospredju bela in rdeča, zelena je bolj kot dodatek. Motivi jelenčkov, snežink in smrečic se pojavljajo na okrasnih trakovih in ovojnem papirju. Tako oblikovane dekoracije se zelo lepo vključijo v prostore, v katerem je staro masivno kmečko pohištvo.

Kot modni trend se pojavlja Praznujmo božič, ki je malce ledena kombinacija hladnih barvnih tonov mentola in petroleja. Ponekod se tem tonom pridruži še modra v kombinaciji z belo barvo. Tako oblikovane dekoracije nas osvežijo kot nas osveži mrzlo ivje v zimski pokrajini.

Tokrat se pastelni rožnati odtenki kombinirajo z barvo gozdnih sadežev. Barvnemu trendu Nežno praznično vzdušje se pridružijo še peščene barve v različnih odtenkih. Okrasni trakovi so z motivi stiliziranih gozdnih sadežev, snežink in smrečic.

Narava je v zimskem času tiha, spokojna, kot bi bila utrujena od celoletnega

Pester izbor edinstvenih dekoracij v vseh modnih barvnih trendih.

dela. Vse manj imamo časa, da se sprehodimo in opazujemo lepote ogolelih dreves, zimzeleno grmičevje in suhe trave.

Na tak majhen domišljijski sprehod nas v mislih popelje smernica Podarjamo s srcem. Naravni zeleni odtenki se prepletajo z rjavimi, dodati moramo še zlati pridih okrasnih dodatkov in nekaj beline, ki nas spominja na sneg. Naravni materiali, ki nam nudijo barvno paleto rjavih odtenkov so različni storži, lubje, leseni dodatki in razni drugi plodovi.

Ob koncu bi vas rada opozorila na varno pritrjevanje sveč saj previdnost ni nikoli odveč. Ko ste v prostoru, uživajte v prijetni svetlobi plamenčkov, vendar, ko sobo zapustite, sveče raje preventivno ugasnite. Želim Vam veliko prazničnih veselih utrinkov in srečno 2019.

- dr. Sabina Šegula,

Floweracademy.si Fotografije se narejene v Vrtnem centru Gašperlin.

Glamurozna sveča nas s svojim plamenom prevzame. Tradicija nekoliko drugače.

Odprto: 9-19, sobota 9-17 www.vrtnicenter.si FB: Vrtni center Gašperlin Moste pri Komendi tel. 01 834 35 87 cvetličarna

Hladni barvni toni nas osvežijo, kot ledena zimska pokrajina.

Praznični šopek iz svilenega cvetja v barvah gozdnih sadežev.

Vabljeni na razstavo adventnih aranžmajev!

MOJ VRT

5

PREDSTAVLJAMO

Sobne rastline nam bodo hvaležne

Mineral RDEČI FORTE proti škodljivcem

N

ašo pozornost in občudovanje v tem času vse bolj posvečamo sobnih rastlinam, ki kljub zimskem mrazu in temačnosti vztrajajo, nam polepšajo dneve in očistijo ter navlažijo zrak. Nekatere v tem času mirujejo, nekatere pa so aktivne in celo cvetijo!

Zimskih cvetočih rastlin smo zagotovo najbolj veseli, saj nam, ko je narava odeta v bele in sive odtenke, lepo popestrijo prostore. V prazničnem času se mnogi kupimo ali dobimo v dar katero od prazničnih sobnih rastlin, kot sta cvetoči božični kaktus in božična zvezda. Čeprav veljata za enostavni rastlini, imata tudi v zimskem času lahko kar nekaj težav. Največ težav za vse sobne rastline pozimi povzročajo škodljivci, saj jim, tako kot nam, zunanje razmere ne ustrezajo in je zato njihov pritisk v notranje prostore močno povečan.

Ko večina zunanjih rastlin odvrže listje in vstopi v zimsko mirovanje, se za sobne rastline, ki so zimzelene in povečini rastline tropskih krajev, začne stresno obdobje leta. Ta stres izvira iz več dejavnikov; dnevi so krajši in svetlobe je manj, zaradi centralnega ogrevanja je v prostoru zrak zelo suh, pogosta so močna temperaturna nihanja med dnevom in nočjo, potem pa je tu še zalivanje. Opravilo, ki ga pogosto izvajamo narobe, saj zalivamo enkrat preveč, enkrat premalo, s čimer motimo presnovo rastline. Zaradi stresa so rastline oslabljene in tako še hitreje postanejo tarča škodljivcev. Škodljivce pogosto v hišo prinesemo skupaj z rastlinami, ki jih prenesemo v prostore za prezimovanje. Tako se prenašajo listne uši, majhne žuželke zelene, črne ali rjave barve. Najdemo jih na mehkih delih rastline, kot je spodnja listna povrhnjica in vršički. Kot večina škodljivcev se hitreje razmnožujejo na pretirano zalitih in pognojenih rastlinah, zato v zimskem času zalivajte malo in ne gnojite, z izjemo cvetočih. Podoben škodljivec je vatasta krvava uš, to so drobne bele žuželke, ki izgledajo kot kosmiči vate. Najpogosteje napadejo šibke rastline, za to je pri boju

z njimi še tako pomembno, da rastlino okrepimo. Tudi rastlinjakov ščitkar oz. bela mušica je škodljivec, ki se v zimskem času rad preseli v tople prostore. So nekaj milimetrov velike mušice, ki na spodnjo stran listov odlagajo jajčeca, iz katerih se izležejo ličinke, ki sesajo rastlinski sok in izločajo medeno roso, na katero se nato naselijo glivice sajavosti. V boju s ščitkarjem je potrebno jajčeca in ličinke redno odstranjevati. Morda najbolj nadležni za odstranjevanje pa so kaparji. Te žuželke z voščenim oklepom se močno prisesajo na list ali steblo in sesajo rastlinski sok.

Odstranjevanja se lotite z vatirano palčico, katero namočite v blago raztopino milnice. Nadloga zelo suhih prostorov so pršice oz. pogosto napačno imenovani rdeči pajki, ki so tako majhne, da jih s prostim očesom komaj opazimo, dokler ni njihova populacija že velika. Ker ne marajo vlage, njihov razvoj močno omejimo z rednim rosenjem listov. V območju korenin je v zimskem času pogost škodljivec mrtvaška mušica, majhna žuželka, ki nekoliko spominja na komarja. Škodljive so ličinke, ki jih mušice izležejo v zemljo.

Te objedajo korenine, največ škode povzročijo potaknjencem, ki se ukoreninjajo.

Rade imajo vlago, zato moramo ob pojavu med zalivanji pustiti da se substrat kar se da izsuši.

Za boj proti škodljivcem uporabite naravno sredstvo MINERAL RDEČI FORTE. Je rastlinskega izvora, ni škodljivo za okolje in je varno za uporabo v zaprtih pros­ torih. Sredstvo krepi naravno odpornost rastlin proti škodljivcem in je namenjeno

vsem vrstam rastlin. Uporabimo ga, ko so škodljivci že prisotni in rastlino z rast­ linskimi ekstrakti in hranili okrepi tako, da se sama lažje ubrani. Najbolj učinkovito je, če sredstvo uporabimo takoj, ko opazimo prvega škodljivca, zato je pomembno, da svoje rastline redno opazujete in pregledujete. V primeru, da je škodljivcev več, jih pred škropljenjem čim več ročno odstranite. Sredstvo škropimo po listih tako, da listno površino prekrijejo drobne kapljice, ki s površine ne odtekajo. Škropimo vsaj trikrat, vsak drugi dan.

Po tretmaju rastline redno pregledujemo in škropljenje ponovimo, če so škodljivci še prisotni. V primeru mrtvaške mušice rastline ne škropimo, temveč MINERAL RDEČI FORTE uporabimo za zalivanje.

Opozorili bi še na pogosto napako pri zatiranju škodljivcev na rastlinah. Biocidi niso primerni za uporabo na rastlinah, ker lahko škodijo rastlinam, živalim in ljudem. Na rastlinah uporabite zgolj temu namenjene insekticide oz. še bolje naravna sredstva.

MINERAL lahko kupite v maloprodaji v pršilkah 0,5 l in v pakiranjih po 1 l in 3 l v ­Mercator centrih, ­Intersparu, kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih ­trgovinah, v katerih lahko naročite tudi večja pakiranja po 20 l.

Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na facebooku in instagramu.

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Trajnice pozimi počivajo

N

eštetokrat odgovarjam na vprašanje, kako naj jeseni pripravimo trajnice na zimo. V resnici nam pri pravih trpežnih trajnicah ni treba narediti ničesar! Kot se jež ali polh na zimo, torej zimski počitek, pripravita sama, to naredijo tudi trajnice. Moramo pa tu in tam popraviti kaj, kar smo pokvarili čez leto. Če je sploh te napake možno popraviti. Največkrat namreč sploh ni možno in zato čez zimo mnogo trajnic umre.

V resnici se priprava trajnic na zimo prične takrat, ko jih sadimo, ne glede na letni čas. Oziroma, ko izbiramo in kupujemo sadike. Če smo namreč izbrali trpežne vrste in sorte in jih posadili na pravo mesto, smo jih namreč pripravili na normalno življenje v naših klimatskih pogojih in ne bodo potrebovale nobene posebne zaščite pred zimo. To seveda velja za sadike, ki niso bile z vzgojo pomehkužene in zato niso izgubile svoje naravne odpornosti. Od tu naprej pa lahko le z napakami pri gojenju in vzdrževanju povzročimo, da se ne bodo same pripravile na preživetje pozimi.

V naravi raste mnogo trajnic, ki ne potrebujejo nobene človekove pomoči za preživetje, ne v vročih poletjih in ne v mrzlih zimah. Med njimi so mnoge tudi zelo lepe in zato vedno več divjih, torej avtohtonih, najde pot v naše vrtove in na naše javne zelene površine. Prav tako je v vrtnarski in krajinarski uporabi veliko požlahtnjenih in odbranih sort trajnic, ki so podedovale trpežnost in jo nadgradile še z nekaterimi posebnimi lastnostmi, ki jim dajejo dodatno veljavo.

Preobčutljive trajnice iz eksotičnih krajev Ker nam je ljudem vedno poseben izziv početi stvari, ki jih komaj še zmoremo, to prenašamo tudi na našo ljubezen do rastlin. No, to seveda ne velja za vse ljudi, pač pa za mnoge.

Pred mnogimi leti sem naletela na znanko, ki je veliko potovala in s svojih potovanj prinašala mnoge eksotične rastline iz toplejših krajev za svoj vrt. Zelo je bila ponosna nanje, ker takih pač nihče ne v bližnji ne v daljni okolici ni imel. Ko sem ji rekla, da je tako vrtnarjenje povezano z veliko nevarnostjo, da po morebitni

Ciklama (Cyclamen coum) se bo že v pozni jeseni pripravila na cvetenje in zacvetela takoj, ko bo odlezel sneg. Zimske zaščite torej ne potrebuje. Je pa to nežna rastlinica, ki jo lahko hitro zadušijo sosede močnejše rasti in seveda žgoče sonce. To je pač trajnica sence in polsence.

Ob koncu zime, ko se čez dan zrak že malo segreje, ponoči pa je še precej pod ničlo, zacveti orientalski teloh. Zastirko iz listja ali podobne organske mase ima rad, a ne zaradi zaščite pred mrazom, pač pa zato, da ohranja v tleh vlago in rahlo prst z mikroorganizmi. Živo zemljo torej. hudi zimi ostane njen vrt skoraj prazen, je le zamahnila z roko, češ: da so mnoge preživele zimo tu že kar nekaj let. Ampak že nekaj let ni bilo res hude zime, sem dejala. Žal pa je huda zima čez nekaj let res prišla in zdesetkala njene eksote in treba je bilo začeti vrt urejati na novo. Saj je res v tisti zimi pozeblo marsikaj, kar že dolgo ni. A tisti ljubitelji eksot iz toplih krajev, ki so si jih privoščili le v manjšem številu, so njihovo smrt laže preboleli in jih morda celo znova zasadili v upanju, da bo hudih zim čim manj in jim bo z nekaj dodatne zimske zaščite le ubraniti svoje redke ljubljenke pred zanje nenormalnimi zimami. Za manjše število občutljivih rastlin namreč lahko vsaj za silo poskrbimo. Če pa jih je preveč, tega enostavno ne zmoremo. No, moja znanka je za izgubljenimi spomini s svojih eksotičnih potovanj žalovala kar nekaj časa. Potem pa se je lotila zasajanja svojega vrta z bolj trpežni in preizkušenim rastlinjem.

Od takrat je minilo že mnogo let in v zadnjih desetletjih se je res tudi naša klima otoplila in merila za preživetje pri nekaterih rastčinah, tudi trajnicah, so se zato spremenila. Danes najdemo fige in kakije vedno bolj v noptranjosti Slovenije, kar pred desetletji ni bilo možno pričakovati niti v sanjah. Tudi pampaška trava (Cortaderia selloana) in bakljasta lilija (Knifofia uvaria) sta še pred tridesetimi leti uspevali le na naši obali, v drugih delih Slovenije pa ne. Potem sta nekaj časa za svoje preživetje potrebovali debelo zastirko iz listja in smrekovih vej, pa še vseeno sta cvetje razvili le v najbolj vročih poletjih. Dandanašnji pa skoraj nista več problematični, razen na res zelo mrzlih legah. A kljub temu se še vedno lahko zgodi kakšna ekstremno mrzla zima ali kakšen ekstremen pozni mraz, ki bi ti dve trajnici in še marsikatero drugo, že dobro uveljavljeno v naših krajih, pobrala. Pri eksotah namreč pogosto ne moremo vedeti, kateri vremenski in klimatski pogoji so za njihovo preživetje v resnici merodajni.

To lahko ugotovimo šele z leti, ki prinašajo neuspehe. V želji po posebnih efektih smo pred leti vpeljali v Slovenijo n. pr. kar nekaj posebno zanimivih, celo tudi zimzelenih novozelandskih in

MOJ VRT

TRAJNICE

7

Sadike trav in drugih trajnic, ki prezimujejo v lončkih na prostem, so zagotovo trpežnih vrst in sort in tudi pomehkužene ne morejo biti. drugih šašev z rjavordečim ali oranžnim listjem (Carex bergre­ nii, Carex buchananii, Carex comans, Carex flagelifera, Carex testacea), ki so se vsi izkazali za zelo muhaste in jih vedno nekaj zdesetka ali popolnoma uniči. Včasih je to vlažna zima ali na sploh dolgo deževje, včasih je to pozni mraz. Zato jih vedno redkeje ponujajo celo naši vrtni centri. Vrtnarije, specializirane za gojenje trajnic so se jim prve odpovedale. Po vrtovih pa jih tako ali tako le še redko videvamo, če sploh.

Zgoraj naštete in še mnoge druge trajnice, ki jih nekritično pripeljemo od bogvekod in jih nekaj časa zaradi njihovega nenavadnega videza z uspehom ponujamo, so kratkega daha, čeprav jim namenimo v vrtu veliko pozornosti in tudi zimske zaščite.

Bolj smo uspešni pri gojenju tistih na mraz občutljivih trajnic, za katere smo že davno ugotovili, da jih lahko gojimo le kot posodovke ali čebrovke, ne pa tudi na vrtu. Taka je recimo afriška lilija (Agapanthus africanus), ki jo imamo poleti na soncu na prostem, pozimi pa v hladnem, a ne mrzlem in tudi ne toplem, zavetju. Pri njeni polsestri (Agapanthus praecox) so sicer vzgojili sorto z manjšim cvetjem in zelo veliko odpornostjo na mraz (A.p. 'Headbourne Blue'), ki naj bi prenesla na prostem tudi naše zime. A mislim, da bo treba to njeno lastnost vzeti z nekoliko rezerve in ji vseeno nameniti zimsko zaščito, oziroma jo posaditi v kako bolj zavetno in zavetrno lego.

Pomehkužene sadike Tiste sadike trajnic, pa če so tudi zelo odpornih vrst in sort, ki so bile vzgojene v rastlinjakih, v šotnici in zraven še močno gnojene, itak ni priporočljivo saditi na prosto pozno jeseni ali celo tik pred zimo. Če pa to že počnemo, ker radi kupujemo poceni sadike v velikih ali malih vrtnih centrih, se bomo morali posebno potruditi in jih zavarovati pred mrazom z različnimi zastirkami in pokrivači. Drugače ni veliko verjetnosti, da bodo preživele zimo.

Vzgojene v idealnih razmerah se bodo namreč v vrtno prst le počasi vraščale. Če jih preseneti zgodnja ali posebno mrzla zima, bo pa sploh problem. Takšne sadike je vsekakor bolje saditi v pomladnem času. Pa spet ne prezgodaj, da jih ne poškodujejo pozni mrazovi in tudi ne prepozno, da jih ne preseneti zgodnja suša in vročina.

Pravilno izbrane in pravilno posajene sadike trpežnih vrst in sort trajnic pa lahko na vrtu tudi naknadno pomehkužimo z nepravilnim gnojenjem. Če smo jih gnojili z organskimi gnojili, kompostom ali kompostu podobnimi gnojili ob sajenju, ne moremo narediti napake. Hitro pa lahko naredimo napako pri uporabi hitro delujočih, zlasti tekočih in mineralnih gnojil, posebno še dušičnih. Z njimi preveč pospešimo rast. Posebno nevarno je spodbujanje rasti od konca poletja pa do zime, ker v tem slučaju preprečimo spontano pripravo na zimo z dozorevanjem rastlin. Dolge lepe in tople jeseni s hitrim prehodom v mrzlo zimo so posebej hitro lahko usodne.

Sadike trajnic, ki smo jih posadili v mešane nasade skupaj z enoletnicami in balkonskimi rastlinami v posode in korita, od njih pričakujemo bujno rast in bogato cvetenje do mraza in jih temu primerno gnojimo. Takšne se slabo pripravijo na zimo in potem le redko kdaj lepo prezimijo brez posebnih ukrepov zaščite.

Sadike sivke, laškega smilja, žajblja, šetraja, ižopa in podobnih polgrmov, oziroma na pol trajnic, z jesenskim obrezovanjem spodbujamo k novi rasti, kar pomeni, da močno tvegamo pozebo zaradi nedozorelih poganjkov in slabe priprave na zimo.

Kdor torej na vrt posadi trajnice preizkušenih vrst in sort, to lahko naredi brez posebnega razmišljanja o zimski zaščiti. Če jih seveda v nasadu ne bo z nepremišljenim gnojenjem ali obrezovanjem pomehkužil. Kdor pa kupuje mačka v žaklju ali trajnice, za katere je že vnaprej jasno, da niso prav odporne na mraz, bo moral zimski zaščiti posvetiti več pozornosti. Za te namene je uporaben drobir sena ali slame, suho listje ali smrekove veje. Ti materiali so namreč najbolj naravni in primerni tudi za tiste, ki imajo radi naravi prijazno vrtnarjenje.

- Jožica Golob-Klančič univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture Slike posnela v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič Mojca Rehar Klančič univ. dipl. ing. agronomije

Posebna atrakcija so ob koncu zime orientalski telohi s Žpolnjenim cvetjem.

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

ROČNA DELA

Kvačkamo

Kapa z zvezdicami

S

te vedeli, da v mrzlih dneh ravno skozi glavo izgubljamo največ toplote? Pa ste vedeli, da v glavi nastajajo tudi najboljše ideje?

Pred mrazom se lahko zaščitimo s kapo, a če je ta kapa še unikat in delo vaših rok, vas bo grela še bolj. Ročna dela imajo poleg končnega izdelka še toliko dodatnih koristi, da so pletenje in kvačkanje nekateri poimenovali kar »joga za možgane«, pa tudi prste na rokah si boste dobro razgibali. Če ste že kdaj ustvarjali, potem poznate občutek, ko svoj izdelek uporabljate in pokažete. Še lepši občutek pa je, če nekoga s svojim izdelkom obdarite. Danes je ročno delo spet cenjeno, morda še bolj kot nekoč.

Da pa ne bi ostali brez idej, smo za vas pripravili navodila za čudovito, toplo kvačkano kapo z zvezdicami. Brez skrbi, izdelava kape ni tako zapletena kot izgleda na prvi pogled. Če poznate osnovne petlje pri kvačkanju in sledite našim navodilom, vas bo kapa kmalu grela čez ušesa.

Navodilo: Najprej naredimo 6 verižnih petelj in jih sklenemo v krog z eno polgosto petljo.

1. krog: 10 šopastih petelj. Šopasto petljo naredino takole: ovijemo in zajamemo kot za šibično petljo, to še enkrat ponovimo tako da imamo na kvački 5 nitk. Zdaj potegnemo skozi vseh 5 in naredimo verižno petlja. To ponovimo še 9x. Zadnjo šopasto petljo priključimo prvi s polgosto petljo in tako zaključimo krog.

2. krog na petlja. Tako je prva polovica zvezdice zaključena. Polovica zvezdice je sestavljena iz 3 šopastih petelj. Nadaljujemo tako, da prvo šopasto petljo naredimo v gosto s katero smo pravkar zaključili, drugo v luknjo, ki smo jo že enkrat uporabili, tretjo pa nad naslednjo šopasto petljo iz prejšnjega kroga, zaključimo vse 3 petlje, kot je opisano pri prvi. Tako nadaljujemo do konca kroga. Zadnjo pol zvezdico v krogu zaključimo tako, da pred zaključkom vbodemo pred 1. šopasto iz tega kroga, naredimo še eno gosto in tako zaključimo krog.

2. krog: 1 verižna petlja, 1 šopasta petlja s katero pridobimo višino, zdaj pa začnemo z zvezdicami. Najprej naredimo 1 šopasto petljo v to, ki smo jo pravkar zaključili,petlje še ne zaključimo, sledi 1 šopasta v isto luknjo kot prva iz tega kroga, tretjo šopasto petljo naredimo nad naslednjo iz prejšnjega kroga. Zdaj imamo na kvački 3 nezaključene šopaste petlje oziroma oziroma 13 niti. Zdaj potegnemo nit skozi vse na kvački, preden jo potegnemo skozi, nitko spredaj primemo, ko smo kvačko potegnili skozi vse niti, zajamemo še enkrat pod zadnjo nit, ki smo jo zadržali. Zdaj imamo na kvački 2 niti skozi kateri naredimo eno gosto petljo. Sledi še ena veriž-

3. krog: začnemo enako kot drugega, tretjo šopasko petljo zdaj vbadamo na sredino pol zvezdice iz prejšnjega kroga. 3 pol zvezdice naredimo na isti način, 4. pa naredimo samo iz 2 šopastih petelj. S tem pridobivamo širi-

1. krog

3. krog

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

no. Sledijo spet 3 s 3 šopastimi petljami in ena z dvema.

Na koncu slenemo krog na enak način kot prejšnjega.

4. krog: delamo enako kot tretjega, še vdeno pridobivamo širino tako,da vsako 4. skupino šopastih petelj zaključimo po dve. Ko sklenemo 4. krog je kapa že dovolj široka, da ne bo več treba dodajati. Premer kroga je 12-13 cm.

Za našo kapo smo uporabili kombinacijo preje Milly – 100 g in Kid silk 25 g, kvačkali smo s kvačko št. 5,0. Po končani kapi nam ostane še nekaj preje, iz katere lahko naredimo še manjše rokavice brez prstov – grelčke. Če boste imeli težave pri kvačkanju, si lahko ogledate video navodila, povezavo do njih boste našli na naši spletni strani: www.monna-lisa.si.

5. krog: začnemo enako kot prejšnji krog. Zdaj delamo vse skupine po 3 šopaste petlje in tako do konca kape. Do konca naredimo še 6 krogov pol zvezdic.

- Darja Franko, kvačkala Jana Šuligoj

Kapo zaključimo z enim krogom pol šibičnih petelj. Vbadamo v sredino zvezdic, enkrat naredimo 2 pol šibični petlji in enkrat eno.

Kapa se je prevesila v drugo polovico

Preji Milly in Kid Silk najdete v naših trgovinah na Bledu, v Kamniku in v Medvodah.

Preverite tudi ponudbo drugih prej, kvačk in pletilk ter raznih pripomočkov za ročna dela!

Na nas se lahko obrnete tudi po nasvet ali novo znanje pridobite na naših tečajih pletenja in kvačkanja!

Vas zanima več? Obiščite tudi našo spletno trgovino:

www.monna‐lisa.si

S cofom ali brez ...

Kidričeva cesta 75, Ško�a Loka tel: 04 515 17 17 e‐mail: info@monna‐lisa.si

Trgovina Marcela Bled Ljubljanska cesta 10, Bled tel: 04 574 35 62

Trgovina Lisa Kamnik Glavni trg 17, Kamnik tel: 01 831 12 05 Trgovina Lisa Medvode Medvoška cesta 3, Medvode tel: 01 361 29 11

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

ROČNA DELA

V tekstilni industriji imamo pester izbor izdelkov

Iz zadrege vas lahko reši set TARGET V tekstilni industriji imamo res pester izbor izdelkov, saj gre za branžo, ki je kod »sod brez dna«. Od samega blaga, različnih materialov do modnih gumbov, ki se šivajo na obleke, pritiskačev ali kovinskih avtomatskih netov, katerih je več vrst, poleg tega sem štejemo še vse zakovice, rinčice itd. pa do sponk, regulatorjev (plastičnih in kovinskih), plastičnih štoparjev, trakov, vrvic, ježek ali sprimni trakovi… sukancev, elastike in še in še… pravzaprav vsaka beseda zase predstavlja svoj širok spekter izdelkov. Npr. TRAKOVI … trakov je malo morje, različnih materialov (bombaž, poliester, poliamid, mešanica naravnih in umetnih vlaken), različna pletenja, dimenzij, trdnost, oblika ipd.

Enako velja pri elastikah, ki so lahko kitkasto pletene, z ojačanim robom itd. Pravzaprav je tekstilna industrija izredno pestra branža, proizvajalci so specializirani zgolj za eno področje, saj drugače bi jim trda predla.

Kovinski neti/stiskači so poglavje zase, da jih pravilno apliciramo moramo imeti posebno pripravo, imenovano stiskalnico.

Za domačo manjšo uporabo so primerne tudi klešče, ampak res za omejeno uporabo. Ročne stiskalnice so torej predpogoj vsakega šiviljskega ateljeja, saj brez njih, bodo krojači in šivilje težko montirale jeans gumbe, nete, rinčice, zakovice itd. Poleg ročnih, obstajajo še nožne stiskalnice, kjer se montira s pritiskom

na pedal. Ravno tako je pri pnevmatski napravi ter avtomatske stiskalnice (namenjene velikim tekstilnim obratom). Poleg tega je pri vsakem različnem pritiskaču potrebno imeti poseben nas­ tavek ali orodje za spodnje dele ter za različne velikosti kapic (pritiskači, ki jih imamo običajno na jaknah so sestavljeni iz štirih delov). Velikosti kapic so spet različne (odvisno, kaj si oblikovalec ali oblikovalka obleke želi in kaj je trenutno modno). Material, ki se za tekstilno industrijo uporablja, je vedno (pretežno) MEDENINA, ki ne rjavi; medtem ko se železo uporablja v čevljarstvu in torbičarstvu (veliko cenejši in rjaveči material). Skratka, ko boste naslednjič oblekli svojo najljubšo jakno, pomislite čez »koliko rok« in delovnih procesov je moral iti kos oblačila, da je pristal v trgovini in kasneje v vaši omari. Če se vam zgodi, da vam pade jeans gumb iz »kavbojk« ali net iz jakne … se za domačo uporabo dobi tudi posebna pakiranja za gospodinjsko rabo (set TARGET, ki ga dobite tudi v naši trgovini v Ljubljani ali v Trebnjem), kjer v paketku dobite nastavke in set gumbov. Tako, da če imate željo in voljo, lahko težavico poizkusite odpraviti kar sami doma.

- Katerina Mezgec

BTC etaža hale Emporium LJUBLJANA Gubčeva 38/a TREBNJE VO NO

NOVA KOLEKCIJA modnih gumbov jesen/zima 2018/2019

vse za krojače, šivilje in pletilje

10% popust Bon lahko unovčite v trgovini TARGET BTC Ljubljana ali v trgovini TARGET Trebnje do 31. 12. 2018 www.me-plast.com (TARGET BTC: odprto tudi vsako nedeljo v decembru!)

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

www.klika-klika.si

00% organska ovčja volna. Priporočene pletilke 15mm.

Skupaj v 19. leto izhajanja!

Hvala za vaše zaupanje.

Lepe praznike in vse dobro v novem letu!

Uredništvo revije Moj vrt

12

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Zelenjava ena najpomembnejših sestavin zdravega obroka

Sveža domača zelenjava za zimski čas

Z

elenjava je po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije, prehranskih svetovalcev in vseh, ki skrbijo za dobrobit ljudi, eno najpomembnejših sestavin zdravega obroka. Krožnik naj bo do polovice napolnjen z zelenjavo, ostalo so škrobnate priloge ter košček mesa ali pa tudi ne. Uživanje doma pridelane zelenjave je še toliko bolj pomembno, saj jo poberemo na domačem vrtu in preden je prišla do naše kuhinje ni prepotovala pol sveta, ni bila dolgotrajno skladiščena in temu primerno obremenjena s sredstvi, ki preprečujejo hitro propadanje rastlin. Doma pridelana zelenjava je tudi neprimerno bolj okusna od tiste kupljene v supermarketih.

Na vrtu so ostale zelenjadnice, ki dobro prenašajo nizke temperature. Letos je ostala jesenska zelenjava dolgo na vrtovih in topla jesen je omogočila, da so še pozne setve in sajenja zelenjadnic obrodile sadove. Včasih avgustovsko sajenje endivije in radiča ne naredi dovolj velikih glav, prav tako pozne setve korenčka, rdeče pese ali fižola ne obrodi velikega pridelka. Letošnjo jesen je vse zelo dobro uspevalo, poleg zelenjave so bujno rasli tudi jesenski pleveli in nikakor ni bilo možno zatreti rogovilčka (po cvetu podobnega kamilici). Večino plevelov pomori jesenska slana, vendar je letos ni bilo do trenutka, ko je v drugi polovici novembra padel prvi sneg. V tem trenutku je bilo konec z indijanskim poletjem in sedaj bodo na vrtu ostale le vrtnine, ki so na nizke temperature prilagojene. To pa so tiste vrtnine, ki jim vroče poletje ne ustreza najbolje kot so kapusnice in med njimi ohrovti (glavnati, listni in brstični). Ohrovt kot kapusnica vsebuje žveplaste snovi, ki povečajo odpornost organizma, aktivno sodelujejo pri tvorbi beljakovin in sploh je eno najbolj priporočljivih živil v zimskem času. Zelo pogosto uporabimo košček ohrovta v tako imenovanih zmešančkih ali s tujko smootijih. Na Primorskem na prostem prezimijo tudi cvetače. Na okrasnem vrtu so zelo dekorativna okrasna zelja, ki z vijolično, rumeno, zeleno barvo popestrijo sivi vsakdan zime. Nizke temperature dobro prenaša tudi por, čeprav ga tudi vroče poletje ne ovira pri rasti. So pa v vročini bolj agresivni njegovi škodljivci, katerim visoka temperatura le še pospeši hitrost razmnoževanja (tripsi).

Por je užitna gostiteljska rastlina tudi za porovo zavrtalko, katera dobro uspeva zgodaj spomladi in jeseni. Ker je bila lepa jesen, se je obilno razmnožila, zato preverimo, koliko ličink se je raz-

Jeseni v zemljo zalopatimo zrel hlevski gnoj.

vilo pod listi pora. Če najdemo rove in drobcene bele ličinka, je še čas, da por populimo in ga predelamo v primerne jedi ali zamrznemo. V nasprotnem primeru bodo ličinke naredile še večjo škodo in rastline bomo zavrgli skupaj z ličinkami ali že oranžnimi bubami iz katerih bo spomladi prilezla muha, ki bi poskrbela za nadaljnje razmnoževanje. Čez zimo pobiramo tudi peteršilj. Še najbolj pri roki bo, če ga presadimo v večji lonec in ga postavimo pred hišni vhod ali na teraso, da je dosegljiv tudi takrat, ko smo v copatah. Pozimi pobiramo na vrtu motovilec, ki ga pred snegom pokrijemo s kopreno za lažje pobiranje.

Dolgotrajno pokrivanje pa ni priporočljivo, ker se pod tkanino velikokrat razvijejo plesni. Nekaj časa bomo pobirali še endivijo in radič. Radič je bolje prilagojen na nizke temperature, predvsem domači tržaški solatnik, grumolo in drugi, ki jih bomo pobirali zgodaj spomladi, podobno kot regrat. Nekateri radiči (sladkorni, castelfranco, verona) pri nizkih temperaturah pod 0°C pomrznejo, zato jih populimo in pospravimo v suh in ne ogrevan prostor. Solatnice lahko uživamo nepretrgano skozi celo leto le, če imamo rastlinjak, kajti januarja in februarja po­ idejo zaloge radiča v skladiščih. Takrat se oskrbujemo s solatnicami iz rastlinjaka.

Zimska pridelava v rastlinjakih. Najbolj enostavna in neobčutljiva solatnica (čeprav botanično to ni), ki jo čez zimo vzgajamo v rastlinjaku, je motovilec. V manjših rastlinjakih ga zaradi pomanjkanja prostora posejemo avgusta pod paradižnik (če ta ni na foliji) in do oktobra se rastline že lepo okrepijo zato pridelek lahko pričakujemo okoli božiča. Zavedati se moramo nizkih temperatur v rastlinjaku v novembru in decembru, zato pozna setev v novembru ne bo prinesla pričakovanega pridelka za praznike. V zadnjem času je uvedena praksa, da sadike motovilca sadimo v rastlinjak v oktobru, ko odstranimo paradižnik V šotni kocki ali koreninski grudici so navadno 2 do 4 rastlinice. Pri sajenju pazimo, da jih ne sadimo pregloboko! V tem primeru se pri koreninskem vratu hitro razvijejo bolezni in listi, ki se dotikajo tal so bolj dovzetni do okužbe s sivo plesnijo ali botritisom. Pri sajenju položimo v tla polovico koreninske grude dveh sadik skupaj in nato postimo enako razdaljo do naslednjih dveh sadik. Med vrstami naj bo vsaj 15 cm, tako bo pridelek lažje pobirati.

V rastlinjaku dobro uspeva zimski portulak (Claytonia per­ folata), seme ponujajo tudi naše semenarske hiše. Uporabimo ga za solate ali kot dodatek solatam. Če porežemo le zgornje

Zimski portulak

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

Liste ohrovta pobiramo od spodaj.

dele listov, se bo na sredini še obraščal. Tudi rukola ima mesto v rast­linjaku, kamor posadimo vsaj nekaj sadik za manjši pridelek. Liste uporabimo kot dodatek solatam ali popestritev narezkov in drugih dobrot.

V rastlinjaku ne smemo pozabiti na špinačo. Tudi to posejemo dovolj zgodaj ali pa si naredimo sadike. V setveno ploščo posejemo nekaj sadik rukole, špinače, zimskega portulaka in že velike sadike posadimo v rastlinjak. Zavedati se moramo, da je pozimi v rastlinjaku le okoli 0 do 5°C, kar pomeni, da rastline ne rastejo. V rastlinjaku se le skladiščijo.

Druga na kar moramo biti posebej pozorni pri vzgoji rastlin v rastlinjaku je, da rastlinjak vsak dan prezračimo. Toplejši zrak vsebuje veliko zračne vlage, ki se rada kondenzira na motovilcu, solati in ostalih rastlinah na tleh, ker so hladnejša. To omogoča razvoj sive plesni, ki pogosto v rastlinjaku uniči večji del pridel-

13

ka. Rastlinjak za kratek čas obvezno prezračimo tudi takrat, ko je zunaj pod lediščem. Hladen zrak vsebuje manj vlage in se bo v rastlinjaku hitro ogrel, posebej če so sončni dnevi.

V rastlinjaku ne prezimujemo okrasnih rastlin kot so angleške in druge pelargonije ali fuksije. Te rastline še posebej privlačijo rastlinjakovega ščitkarja ali po domače belo muho. Ugodna temperatura v rastlinjaku insektu omogoča preživetje, sicer bi v naravi pomrznil. Na okrasnih rastlinah tako prenašamo pomembnega škodljivca, ki poleti izsesava liste paradižnika in povzroča, da je plod paradižnika obdan s sivo prevleko.

Odstranimo nagnite pridelke in preprečimo razmnoževanje skladiščnih škodljivcev. Mokro poletje je bilo idealno za razvoj številnih bolezni. Te so že na njivi okužile pridelke in samo čakale, da jih prenesemo v ugodno klimo našega skladišča, kjer bodo v celoti napadle svojega gostitelja – naš pridelek. Zato je pomembno, da sadimo na dovolj veliko razdaljo, da kolobarimo, da sejemo in sadimo zdrav sadilni material, da odstranjujemo bolne rastline in konec koncev tudi pridelke zaščitimo z domačimi ali kupljenimi fungicidi. Vse to delamo zato, da preprečimo razvoj glivičnih obolenj. Letos smo iz njiv pospravili veliko čebule, ki je bila že delno okužena s peronosporo, ampak bolezenskih znakov še ni bilo, ti so se razvili šele v skladišču. Takšen pridelek je potrebno pogosto prebirati, da sproti odstranimo nagnite pridelke in preprečimo nadaljnje širjenje.

Podobno se dogaja s krompirjem in korenovkami. Posebej je pomembno, da pridelke pobiramo v suhem vremenu in pustimo nekaj časa zunaj, kjer okuženi deli do konca propadejo, v skladišče potem pospravimo le zdrave pridelke.

Fižolar. Jeseni se je na njivi in pri spravilu fižola pojavil hrošček fižolar. To je v bistvu skladiščni škodljivec, ki del svojega razvoja lahko opravi tudi na njivi. Samice odlagajo jajčeca na zoreči fižol, ki ravno začne spreminjati barvo. Ena samička

14

V ZELENJAVNEM VRTU / V SADOVNJAKU

odloži od 50 do 100 jajčec, kar je odvisno od vlage, temperature in prehrane. Pri temperaturi pod 8°C preneha z odlaganjem jajčec, kar pomeni da je bilo ugodno vreme za odlaganje vse do sredine novembra. Pridelovalci po navadi fižol pustijo sušiti v kozolcih in drugje na prostem, kamor zlahka priletijo samičke. V večjem zrnu fižola je lahko več ličink, ki se večkrat levijo, dokler po 1-3 mesecih (odvisno od temperature) po levitvi ne prilezejo iz fižola hroščki imenovani fižolar. Hroščki ne morejo prezimiti na prostem, ampak v naših skladiščih, kjer imajo lahko še 3 do 5 generacij na leto. Na njivah običajno ne škropimo proti tem škodljivci, čeprav je bilo letošnje leto z visokimi julijskimi temperaturami in ugodno jesenjo zelo ugodno za njihov razvoj. Številni ljudje so opozarjali, da se je pojavil hrošček, preden so pospravili fižol v skladišče. Takšen fižol ne sme v skladišče, niti ga ne smemo mešati z lanskim pridelkom. Potrgan fižol čim prej oluščimo in zrnje zamrznemo v zamrzovalni skrinji, kjer mora ostati vsaj teden dni, da zrna popolnoma premrznejo in z njimi ličinke in včasih že hrošček – fižolar.

Fižolar izvira iz Južne Amerike in so ga pri nas prvič opazili po prvi svetovni vojni. Na njivah ne povzroča velike škode, razen v zelo toplih letih. Po mnenju številnih avtorjev prinesemo fižolarja na njivo z okuženim semenom ali pa priletijo samičke iz skladišč v juliju in avgustu in odložijo jajčeca na zoreče stroke. Vse vrste fižola niso enako občutljive, visoki fižol je močneje napaden kot sorte nizkega fižola. Fižolar lahko dela škodo tudi na grahu, soji in bobu.

MOJ VRT

Poleg pora na njivi ostane tudi čebula - majski srebrnjak.

Za mrzle zimske dni si lahko poboljšamo jedilnike z domačo zelenjavo, kjer je največ vitaminov zaradi bližine vrta in rastlinjaka. Bolj tople zime omogočajo, da tudi v kontinentalnih delih Slovenije pozimi pridelamo zelenjavo, ki so jo včasih imeli le na Primorskem. Vitamine in minerale dobimo tudi z uživanjem kislega zelja in repe. To bo še okusnejše, če zraven skuhamo dober domač fižol in krompir ter seveda klobaso.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

Spoznajmo tla na vrtu

Tla nudijo oporo in vir hranil Tla črna skrinjica, ki je ne poznamo dovolj in ne poznamo vseh procesov in dogajanj, ki potekajo v njih. Poznano je, da so sestavljena iz trdne, tekoče in plinaste faze, ki morajo biti v pravem razmerju in pravilni obliki, da nudijo rastlinam oporo in vir dostopnih hranil.

Osnovna in glavna preskrba rastlin z vodo in hranilnimi snovmi poteka preko tal. V njih so rastline 'zasidrane' in nudijo jim tudi oporo, življenjski prostor korenin. Tla so s svojimi lastnostmi, poleg lege in klime, zelo pomemben dejavnik pri uspešnosti pridelave rastlin, zato moramo poznati lastnosti tal, v katera bomo sadili, in zahteve rastlin, ki jih nameravamo posaditi.

Po planiranju površine zemljo poravnamo. Pred sajenjem jo je potrebno založno pognojiti in oživiti z organsko snovjo.

Osnovne značilnosti so globina ter fizikalna in kemična sestava tal. Zelo pomemben podatek je mikrobiološka aktivnost tal, ki je z analizo (še) ne določamo. Mikrobiološka aktivnost tal vpliva na dostopnost hranil za rastline in posredno s podpornim in nasprotnim delovanjem tudi na zdravstveno stanje rastlin.

Globino tal ugotovimo tako, da izkopljemo jamo, ki ima eno stranico ravno. Na tej stranici lahko ugotovimo globino rodovitne plasti, globino mrtvice (zemlje, ki je manj rodovitna in v kateri so hranila, ki niso dostopna za rastline), ali je prisotna plast, ki ne bo prepuščala vode, kako globoko je kamninska osnova. Od tega je odvisen način obdelave tal in izbor primernih rastlin. Nobena rastlina ne prenese zastajanja vode na območju korenin. Zato moramo v tleh, kjer je nepropustni sloj, le tega prekiniti s podrahljanjem ali globokim prekopavanjem (globokim oranjem, lopatanjem, prekopavanjem z bagrom).

To vedno izvedemo v obdobju, ko so tla suha tudi v globini, drugače površino zablatimo. Primernejše je podrahljavanje. Pri tem zemlje ne obračamo, temveč le globoko 'prečešemo', da razbijemo nepropustno plast in v tla vnesemo zrak. Strojno to izvajamo s podrahljalnikom z nogačami, ki jih vlečemo na globini 60 – 70 cm. Na manjši površini (na vrtu) to naredimo z vilami, ki jih zabadamo in nagibamo sem in tja. Tako zemljo prezračimo. Pri prekopavanju zemljo obračamo in premeščamo in s tem porušimo red med mikroorganizmi v tleh. V zemlji živi veliko mikroorganizmov, ki imajo svoje zahteve: eni za življenje potrebujejo svetlobo in kisik (aerobni mikroorganizmi, ti so v zgornji plasti zemlje), drugi potrebujejo temo in ne morejo živeti na zraku (anaerobni mikroorganizmi). Vse te drobnoživke in njihov red so zelo pomembne za dobro uspevanje rastlin, ki jih bomo posadili. Zato prekopavanje z obračanjem tal, ni priporočljivo, če ni nujno. Prekopavamo pusta tla, ki še niso

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

dolgo v kmetijski obdelavi, in sproti pospešujemo mikrobiološko aktivnost. Po prekopavanju posejemo mešanico rastlin, ki so namenjene za podor – zeleno gnojenje. Pri tem izberemo več različnih rastlin, ki imajo različno globok koreninski sistem (npr.: sončnice, bob, krmni ohrovt, oljna redkev, grašica, oves).

S tem bo površina bolje prepredena s koreninami po vsej globini. Rastline nato zmuljčimo ali povaljamo in plitvo zadelamo v tla (10 – 15 cm). Bolje je, da rastline niso popolnoma zadelane, kot da jih zadelamo pregloboko. V tem primeru ne bi potekel proces humifikacije oziroma pretvorbo organske snovi v humus, ki potrebuje kisik, temveč bi zadelana organska snov gnila v zemlji (proces brez prisotnosti kisika). Le s pravilno izvedenim delom dosežemo dvig vsebnosti organske snovi v tleh, povečanje števila deževnikov in razvoj mikroorganizmov.

Rezultat fizikalne analize tal na tekstur o nam pove, koliko delcev različnih velikosti je v naših tleh. V rezultatu dobite podatek o vsebnosti peska, melja (grobega in finega) in gline. Več kot imamo peska, lažja in bolj odcedna so tla. To pomeni, da bodo rastline na takih tleh prej občutile sušo. Na takih tleh zalivamo v manjših obrokih in pogosteje. Če razmišljamo o fiksnem namakalnem sistemu, moramo na takih tleh predvideti gostejše kapljače ali celo razpršilce. Peščena tla lahko izboljšamo z dodajanjem gline, predvsem pa z višanjem vsebnosti organske snovi (humusa), ki nase veže vodo s tako močjo, da jo rastlina v bolj suhih razmerah lahko počrpa. Več kot imamo gline, težja so tla.

To pomeni, da tla dalj časa in z večjo silo zadržujejo vodo. Taka tla se po padavinah počasneje osušijo in so hladnejša. So bolj mazava, zato je pri takih tleh še posebej pomembno, da jih ne obdelujemo, kadar so mokra. Izboljšamo jih z vnosom skeletnih delcev (peska 0 – 4 mm) in organske snovi. Na splošno velja, da mora biti v tleh vsaj 10 % organske snovi glede na vsebnost gline (če imamo glinenih delcev 47 %, mora biti organske snovi vsaj 4,7 %). Organsko snov lahko vnesemo z nekajletnim sejanjem in mulčenjem rastlin za podov. S tem tudi spodbudimo deževnike, da se premikajo gor in dol in naredijo široke pore, po katerih odteka voda in prihaja v tla kisik. Tako tla postanejo primernejša za pridelavo večine rastlin. Na težjih tleh rastline kot so jagode ali maline sadimo na grebene in s tem omogočimo, da se zemlja na območju korenin hitreje osuši in rastline ne propadejo. Na splošno tla po teksturi delimo v tri razrede: lahka, srednja in težka tla. Lahka tla imajo na rezultatu analize oznako PI, IP ali P, srednje težka M, MI, GI, I, PGI in težka tla MG, G,

Pregled talnega profila

15

MGI in PG. (Pesek, Ilovica, Melj, Glina). Najlažje je obdelovati srednje težka tla in v takih tleh je tudi najmanj omejitev, kar se tiče pridelave različnih vrst rastlin.

Z AL kemično analizo najpogosteje določimo pH (kislost/ bazičnost) vrednost ter vsebnost fosforja, kalija, magnezija in organske snovi. Rezultat tovrstne analize nam pokaže vsebnost rastlinam dostopnih hranil. pH vrednost je pomembna, ker vsa rastlinska hranila niso dostopna za rastline v prekislem ali preveč bazičnem okolju. Velikokrat je dovolj le, da spremenimo pH tal in so naše rastline ustrezno prehranjene. V večini primerov so po podatkih laboratorijev tla po slovenskih vrtovih prekomerno založena s hranili ali so pognojena zelo enostransko. Dolgolet­ no gnojenje vrta s hlevskim gnojem pomeni kopičenje kalija v tleh, fosforja v takih tleh primanjkuje. Tudi nestrokovno gnojenje 'na pamet' lahko naredi škodo. Rastlina lahko uspeva samo toliko, kot ji dopušča element, ki ga je najmanj na razpolago. Tudi prekomerno založena tla s hranili niso ugodna za rast rastlin.

Vsa rastlinska gnojila so po kemični formuli soli, ki v previsoki koncentraciji poškodujejo korenine rastlin. Zato ni priporočljivo gnojiti brez opravljene analize tal in gnojilnega načrta, kjer se upošteva rezultat analize in potrebe rastlin, ki jo bomo posadili na površino.

Vzorec zemlje je potrebno vzeti pravilno. Vizualno ocenimo, če je površina homogena (če rastline enako uspevajo, če je prst enake barve), izenačena že na videz. V primeru neizenačenih tal raje naredimo več vzorcev, ker iz vzorca takega povprečja ne bomo dobili uporabnih rezultatov za gnojenje. Vzorec zemlje navadno jemljemo s sondo, lahko tudi z lopato. Za večino kultur vzamemo vzorec na globini do 30 cm, na travnikih (brez sadnega drevja) do 6 cm. Na analizirani površini vzamemo več delnih vzorcev, vse premešamo v posodi in od skupne površine pripravimo vzorec do 1 kg. Vzorec jemljemo na primerno suhih tleh (ko niso napita z vodo). Najbolje je, da ga v papirnati vrečki odnesemo v laboratorij in opremimo s potrebnimi podatki: naslov lastnika, globina jemanja vzorca, vrsto rastlin, kakšno analizo želimo in gnojilni nasvet za redno ali založno gnojenje.

Natančnejša navodila za pravilen odvzem vzorca zemlje najdete na spletni strani MKGP.

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo KGZS – Zavod Ljubljana KGZS – Zavod LJ

Pred sajenjem nasada je ponekod potrebno izvesti večja zemeljska dela. pri tem pazimo, da ne mešamo zgornje - žive plasti in nižje ležeče mrtvice.

VSE ZA VRT IN POLJE • ADVENTNI VENČKI • NOVOLETNI ARANŽMAJI • BOŽIČNE ZVEZDE • ZAVIJANJE IN ARANŽIRANJE DARIL • DOMAČE DOBROTE

• Prodajalna MEDVODE Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode tel. 01-3613-300, 031/810-384, 051/649-640 e-mail: trg-medvode@kzmedvode.si • Prodajalna VODICE Kamniška 8, 1217 Vodice, tel. 01-8324-011, GSM: 031/810-385 e-mail: trg-vodice@kzmedvode.si • Prodajalna VIŽMARJE Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Šentvid tel. 01-5124-666, GSM: 031/728-611 e-mail: trg-vižmarje@kzmedvode.si • Prodajalna DOBRUNJE Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje tel. 01-5471-684, GSM: 041/321-543 e-mail: trg-dobrunje@kzmedvode.si

Želimo vam tople božične praznike v krogu družine in uspehov polno leto 2019!

• Prodajalna ŽELEZNINA Cesta ob Sori 7, 1215 Medvode tel. 01-2926-170, GSM: 051/642-072 e-mail: trg-zeleznina@kzmedvode.si