Moj vrt, maj 2018

MOJ VRT Maj 2018

Letnik 18

+ Dobre stare potonike + Solata, redkvice in

šparglji

+ Z redčenjem plodov do

zmanjšanja črvivosti

Številka 2

POMLAD

2

MOJ VRT

Mednarodni vrtnarsko-cvetličarski sejem IPM Essen (Nemčija) 2018

Novosti na področju balkonskih rastlin

M

esec maj je čas, ko se je narava že odela v svetlo zeleno barvo. Prvi znanilci pomladi so že opravili svojo nalogo in tako prepustili cvetočo modno pisto prihajajočim cvetlicam, ki nas bodo razveseljevale preko poletja, tja do pozne jeseni.

Mnogokrat smo že povedali, da je potrebno zasaditve načrtovati, če ne na papirju, je dobro, da si vsaj predstavljamo kakšno cvetočo sliko bi radi imeli na balkonu, terasi ali atriju. Osvežimo nekaj osnovnih napotkov: -- pri izboru rastlin najprej preverimo kakšne rastne pogoje potrebujejo; -- razmislimo, koliko časa imamo za nego rastlin; -- harmonične barve, to so barve cvetja, ko je ena barva zastopana v različnih odtenkih, delujejo umirjeno; -- kontrastne barve delujejo v zasaditvah dinamično; -- bolj zanimive zasaditve oblikujemo s kombinacijami različnih tekstur in struktur; -- ne jezimo se, če smo letos naredili pomanjkljivi načrt zasaditve, drugo leto bo bolje, vendar si zapišimo svoje napake, da nanje ne bomo pozabili.

Pred saditvijo stare posode očistimo, razkužimo, preverimo, če plovci v posodah z vodnim zalogovnikom delajo. V kolikor smo se odločili kupiti nove posode razmislimo o dejstvu, da se temne posode na soncu hitreje bolj intenzivno ogrejejo kot svet­ le. Posledično voda hitreje izhlapi, ravno tako pa ni najbolje, da imajo rastline pregrete »noge«. Ob sajenju v navadna korita poskrbimo za nemoteno odtekanje vode, v kolikor je potrebno naredimo drenažo iz bolj debelega peska oz. kamenja.

Pri nakupu sadik ne glejmo, koliko bomo prihranili. Ta investicija se nam bo obrestovala, saj le zdrave sadike lahko zrastejo v čudovito balkonsko okrasje, V kolikor imate sadilni material

Zasaditev v posodah razmerje zlatega reza

Hydrangea hybride Runway bride Snow white

Modna zasaditev korita skromen, ki v začetku rasti ni imel optimalnih pogojev, potem tudi z naknadnim gnojenjem ne bo takih rezultatov, kot jih bodo imeli tisti, ki so kupili kakovostne sadike.

Kakovostna sadika je lepo raščena, ima enakomerno razraščeno koreninsko grudo. Rastlina je kompaktna, ima več poganjkov, ki so trdni in v kolikor je cvetoča, že nakazuje prve cvetove oz. prvi cvetovi že cvetijo. Pomembno je, da rastlina ni bila podvržena stresu transporta in da je bila utrjena. Kaj to pomeni? Lahko kupite sadike v vrtnih centrih, ki so uvožene.

Pri tem tvegate, da so sadike transportirali direktno iz rastlinjakov, kjer so rastle pod nadzorovanimi pogoji in niso utrjene.

Kako je pri domači proizvodnji? Rastline domače proizvodnje ne doživijo transportnega stresa, hkrati v vrtnarijah, ki imajo lastno proizvod­njo, sadike utrjujejo. Ko so sadike dovolj velike, v rastlin­jakih preko dneva zračijo, oz. sadike dajo na posebno poljino poleg rastlinjakov na prosto. Tako pridelane sadike imajo dobre dispozicije, da zrastejo v lepe zdrave rastline.

Zdaj, ko vemo, na kaj moramo biti pozorni že na začetku sajenja, si oglejmo katere novosti so nam pridelovalci predstavili na svetovnem mednarodnem vrtnarsko-cvetličarskem sejmu v Nemčiji (IPM Essen 2018).

Hortenzija (Hydrangea sp.)

Hortenzijo poznamo kot okrasno trajnico, ki jo običajno sadimo v vrtove. Vendar so žlahtnitelji vzgojili tudi nove kultivarje in tako lahko hortenzije sadimo kot posodovke, nekatere celo v manjše lonce. Nove hibride hortenzij lahko imamo tudi kot cvetoč šopek v zaprtih prostorih. Hortenzije izvirajo iz Kitajske in Japonske. Raziskovalci so jih pripeljali na staro celino v 18. stoletju in prvič v Evropi so jih sadili na Nizozemskem. Rod Hydrangea naj bi dobil svoje ime iz grških besed »hidro«, kar pomeni voda in »angeion«, ki pomeni sod oz. vrč. Ovoj semena, ko ga bolj podrobno pogledamo, spominja na vrč za vodo. Ime hortenzija, pa naj bi izviralo iz latinske besede »hortus«, saj so prve

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 17. 5. 2018, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Fige se lepo debelijo (Foto: Eva Recek)

MOJ VRT

POMLAD

Bidens Beezar sorte hortenzij bile tako velike, da so bile to rastline le za vrtove.

Pa si poglejmo novo sorto Hydrangea macrophylla Tabletensia®'Saxtabbar'. Rastlina ima edinstveno kompaktno, široko razvejano razrast. Z bujnimi cvetovi nas razveseljuje od poznega poletja do pozne jeseni Cvetovi so najprej svetli zeleno rožnate barve, kasneje se obarvajo modro rožnato. Zaradi svoje rasti, ki ni visoka, jo lahko sadimo v sklede in uporabimo kot namizno dekoracijo. Rastlino je potrebno dnevno zalivati, vendar voda v posodi ne sme zastajati. Kar se lege tiče, uspeva v delno senčni legi.

Poleg kompaktne nizke široko razrastle nove hortenzije, se ji je ob bok postavila belo cvetoča hortenzija Hydrangea hybride Runway bride 'Snow white' (snegulčica). Ta rastlina ima popolnoma drugačno razrast. Običajno ima hortenzija na koncu svoje veje po en cvet, ta rastlina jih ima vzdolž veje šest. Lahko jo

Hydrangea macrophylla Tabletensia

3

posadite v posode, v višino in širino zraste do 120 cm. Najboljše pa je, da rastlina ni zahtevna, lahko je v senčni ali na sončni legi. Je trdna trpežna, možna je uporaba tudi za rezano cvetje.

Tako lahko dopolnite in popestrite svoje zasaditve senčnih leg s hortenzijami, saj so prav te lege največkrat najbolj problematične glede bujno cvetočih rastlin, ali pa na soncu občudujete svojo belo Snegulčico. Ne pozabimo, da nam hortenzije s posušenimi cvetovi preko zime pričarajo nežen prosojen okras.

Poglejmo si še novost v intenzivni modri barvi. V kategoriji pokrovnih in balkonskih rastlin je prvo mesto med novostmi osvojil žajbelj Salvia x hybrida Mysty. Rastlina ima kompaktno pokrovno homogeno razrast, je odporna na različne vremenske razmere. Čudovito uspeva na izpostavljenih sončnih legah. Ni je potrebno dodatno oblikovati, oskrba je zelo enostavna. Zaradi svoje intenzivne naravne modre barve, ki je v naravi izjemna, jo lahko sadimo kot soliterno – samostojno rastlino. Naj poudarim, da je zelo medovita in čebele uživajo ta zanesljiv vir hrane več mesecev.

V kombinirani rumeno – oranžni barvi je bil na ogled med novostmi bidens Bidens Beezar!™Funny Honey. Poznamo že rumeni bidens in vemo, da je to rastlina za sončne lege. Pri tem novem hibridu je zanimiv dvobarven cvet. V notranjosti je intenzivno rumen, medtem ko so zaključki jezičastih cvetov temno oranžni. Zraste 20 cm v višino, preko ograje ali posode pa naredi pisan 50 cm prevešajoč slap cvetov.

Ne moremo mimo cvetočih dam petunij. Tokrat je njihove vrste zastopala na preprogi novosti kalibrahoja Calibrachoa Hybrida Mini Famous ®Uno Double Pink Tastic. V 6-8 ted­ nih, pri 16-18°C, vzgojijo vrtnarji kakovostno sadiko z manjšimi, dvojnimi cvetovi v belo rožnati kombinaciji. Rastlina je kompakt­ na, uspeva na zmerno sončnih legah, dnevno jo zalivamo in kot vse petunije, gnojimo s specialnimi gnojili, ki vsebujejo mikro­ element železo.

Kot vedno bodo naši domovi dobili nov cvetoč nakit, ki ga lahko z novostmi požlahtnimo. Na koncu pa še moder nasvet: »Spoštujte ledene može«, imejte doma kopreno, s katero boste lahko zaščitili svoje rastline pred morebitnim nenadnim padcem temperatur.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Calibrachoa Hybrida Mini Famous

Salvia x hybrida Mysty

TRENDI

4

MOJ VRT

Nove sorte sobnih rastlin

Zelena oaza v prostorih

Z

daj je čas, ko vsi hitimo urejati balkone in vrtove, kupujemo sadike okrasnih rastlin in se veselimo naših zelenih kotičkov. Kaj pa tisti, ki teh možnosti nimajo? Ali lahko vsaj malo uživajo v koščku narave v stanovanjih, pisarnah? V deževnih dneh pa vsi potrebujemo nekaj zelenega, cvetočega v stanovanjih.

Seveda so žlahtnitelji tudi na tem pod­ ročju vzgojili kar nekaj novih sort sobnih rastlin in jih predstavili na sejmu IPM Essen 2018 v Nemčiji. Še več. Ker sledijo potrebam svojih strank so opazili, da imamo vedno manj časa za dodatno oskrbo okrasnih rastlin. Tako so oblikovali linijo sobnih rastlin Easy care – kar pomeni enostavna oskrba. Večino so to rastline, ki jih ni potrebno pogosto zalivati, le svetlobe morajo imeti dovolj. Te rastline so v veliki večini sukulentne rastline, ki imajo zadebeljene liste z debelo povrhnjico, da preprečuje izhlapevanje vode. V večini izvirajo iz suhih predelov puščav, step ali savan. Lahko jih različno kombiniramo zaradi zanimivih listov in oblike rasti, ali pa krasi te rastline tudi cvetje.

Tako se srečamo z že dobro znano kalanhojo, vendar v drugačni preobrazbi. Tokrat ima Kalanchoa blossfeldiana 'Dean' novo barvo cvetov, ki so opečnato oranžni v sredini, navzven pa intenzivno oranžni. Listi so običajni.

Zanimiva pa je bila preobrazba listov kalanhoj. Tako so žlahtnitelji uspeli vzgojiti Kalanchoe Taranta™Purple. To je ena izmed predstavnic hibridov Taranta, ki imajo liste prav posebno deljene, ki spominjajo na pajkove noge (taranta). Na ta način so preoblikovali rastlino, ki brez cvetja ni zanimiva, v okrasno rastlino z drugačnim zelenjem in ji tako dodali okrasno vrednost.

In kot, da še ni dovolj genetskega inženiringa. Vrtnarji so predstavili kalanhojo

Kalanchoa blossfeldiana Rarotonga

Kalanchoe Taranta Purple Kalanchoa blossfeldiana Dean z zakrnelimi cvetovi, le z zelenimi bazami cvetov, ki so prav posebne. Tako je Kalanchoa blossfeldiana 'Rarotonga' predstavnica nove generacije okrasnih rastlin, ki so bile prej običajno okrasne zaradi cvetja, zdaj pa so okrasne zaradi zakrnelega cvetja.

Od že nekoliko znanih kalanhoj lahko preidemo na popolnoma novo rastlino v skupini sobnih rastlin. To je Alnbuca 'Friz­ zle Sizzle'. Slovenskega imena še nima, lahko bi bili izvirni in jo poimenovali zelena vzmetnica. Našli so jo v Južni Afriki in zaradi njenega nenavadnega videza in nezahtevnosti je postala zanimiva za tržiš­ če. Rastlina požene iz čebulice zelene trd­ ne spiralno v vzmet zavite liste. Pomladi zraste še cvetno steblo z 20-timi rumeno zelenimi cvetovi, ki imajo izjemno prijeten sladek vonj s pridihom vanilije. Rastlina uspeva na izrazito sončnih legah, med zalivanji se mora presušiti, nima škodljivcev ali bolezni. V kolikor bi želeli imeti le lepe zelene zvite liste, je potrebno cvetno

Poletna kolekcija

steblo odstraniti. Drugače listi porjavijo, vendar z rastlino ni nič narobe. V naravi namreč rastlina vso energijo porabi za cvetenje, saj je to boj za njen obstanek.

Ker pa je tako unikatna, je žlahtnitelji še niso preoblikovali za naše potrebe.

Na sejmu se je predstavila tudi poletna kolekcija sukulentnih rastlin, predvsem so tu tolstolistnice in eševerije.

Kot vidite je lahko oblikovati svojo zeleno cvetočo oazo tudi v bivalnih prostorih.

Najlepše pa je to, da so to res nezahtevne rastline in kot se spodobi za poletno kolekcijo, gremo tudi brez skrbi na počit­ nice.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

NAROČITE SE NA ­REVIJO MOJ VRT! Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt«.

Plačilni nalog za 7 z­ aporednih številk bomo poslali na vaš naslov.

MOJ VRT

5

PREDSTAVLJAMO

GARDENA Sileno City GARDENA robotske kosilnice - Novi strokovnjaki za majhne travnate površine Trend gre v smer manjših vrtov. A to ni razlog, da tudi skrbi za manjšo zelenico ne bi prepustili pravemu strokovnjaku – novi robotski kosilnici GARDENA SILENO city. Kosilnica je namenjena predvsem košnji manjših mestnih vrtov. Različna modela za travnate površine do 250 oz. 500 kvadratnih metrov negujeta vašo trato tiho, natančno, zanesljivo in popolnoma avtomatsko.

Košnja trave lahko hitro postane časovno zahtevno opravilo tudi na manjših vrtovih. Potem je tukaj še vprašanje, kam s pokošeno travo. Če v modernem mestnem vrtu ni prostora za kompostnik, je travo potrebno odstraniti na kakšen drug način, ki pa lahko povzroči tudi nezaželjene dodatne stroške. Pametni lastniki vrtov svoj čas raje namenijo sproščanju ob vrtnarjenju, druženju z družino ali prijatelji oz. branju dobre knjige v udobnem naslonjaču, kot da bi se obremenjevali s košnjo, saj bo skrb za to že s prihajajočo sezono prevzela nova GARDENA SILENO city.

Nova robotska kosilnica z maksimalno zmogljivostjo košnje do 250 oz. 500 kvadratnih metrov (odvisno od modela) je popolna izbira za majhne vrtove vrstnih hiš ali vrtove modernih mestnih hiš. Kompaktna nova modela sta na travnati površini izredno okretna in premagujeta naklone celo do 25 odstotkov. Zahvaljujoč sistemu SensorCut kosita, enako kot vse ostale robotske kosilnice GARDENA, natančno in zanesljivo ter zagotavljata enakomerno in čisto striženje travnih bilk. Majhne omejene površine in ozki prehodi ne predstavljajo problema. Tudi polnilna postaja se lahko pozicionira bližje omejitvam in ozkim površinam. Višina košnje se lahko zelo udobno nastavi direktno na kosilnici. Zahvaljujoč intuitivnemu upravljanju na velikem zaslonu pa je mogoče tudi vse ostale nastavitve opraviti zelo enostavno. Kosilnica je opremljena s PIN kodo, ki služi kot zaščita pred krajo.

Nova SILENO city je neodvisno od vremena ves čas na delu in je pri tem tako tiha, da jo boste komaj opazili. Tega bodo veseli tudi vaši sosedje. Ko kosilnica konča s košnjo, se popolnoma avtomatsko zapelje v polnilno postajo. A ker je na delu dan in noč, jo je temu primerno potrebno tudi redno čistiti, menijo uporabniki. Prav na njihove želje je GARDENA novo robotsko kosilnico SILENO city zasnovala tako, da lahko uporabnik popolnoma enostavno poseže po vrtni cevi, ter z njo intenzivno očisti umazanijo, prah in ostanke trave z ohišja, nožkov in koles.

S tema novima modeloma za majhne površine do 250 oz. 500 kvadratnih metrov ima sedaj GARDENA v svojem asortimanu primeren model robotske kosilnice za vse velikosti vrtov. Poleg opisanih modelov je na voljo še GARDENA SILENO z zmogljivostjo košnje do 1.000 kvadratnih metrov in SILENO+ ki zmore košnjo površin do 1.300 kvadratnih metrov.

V posebni spomladanski akciji med 5. aprilom in 30. junijem 2018 oz. do odprodaje zalog lahko svojo STARO kosilnico zamenjate ZA NOVO robotsko kosilnico GARDENA in si s tem zagotovite DODATNI POPUST. Ponudba velja za vse modele robotskih kosilnic GARDENA, ne glede na znamko, stanje ali model vrnjene kosilnice. Akcija velja pri sodelujočih bolje založenih prodajalcih vrtnega programa.

Za več informacij o robotskih kosilnicah GARDENA obiščite spletno stran www.gardena.com/si.

STARO ZA Zamenjajte NOVO svojo STARO kosilnico ZA NOVO robotsko kosilnico GARDENA in izkoristite DODATNI POPUST. gardena.si Ponudba velja od 5. aprila do 30. junija 2018 oz. do odprodaje zalog.

Moj vrt_GARDENA-SilenoCity_185x252+5mm_052018.indd 1

19.04.2018 09:03:29

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Dobre stare potonike

M

ed najstarejšimi trajnicami naših vrtov imajo potonike zagotovo posebno mesto. Že davno so krasile ne samo mestne, pač pa tudi kmečke vrtove. Njihov izbor ni bil ne vem kako bogat. Le v nekaj barvah od bele, preko rožnate do temno rdeče, so se pojavljale. Bile so brez imen, a zaradi svoje lepote, trpežnosti in dolgoživosti so imele posebno vrednost. Danes jih ponovno začenjamo ceniti.

ve. Zato poceni sadikic, ki se tudi pojavljajo občasno na trgu, v lončkih z malo koreninic, pretirano pomehkuženih in vzgojenih v šotnici, marsikomu sploh ne uspe pripeljati do cvetenja. Ali pa je vzgoja precej zahtevna in dolgotrajna zadeva in marsikoga, ki išče poceni rešitve, razočara.

Presajanje in množenje v domačih razmerah Presajanje in delitev potonik običajno opravimo ob koncu poletja, ko vitalnost listja že pojema. Takrat listje porežemo in korenike izkopljemo. Pri tem se trudimo, da jih čim manj poš­ kodujemo. Če jih bomo samo presadili, jih z zemeljsko grudo vred samo preselimo na drugo mesto in se pri tem trudimo, da jih ponovno posadimo toliko globoko, kot so rasle na starem rastišču. Če jih bomo posadili bolj globoko, se kaj rado zgodi, da leta in leta ne bodo cvetele. Če želimo ob presajanju potonike čim bolj namnožiti, izkopane šope korenik očistimo zemlje ali po potrebi speremo z njih zemljo kar z vodo. Na ta način bomo dobro videli, na koliko delov jih lahko z močnim nožem ali podobnim orodjem razrežemo. Vsak del, vsaka bodoča nova rastlina torej, mora imeti vsaj eno ali več odebeljenih korenik in vsaj en rastni vršiček. Taka nova sadika mora biti posajena v globoko in z organskimi gnojili dobro pognojeno zemljo, a le toliko globoko, da bo rastni vršiček pod površino zemlje kaka dva centimetra in ne več. Potem bo trajalo nekaj let, da se iz te sadike razvije močan 'grmiček', ki bo bogato cvetel. Nekaj malega pa bo morda zacvetel že prvo ali vsaj drugo leto po sajenju. Pri potonikah je pač potrpljenje božja mast. A se potrpežljivo čakanje zagotovo izplača.

Že res, da je danes na globaliziranem trgu možno kupiti zelo veliko vrst in sort različnih potonik, a dobre stare sorte brez imen, le z opisom lastnosti, imajo še vedno svojo vrednost. Poleg njih pa začenjamo ceniti tudi izvorne vrste, ki so po velikosti in obstojnosti cvetja sicer manj zanimive, a imajo za zbiratelje in ljubitelje posebnosti veliko vrednost.

Potonike v grobem delimo na dve skupini. Grmaste (Paeonia arborea) ali lesne, ki sodijo med grmovnice in jih bomo tokrat samo omenili. Druga, zelo velika pa je skupina zeljnatih potonik, trajnic torej. Tem nadzemni deli vsako leto konec poletja ali na jesen odmrejo in naslednjo pomlad zgodaj spet odženejo in zacvetijo. V naravi, nekaj tudi pri nas, še več pa drugje po svetu v zmernem klimatskem pasu, raste precej vrst potonik. Iz njih so vrtnarji že davno začeli vzgajati križance, jih odbirati in tako so vzgojili veliko število sort. Te se med seboj razlikujejo po mnogih lastnostih, ki so jih pridobile v procesu žlahtnjenja. Nekatere izvorne lastnosti pa so se ohranile in so še vedno lastne vsem zeljnatim potonikam.

Vse zelnate potonike (trajnice torej) po vrsti so zelo dolgo žive in trpežne. Ker razvijejo močne, zadebeljene in deloma olesenele korenike v globino, tudi do tri četrt metra globoko, jih le s težavo presajamo. Zato moramo pred saditvijo na stalno mesto dobro premisliti in zanje izbrati prostor, kjer bodo imele dolgo mir. Odraslim suša zlepa ne pride do živega. Razraščajo se iz koreninskega vratu le zelo počasi, zato jih z delitvijo le težko in zelo počasi razmnožujemo. To pomeni, da niti slučajno njih sadike ne morejo soditi med poceni trajnice. V domačih razmerah z delitvijo razmnožene, takšne, ki bodo takoj ali vsaj kmalu tudi zacvetele in bodo dovolj močne, da bodo kljubovale vsem našim vremenskim razmeram, sodijo med najdražje trajnice. Z moderno laboratorijsko mikropropagacijo je sicer tudi množenje potonik hitro, a nove rastlinice so počasne v rasti in občutlji-

Potonike za rezano cvetje Na cvetličarskem trgu za rezano cvetje na potonike naletimo le redko. Po navadi je to cvetje potrebno posebej naročiti in to le v zelo omejenem letnem času. In ni poceni! Seveda, ne da se ga vzgojiti na hitro, skozi vse leto in v neomejenih količinah, ko to lahko naredijo multinacionalke, ki dandanašnji obvladujejo svetovni trg rezanega cvetja, pri nageljčkih, krizantemah ali vrtnicah. Zato ima doma vzgojeno cvetje potonik toliko večjo vrednost tako za amaterje, ki si radi občasno postavimo v vazo cvetje iz domačega vrta, kot tudi za profesionalne cvetličarje. Tudi naši cvetličarji se tega začenjajo zavedati in marsikdo si že ustvarja svoj lastni nasad, ne samo potonik, pač pa tudi drugih trajnic za šopke. Seveda se tega lotevajo le tisti, ki znajo delati tudi z zemljo in na zemlji in ne samo s cvetjem.

Stara sorta s krajšimi notranjimi cvetnimi listki.

Precej južneje od nas, na Balkanu, raste v naravi potonika z enostavnim cvetom in s krajevnim imenom kosovski božur (Paeonia peregrina), ki je med zbiratelji zelo cenjena, saj dobro prenaša tudi naše mrzle zime.

MOJ VRT

TRAJNICE

7

Stara nizka in zgodnja sorta, ki se hitro osuje.

Tu in tam velja prepričanje, da se cvetje potonik v vazi obdrži le malo časa. Vendar to niti slučajno ne drži, če se zadeve prav lotimo.

Najprej je treba vedeti, da je po naših vrtovih kar precej razširjena tudi ena stara sorta potonike, ki zacveti med vsemi potonikami najbolj zgodaj, je živo rdeče barve in je bolj nizke rasti.

Ta nima korenik razvitih zelo v globino in jo je zato relativno enostavno množiti z delitvijo. Prav zato se je tudi bolj razširila po naših vrtovih od drugih, ki imajo bolj globoke korenike. A cvetje te potonike se tako na vrtu, kot tudi v vazi kaj kmalu osuje. In ta potonika je kriva, da je trajanje cvetja potonik na slabem glasu.

Cvetje drugih sort potonik, ki zacvetijo malo kasneje, so višje rasti in imajo tudi bolj globoke korenike, je mnogo bolj obstojno. Tako na vrtu, kot tudi v vazi. A tudi o ravnanju s tem cvetjem je treba vedeti nekaj osnovnih stvari, da bomo z njim imeli veselje in nas ne bo razočaralo. Če bomo cvetje uporabili takoj, brez daljših transportov, lahko naberemo cvetna stebla s cvetovi, ki so se odprli v zadnjem dnevu. To se lepo vidi, ker cvetni listki niso še popolnoma razprti. Vse odvečne liste na cvetnem steblu porežemo takoj, že kar v nasadu, da čim bolj preprečimo izhlapevanje vode in jih čim prej postavimo v vodo. Takšni cvetovi bodo v vazi ostali sveži vsaj nekaj dni, v bolj hladnem prostoru tudi ves teden ali še več.

Seveda, če na cvetje ne bo sijalo sonce. Če bomo cvetje izpostavili soncu, npr. na grobovih, se bo cvetje osulo nekaj prej.

Cvetje potonik ni sicer zelo krhko in lomljivo, a odprti cvetovi zaradi svoje velikosti izhlapevajo kar veliko vode in bi kmalu utrpeli škodo, če bi jih pustili brez vode dalj časa. Če pa mora cvetje prenesti transport in ostati nekaj ur ali še daljši čas brez vode, ne smemo rezati odprtih cvetov, pač pa popke s pravo tehnološko zrelostjo. Pri daljšem transportu si lahko pomagamo tudi tako, da cvetna stebla (povezana v šopke) zavijemo v vlažno krpo ali celo vsako cvetno steblo posebej damo v epruveto z vodo. Popki, ki so že dobro razviti, niso pa še docela odprti, bodo za popoln razcvet potrebovali od enega do treh dni, z uporabo hladilnice še kak dan več. V domačih razmerah pa lahko na toplem in, če smo narezali zrele popke, ki se že začenjajo odpirati, tudi le kak dan.

Divje vrste potonik Tu imamo v mislih tiste potonike, ki v naravi, pri nas, ali kje drugje, rastejo v naravi in smo jih prenesli v vrtno kulturo in vrtove. Takšne potonike množimo lahko tudi s setvijo. A vedeti moramo, da se med seboj rade skrižajo, če rastejo matične rastline blizu druga drugi. In njihova setev ni niti malo podobna setvi solate in paradižnika. Njihovo seme je zelo debelo, debeline graha, malo več ali malo manj. In na kalitev je marsikdaj treba

počakati kako leto ali dve. Potem je pogosto do prvega cveta treba počakati še nekaj let. Grmički se le počasi razraščajo, a potem bodo leta in leta lahko rasli in cveteli na svojem mestu.

Rade imajo veliko sonca, dobro prenašajo pa tudi polsenčne lege. V gosti senci cvetijo malo bolj skromno, a preživijo. Skoraj vse vrste v naravi rastočih potonik imajo enostavno cvetje. Njihovo listje pa se od vrste do vrste lahko tudi precej razlikuje. Za nekatere velja tudi, da so zdravilne.

Pri nas rasteta dve vrsti. Zelo redka in ogrožena je velelistna potonika (Paeonia mascula). Bolj pogosta je navadna potonika (Paeonia officinalis). Obe rasteta po kraških kamnitih gmajnah, grmiščih in posekah. Tam je vroče in velikokrat tudi zelo sončno.

A potonika tudi tam razvije korenike v globino in zato ne trpi suše. Obe imata veliko rožnato-rdeče enostavno cvetje. Dobro se obnašata tudi po ljubiteljskih vrtovih. Seveda je tudi tu velelist­na še mnogo bolj redka, kot navadna potonika.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture­ in krajinske arhitekture

Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije

Tehnološka zrelost popkov je pomembna, kadar je cvetje potonik namenjeno za daljši transport. Bolj ko je popek zaprt, a Del nasada, v katerem je mož- mora že dodobra kazati barvo, no narezati kar veliko cvetja dalj časa bo zdržal v transportu potonik. in počasneje se bo odpiral.

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Aprilska vročina je uravnala zamujeno vegetacijo v marcu

Solata, redkvica in šparglji

K

ako nadoknaditi zamujene marčevske hladne dni na zelenjavnem vrtu, smo se spraševali. Narava nam je dala najboljši odgovor z vročo dekado v aprilu, ko se je zadnjih deset dni dnevna temperatura dvignila tudi do 29°C in tla so se ogrela na 12 do 14°C. Visoka temperatura in izhlapevanje iz tal sta omogočila hitro sušenje zemlje, kar je omogočilo obdelavo tal in setve in sajenje večina vrtnarskih kultur. Edina napaka je v tem, da je vse naenkrat in ne moremo vsega postoriti.

V tem času vrtnarji hitijo z obdelavo tal in s setvami, kajti v kratkem časovnem intervalu je potrebno postoriti vse zamujeno v prejšnjih mesecih. Istočasno so ugodne razmere za sajenje krompirja kot za sajenje sadik kapusnic, pa še fižol lahko posejemo, predvsem tam kjer pričakujemo poletne suše in nimamo namakanja. Hitenje je potrebno ravno zato, da ujamemo zimsko vlago v tleh, kajti v Sloveniji imamo zelo malo namakalnih sistemov, ki bi zagotavljali kvalitetno pridelavo zelenjave v vročih in suhih dneh julija. Poletna suša pa se vztrajno pojavlja vsako leto in razdeli vegetacijo ali rastno sezono na dva dela. Jaz temu pojavu pravim »predsušno obdobje« in »posušno obdobje«. Torej, če nimamo namakalnih sistemov, je dobro da spomladi čim prej sejemo in sadimo in izbiramo sorte s kratko vegetacijo. Te pridelke poberemo še pred sušo. Nato v avgustu posejemo ali še bolje posadimo naknadni posevek. Tako je pri profesionalnih vrtnarjih, ki nimajo namakanja na vseh parcelah tudi zaradi velike razparceliranosti kmetije. Drugače pa je z vrtičkarji, ki si lahko na majhnem vrtu omislijo tudi namakanje. Ravno v času sajenja moramo razmisliti, kje in kako bomo namakali, ali postavimo kapljično namakanje ali razpršilce, kako široke bodo vrste in podobno.

V maju torej pričakujemo uravnoteženje spomladanskih razmer, pobiranje zgodnje solate, redkvice in špargljev. Z enim očesom smo še na preži kaj bodo naredili ledeni možje, ker so paradižnik, paprika ter kumare že v zemlji. Pri pridelavi na prostem bo potrebno papriko še zaščititi s folijo ali koprenami preko lokov, da jo nočna temperatura ne bo preveč šokirala.

Temperature pod 6 stopinj ustavijo rast, katero paprika zelo počasi nadoknadi.

Če je česen preveč rumen, ga pognojimo in okopljemo.

Maj je mesec za uživanje špargljev

Rastline bodo hitreje rasle, če bodo pokrite s kopreno.

Tudi fižol je zelo občutljiva rastlina, pa ne samo na nizke temperature, ampak tudi na preveliko vlago. Velikokrat se je že zgodilo, da je počasno kaljenje fižola zaradi vlage in mraza, privabilo fižolovo muho, katere ličinka izjeda klične liste in fižola ni na površje. V primeru ko fižol kali, veliko vlage omogoča napad bakterijskih bolezni, kar povzroči rjavenje koreninskega vratu, fižol zaostane v rasti in počasi propada. Fižol sadimo večkrat , tako se izognemo popolnemu neuspehu. Najbolj pogumni ga sadijo na prosto že v aprilu, previdni pa šele konec maja. Seveda imamo na srečo veliko sort z različno dolgo vegetacijo, najbolj zgoden je nizek, rumeni, stročji bergold, ki zarodi že po dveh mesecih. Sledijo mu nizki zeleni in pisani piemonstski fižoli, nato pobiramo vse visoke fižole in najkasneje dozorijo visoko fižoli za zrnje. Edina slaba stran tega zaporedja je poletna vročina in suša, ki lahko pobere ves pridelek. Ponekod so se lotili ohlajanja ozračja tudi z namakanjem oziroma razpršilci, ki so aktivni v najbolj vročem delu dneva.

Pri sajenju se poleg kolobarja odločamo tudi ali bomo uporabili zastirko, oziroma kako se bomo borili proti plevelom in ohranjanju vlage v tleh. Na voljo imamo razne umetne zastirke od hitro razgradljive, ki je na osnovi koruznega škroba in jeseni ne dodatnega dela z odstranjevanjem, saj več ali manj razpade pod vplivom sonca – toplote, svetlobe in vode. Nasproti njej so trajne vrtne tkanine, ki so tkane in zato delno prepuščajo vodo. Če jih imamo več let na isti površini, se pod njo radi naselijo talni škodljivci (miši, voluharji, polži) in tudi nekateri trajni pleveli kot je na primer pirnica, ki s svojimi dolgimi koreninami pride do svetlobe. Navadne črne folije morajo imeti spodaj kapljično namakanje, predvsem pri plodovkah, ki imajo dolgo rastno sezono in se tla pod njimi v avgustu popolnoma izsušijo. Če nobene od teh folij niste uporabili, se še vedno lahko uporabijo rastlinske zastirke iz suhe trave. Po košnji travo nekoliko osušimo in jo šele potem potresemo okoli rastlin nekaj centimetrov visoko. S tem se prepreči kaljenje plevelov, vlaga pa ostaja v zemlji in omogoča preživetje mikroorganizmom. Če nimamo zastirk, nas že v maju čaka prvi spopad z pleveli. Vsako okopavanje je dobrodošlo in poleg odstranjevanja plevelov, v tla vnesemo zrak, ki omogoča nitrifikacijo organske mase. Tako velja da eno okopavanje lahko nadomesti enkratno dognojevanje z dušikom. v mesecu maju še enkrat dognojimo česen in ga okopljemo. Če uporabljamo le organska gnojila, zalivamo s prevrelko iz kopriv ali gabeza. Koprive namakamo toliko časa, da se voda začne peniti.

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

Kot smo že napisali so prve vrtnine, ki se jih veselimo v maju solata, redkvice in šparglji. Šparglji nikoli prej niti kasneje niso tako dobri, zato se jih v tem mesecu naužijmo, kajti zelo dobro prečistijo telo po zimskem bolj maščobnem jedilniku. Režemo vse poganjke, tudi tiste malo tanjše. Ko z rezanjem konec maja prekinemo, pustimo vse poganjke, da bodo ustvarili dovolj list­ ne mase in asimilatov za naslednje leto. Špargljišče konec maja v vrsti okopljemo in nove poganjke ogrnemo z zemljo, da jih poletna neurja ne bodo polegla. Pred tem lahko dodamo nekaj dušičnih gnojil in tako še povečamo količino pridelka v naslednjem letu.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

Mlade rastlinice so največja vaba za bolhače in druge škodljivce križnic.

9

10

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Zemlja in gnojila HUMKO

Kakovost se obrestuje

Z

EMLJA. O zemljah in substratih smo napisali že veliko besed in poznavalci že vedo, katera zemlja je prava.

Na vrtnarijah imajo z zemljami in substrati dolgoletne izkušnje in žalostno bi bilo, če bi vrtnar ponujal slabo zemljo. S tem bi izničil svoj trud, saj rastline v slabih, cenenih substratih ne rastejo tako kot v vrtnarskem substratu.

Vsi si želimo čim lepšega in zdravega cvetja, bujno in zdravo zelenjavo, zelišča in sadje, ki ga zagotovi le kakovosten substrat in vrhunsko gnojilo. Naj poudarimo, da na profesionalnih prodajnih mestih kot so vrtnarije in vrtni centri ne prodajajo substratov s kanalizacijskimi in komunalnimi komposti vprašljive kakovosti. Naši substrati so preverjeni in sestavljeni iz vrhunskih belih in črnih šot z vsemi potrebnimi dodatki za zadrževanje vlage, hranil in pospeševanja rasti.

Tokrat bi napisal nekaj več o substratih za zelenjavo oziroma zunanje saditve. Ti substrati so bolj trajni, imajo več mineralnih dodatkov in več aktivnih humusnih komponent. Za izboljšanje zelenjavnih gredic, sajenje sadja in zelenjave, se izogibajte poceni substratov, ki so velikokrat narejeni iz komunalnih kompos­ tov z dodatki kanalizacijskih muljev, kjer so koncentracije težkih kovin v mejnih območjih, z večkratno uporabo jih pa hitro presežemo. Veliko takšnih substratov, še ni dokončno fermentiranih in v tleh vežejo dušik, ki je sicer namenjen rastlinam. Namenski substrati naj bi vsebovali izboljševalce tal kot je zeleni kompost, minerali, aktivni humus, lesna vlakna, biooglje in sorodne komponente. Seveda je dobro preveriti ali so komponente res v mešanici ali so samo omenjene in jih je v vrečki samo za vzorec.

V našem obratu smo že pred leti pričeli s proizvodnjo trajnejših substratov in trajnih izboljševalcev tal. Ti so namenjeni trajnim nasadom kot so zelenjavno sadni vrt, okrasne gredice, zelene strehe, korita in posodovke.

Prvi tak substrat je bil Royal Garden, zemlja za zunanje saditve in za polnjenje korit. Poleg mešanice šot in komposta vsebuje drobljeno glino, zeleni kompost, lesna vlakna, biološko gnojilo deževnikov, vulkanski plovec in lavo, ki vzdržuje vlago in trajno strukturo več let in odlično deluje tudi v vročem podnebju. Namenjen je sajenju dreves, izboljšanju zemlje v okrasnih in zelenjavnih gredah in za večletne nasade v koritih in posodah.

Program CARBOHUM obsega tri izdelke po znanem fenomenu Terra Preta - črna zemlja, z dodatki biooglja:

PODNART 33a, 4244 PODNART tel.: 04/532 5320 e-pošta: narocila@humko.si

CARBOHUM 100 % – čisto biooglje, pridelano z visokotemperaturno pirolizo iz lesa s certifikatom FSC® in PEFC™. Ogljeni drobir je aktiviran s kompostnim čajem iz humusa deževnikov.

Primeren je za dodajanje na zelenjavni vrt, pri sajenju sadja, dišavnic in zelišč, trajnih nasadov in okrasnih rastlin. Dolgotrajno povečuje biološko regeneracijo tal, izboljšuje CN razmerje in s tem rodovitnost tal, veže določene težke kovine in s tem tla delno očisti le-teh.

CARBOHUM Plus – Biooglje z dodatkom humusa deževnikov in zeolita. S tem talnim izboljševalcem dodamo tlem bio­ loško aktivnost in večjo zadrževalno kapaciteto za hranila in vlago. Primerno za lahka, peščena tla ali slabo strukturna tla ter slabo rodovitna območja.

CARBOHUM Start – Setveno razmnoževalni substrat z dodatkom biooglja, agroperlita, kokosove šote in humusa deževnikov. Primeren za setev, pikiranje in potikanje okrasnih rastlin, zelenjave, dišavnic in začimbnic. Carbohum lahko polnimo v setvene zabojčke, multiplatoje, kultipake ali potrosimo po pri­ pravljeni gredici v sloju 3-5 cm.

Letos v organskem programu predstavljamo pet novih izdelkov, vsi z dovoljenjem za uporabo v ekološki pridelavi in po večini pripravljeni v lastnem obratu, kjer lahko kontroliramo kakovost proizvodnje. Za boljše razumevanje, naj opišem sestavo posameznega substrata, saj se pojavlja veliko Eko-substratov, ki so sestavljeni samo iz dveh komponent, to je lahke šote in organskega gnojila.

1. Humko Premium Univerzalna zemlja ima idealne sestavine za dobro zračnost korenin, večje zadrževanje vode, biološke komponente, organsko mineralizirano gnojilo gvano, lesna vlak­na za mikorizo in zdrav razvoj korenin. To je univerzalna zemlja z največ sestavinami na trgu in dovoljenjem za uporabo v ekološki pridelavi: -- Kompost – zeleni kompost pridelan iz zelenega odreza občin Bled, Radov­ ljica, Škofja Loka (veje, trava, listje) z dodanim konjskim gnojem s slamnatim nastilom. Pridelano v Kompostarni Humko Podnart.

-- Bela šota – iz Baltika. Naravna bela šota, pridelana iz površinskih šotišč z okoljevarstvenim dovoljenjem. Dobavitelji so registrirani pridelovalci šote in šotnih komponent. Šota se pripravi v različnih frakcijah 0-20 in 10-30 mm.

-- Črna šota iz visokogorskega šotišča v Avstriji. Šota se prideluje po standardnem postopku pobiranja zgornjega premrz­ njenega ali presušenega sloja, kjer se odprejo notranje pore rastlinskih ostankov sphagnuma, miskanta in drugih močvirnih rastlin.

-- Lesna vlakna pridelana z ekstruzijo lesnih sekancev iglavcev iz lesa s certifikatom FSC® in PEFC™. Sekanci so pridelani iz lesnih ostankov pri obrezovanju in obdelavi lesa in iz lesa lubadaric. Pridelava v tovarni Humko Podnart.

-- Zeolit, eruptivni alumosilikat, mikroniziran na frakcijo 5-90 µm. Zeolit meljemo v mokrem stanju, namočenega v kompostnem čaju iz gnojila deževnikov. Zeolit se predeluje v tovarni Humko Podnart.

-- Glina, je izkopana iz globinskega dela glinenega sloja na območju Domžale-Mengeš.

MOJ VRT

11

PREDSTAVLJAMO

-- Agroperlit, ekspandirani silicijev oksid (kremenjak z več kot 7 % vezane vode) v frakciji 0-6mm.

-- Gnojilo deževnikov, ki se prideluje 6-8 mesecev, kateremu se odstrani deževnike, posuši v tračni sušilnici s suhim zrakom (brez UV-žarkov, ki ubijajo bakterije). Pridelano v tovarni Humko Podnart.

-- Netopirjev guano, izvor iz podzemnih jam, kjer gnezdijo netopirji na otoku Madagaskar. Gnojilo ima višjo vsebnost fosforja. Ima ekološki certifikat Ecocert. Uvoznik Bioguano d.o.o., Ljubljana.

2. Humko Gozdni Humus Rastna mešanica pripravljena iz surovin, ki so gozdnega izvora. BREZ DODANE ŠOTE Dovoljeno v ekološ­ki pridelavi!

Je osnovna huminska zemlja, pridobljena iz odpadnih gozdnih surovin, kot so: kompost iz zelenega odreza, kompost iz lubja, humus deževnikov, lesna vlakna, glina, lesni pepel.

Komposti so pridelani po standardnih pos­ topkih odprtega kompostiranja s premetavanjem, ekstruzije lesnih vlaken iz sekancev iglavcev, pridelave humusa deževnikov iz listja in lubja z dodanim konjskim gnojem. Huminski mešanici je dodana globinska glina za boljše zadrževanje vode in hranil. Lesni pepel je pridobljen iz hrastovih sekancev.

Vse surovine so lokalnega slovenskega izvora, pridelane po lastni tehnologiji v tovarni Humko Podnart.

Uporaba: Gozdni humus lahko uporabljamo za direktno sajenje zelenjave, dišavnic in začimb, sadja, okrasnih rastlin v balkonskih koritih, posodovkah, obešankah, gredicah in v nasadih.

Za trajne nasade v koritih, gozdnemu humusu primešamo 4060 % vulkanske lave Humko.

Gozdni humus lahko mešamo z vrtno zemljo ali šotnimi substrati, ki se jim poveča vsebnost aktivnega humusa in glinenih delcev.

Pri pripravi vrtne grede na površino dodamo 10-20 litrov gozdnega humusa na kvadratni meter in ga plitko vdelamo v zemljo. Pri sajenju sadnega in okrasnega drevja in grmovnic v sadilno jamo dodamo do ene četrtine gozdnega humusa, pomešanega z vrtno zemljo. Pri pripravi površine za setev trave po površini plitko vdelamo do 10 litrov/m² oziroma 1 cm plast gozdnega humusa.

3. Humko Visoka greda – Zgornja vrtnarska zemlja, mešanica kakovostnih komponent za vzgojo zelenjave. Dovoljeno v ekološki pridelavi.

Sestava: zeleni kompost, gnojilo deževnikov, bela šota, vulkanski plovec, zeolit, agroperlit, lesna vlakna, glina, lesni pepel, netopirjev guano.

4. Humko Visoka greda – Srednji kompostni sloj. Je sestav­ljen iz delno kompostiranega in posušenega konjskega gnoja s slamnatim nastilom. Konji niso v industrijski reji. Konjski gnoj zložimo v gomile za kompostiranje in jih redno premetavamo s komposterjem, ko temperatura naraste do 58°C. Kompostni sloj je posušen s suhim zrakom in se ponovno aktivira z navlaženjem.

5. Humko Visoka greda – Spodnji zadrževalno drenažni sloj. Sestavljen je iz mešanice organsko mineralnih sestavin, ki omogočajo zmerno drenažo in dobro vpojnost vlage in hranil ter dolgotrajno sproščanje hranil vezanih v lavi in iz humificiranja lesnih komponent.

Sestava: lesni sekanci iglavcev frakcije 20-40 mm, frakcionirano lubje iglavcev, vulkanska lava, alumosilikat eruptivnega vulkanskega izvora z manjšim deležem železa, zeolit, srednja frakcija, zadržuje težko dostopno vodo in določena hranila in jih po potrebi daljši čas oddaja.

GNOJILA Gnojila za okrasni in sadno zelenjavni vrt Za uporabni vrt v prvi vrsti priporočam naravna, ekološka gnojila, nato organska in organsko mineralna gnojila in za ostale namene specialna mineralna gnojila.

Kot najbolj priznano, visoko biološko aktivno in neoporečno gnojilo, velja humus deževnikov. Pri nas ga dobite v malih vrečkah po 1,5 kg ali večjih pakiranjih po 20 kg in jumbo vrečah. Gnojilo ima dovoljenje za uporabo v ekološ­ki pridelavi. Je osnovno naravno gnojilo, saj deževniki ustvarjajo večji del rodovitnih tal, ko rastlinske ostanke v simbiozi z bakterijami predelajo v rodoviten humus poln bakterij, encimov, hranil, huminskih in fulvinskih kislin.

Naslednje ekološko gnojilo je Humko peletiran konjski gnoj z dodanim mikroniziranim zeolitom za daljše delovanje in trajno izboljšanje tal. Dovoljeno v ekološki pridelavi. Deluje kot osnovno organsko gnojilo in izboljševalec tal v obliki 8 mm pelet, ki omogočajo enostaven in enakomeren raztros po površini.

- Tomaž Čufer

Majski ukrepi na okrasni trati Maja je primeren čas za glavne ukrepe na naši zelenici.

Gnojenje z dolgotrajnim gnojilom za enakomerno rast trave. Med boljšimi gnojili že več kot dvajset let uporabljamo Sierrablen, kontrolirano delujoče gnojilo za 5-6 mesecev.

Imamo pa še celo paleto ostalih. Če imamo zapleveljeno trato, lahko uporabimo najprej gnojilo s herbicidom Land­ scaperPro Weed Control, čez mesec pa dolgotrajno gnojilo. Če imamo predele brez trave, jih prerahljamo in posejemo travno mešanico. Seme vdelamo v zemljo z grabljami in površino povaljamo ali poteptamo. Če se vam je čez zimo pojavila snežna plesen in je še kar na trati, uporabite primeren fungicid. Za odstranjevanje mahu uporabite zeleno galico, 200-300 g/10 litrov vode za 10 m². To lahko delate samo pred ali med dežjem. V nasprotnem primeru boste travo ožgali. Za ravnanje neravnin uporabite posipe, ki jih pri­ pravimo s kremenovim peskom, vulkanskim plovcem, šoto in kompostom. Naenkrat lahko presipamo 0,5 do 1 cm sloj. Travo prej nizko pokosimo. Z namakanjem pričnete konec maja, ko tudi košnjo dvignemo za kak centimeter.

Namakajte vsak tretji dan do 4 mm padavin, junija pa vsak drugi dan do 5 mm padavin. Sredi junija travo kosite na 5-6 cm višine, da jo sonce preveč ne izsuši.

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Spomladanska in poletna opravila

Z redčenjem plodov do zmanjšanja črvivosti

V

času, ko ta prispevek nastaja (zadnje dni aprila), večina sadnega drevja cveti. In to zelo obilno po lanski 'prazni' sezoni in vročem, suhem poletju. S strahom razmišljamo o novi sezoni, želimo si prijazno leto s primernimi in kakovostnimi pridelki. Dolgo časa smo čakali na začetek pomladi, potem se je vse odvilo s pospešeno hitrostjo, kot da narava želi vse nadoknaditi.

Trenutno ne moremo govoriti niti o suši niti o pretirani moči.

Koščičarji so marsikje odcveteli v suhem vremenu, tako da varstva pred cvetno monilijo ni bilo potrebno izvajati. V najobčutljivejšem obdobju za prve okužbe s škrlupom so bile na sporedu krajevne plohe, tako da je situacija v nasadih in po vrtovih zelo različna.

V takih razmerah je naravna odpornost rastlin še pomembnejša. Osnova odpornosti rastlin je uravnotežena prehrana: poskrbimo, da rastline posadimo v ustrezno pripravljena tla glede na zahteve rastline in kasneje gnojimo na podlagi rezultatov analize tal. Gnojenje 'na pamet' je velika loterija, lahko naredimo tudi veliko škode. Za odpornost rastlin so zelo pomembni tudi mikroelementi, hranila, ki jih rastline potrebujejo zelo malo, morajo pa biti prisotna. Pri izvajanju varstva rastlin smo vedno uspeš­ nejši kadar izvajamo preventivno varstvo. Se pravi, da moramo spremljati razvojne faze rastlin in vremenske pogoje, ter rastline zaščititi preden pride do okužbe. Lahko si pomagamo tudi s sredstvi za krepitev rastlin, ki jih je veliko na trgu. Poskrbimo, da so rastline tudi ustrezno zalite, škoduje premalo in preveč vode.

V osrednji Sloveniji zorijo jagode. V pomladih z veliko padavin in vremenskih ekstremov, ki so vedno pogostejši (toča, hudi nalivi …) je priporočljiva pridelava jagod v zaščitenih prostorih (npr. visoki tuneli), ki zmanjšujejo možnost okužbe z različnimi glivičnimi boleznimi (predvsem siva plesen in antraknoza), rastline tudi zaščitijo pred točo. Paziti moramo, da so jagode v času zorenja vedno ravno prav zalite. Preveč vode predvsem na težkih, ilovnatih tleh, povzroči zadušitev in zato odmiranje korenin.

Plodovi ne dozorijo, rastline ovenijo in propadejo. Na koreninah se razvijejo talne bolezni, ki lahko škodujejo tudi rastlinam, ki bodo na tej površini rasle za jagodami. Tudi zato je na težjih tleh jagode potrebno saditi na višje grebene, da se zemlja po obilnih padavinah hitreje osuši. Rastline, ki trpijo pomanjkanje vode, razvijejo manj sočne in drobnejše plodove, v skrajnem primeru tudi suhe, brez slastnega soka. Koliko je ravno prav zalita jagoda? Svaljek zemlje, ki ga stisnemo v pest se sprime in razklene, ko razpremo dlan. Pri stisku zemlje v pest ne sme priteči voda. Po končanem obiranju nasada jagod rastline čim prej odstranimo s površine, če imamo namen nasad izkrčiti in zemljo po potrebi pripravimo za naslednjo kulturo ali jo pustimo počivati. Jagoda naj si na isti površini ne sledi vsaj tri leta. Nasad, ki ga bomo obirali še naslednje leto pokosimo in odstranimo obolelo listje iz nasada. Tako listje je potrebno uničiti (to ne sodi na kompostni kup). Po potrebi nasad poškropimo glede na prisotnost bolezni ali škodljivcev. V tem obdobju je varstvo rastlin najbolj 'varno', ker bo obdobje do naslednjega obiranja še dovolj dolgo. Rastlin ne zalivamo tako intenzivno kot v času zorenja plodov, temveč le toliko, da se ne posušijo.

Konec julija, začetek avgusta je pravi čas za sajenje novih nasadov jagod. Zemljo je potrebno primerno pognojiti. Najbolje, da opravimo kemično analizo tal in gnojimo na podlagi rezultatov. Na splošno jagoda ne prenese visoke koncentracije

Popolnoma dozoreli plodovi češenj so okusnejši hranilnih snovi v tleh, hvaležna je za organsko snov (2-4 %).

Pomemben je pravilen kolobar. Jagode ne sadimo na površino, kjer je prej rasel krompir, paradižnik ali jajčevec. Glede na tip tal pripravimo različno visoke grebene ali grede (težka, ilovnata tla vsaj 25-30 cm, lahka, peščena tla lahko manj). Jagode je priporočljivo saditi na folijo, ki preprečuje razvoj plevelov. Pod njo moramo položiti namakalno cev, ki jo ob zalivanju lahko priključimo na vodni vir. Če nimamo možnosti namakanja na ta način, je bolje izbrati drugo vrsto zastirke (npr. slama ali protiplevelna folija, ki prepušča vodo), pri kateri lahko zalivamo tudi z vrtno zalivalko. Sadike po sajenju nekaj časa močneje zalivamo (npr.

14 dni), kasneje naj tla ne bodo preveč namočena, da se razvije bujnejši koreninski sistem.

Pri malinah moramo paziti, da nasad ni pregost v spodnjem delu (0 – 30 cm nad tlemi), da zaradi visoke vlage ne pride do okužbe z malinovo sušico in s tem propadanja rastlin. Pri tehnologiji imamo različne možnosti, glede na sorto in tehnologijo pridelave. Pri enkrat rodnih malinah po končanem obiranju izrežemo vse rozge, ki so odrodile in se sušijo. Ostale poganjke pustimo za rodnost v naslednjem letu. Pri teh rozgah je zelo pomembna ustrezna zaščita pred malinovo sušico in redčenje nasada že v tem letu. Pri tem pomaga tudi pogostejša uporaba listnih gnojil, ki vsebujejo baker. Končno rez opravimo spomladi, ko ni več nevarnosti pozebe. Pri nasadu v vrsti pustimo 10 – 12 rozg na tekoči meter nasada, pri nasadih v pasovih je lahko 15 – 20 rozg/m. Enako ravnamo tudi pri robidah. Pri dvakrat rodnih malinah imamo dve možnosti tehnologije. Spomladi lahko vse rozge porežemo do tal in čakamo, da zrastejo nove, ki se obrastejo s kratkimi rodnimi poganjki. V teh nasadih maline zorijo od junija do prvih slan. Druga možnost pri dvakrat rodnih sortah je, da jih vzgajamo enako kot enkrat rodne, se pravi spom­ladi razredčimo rozge in jih pustimo, da rodijo. Po obiranju odstranimo samo zgornje dele, kjer so rodile, spodnji deli rozg se obrastejo z rodnimi poganjki.

V kolikor je pri koščičarjih v času cvetenja kljub neugodnim razmeram za razvoj glive prišlo do okužbe s cvetno monilijo, je okužene poganjke potrebno izrezati. Do okužbe s to glivo pride skozi cvet in gliva se širi po vejici. Na drevesih se opazi posušene vejice. To je potrebno izrezati do zdravega lesa. Režemo vedno v suhem vremenu, ko tudi vremenska napoved predvideva še vsaj tri dni suhega vremena. Porezane veje odnesemo iz sadovnjaka in uničimo. Marsikatero drevo je obilno cvetelo, plodovi na drevesu pa so redki. To je predvsem pri češnji

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

posledica nihanja temperatur v času cvetenja. Zaradi pogostih padavin moramo veliko pozornosti posvetiti zaščiti dreves pred glivičnimi boleznimi (listne pegavosti koščičarjev, listna luknjičavosti, sadni gnilobi) in v primeru padavin vršiti ustrezno zaščito.

Pri rezi poskrbimo, da je krošnja redka, prezračena, da se listje po padavinah hitro posuši. V primeru padavin je tudi gnitje plodov, predvsem na močno obloženih drevesih, zelo pogosto. Češnjeva drevesa, ki so dosegla končni volumen krošnje, obrezujemo v času zorenja ali po zorenju plodov. S tem razredčimo krošnje dreves in spustimo svetlobo do 'vseh' delov krošnje.

S tem dosežemo razvoj rodnih brstov za naslednje leto in omogočimo hitrejše sušenje listja. Mlada drevesa češenj, ki še niso dosegla končnega volumna krošenj in drevesa na šibki podlagi (gisela 5 in 6, Weirot 146), režemo spomladi. S tem vzpodbudimo rast in pospešimo razvoj krošnje.

Pri slivah in češpljah ter breskvah razredčimo plodove, s tem dosežemo večjo kakovost (lepša debelina in višja vsebnost sladkorja v plodovih). Odstranimo ali vsaj upognemo kakšno bohotivko in skrbimo za zdravstveno varstvo rastlin. Največja težava so češpljev zavijač ter breskov zavijač in molj, ki povzročajo začrvivljenje plodov. Pred zorenjem je predvsem v deževnih poletjih problem sadna monilija. Sorte se med seboj razlikujejo po občutljivosti na to gnilobo. Najbolj so občutljive zgodnejše sorte s plodovi s tanko kožico. Kjer so plodovi v grozdih in se tiščijo med seboj, je okužba še močnejša. Tudi zato je priporoč­ ljivo redčenje plodičev v zgodnejši fazi. Do okužbe z monilijo pride tudi zaradi poškodbe plodov, ki jih načnejo predvsem ose ali sršeni. Priporočljivo je nastavljanje vab za te škodljivce. V plastenko nalijte sladek sok in malo alkohola, jo zamašite in preluknajte na dnu. Luknja naj bo toliko velika, da gre sršen lahko skoznjo. Plastenko obesite obrnjeno navzdol; ose in sršeni se bodo ujeli, ker jim bo dišala tekočina v plastenki. Na vsako drevo obesite 1-2 taki plastenki.

Pri jablanah in hruškah je do konca junija čas za izvajanje poletne rezi. Pri tem odstranimo bohotivke, izrežemo kakšno prazno vejo, pri umirjenih drevesih lahko skrajšamo močno povešene veje, veje, za katere želimo, da razvijejo cvetne brste upognemo v vodoraven položaj ali celo navzdol. Rez ne sme biti preveč intenzivna, da ne vzpodbudimo ponovne močnejše rasti. Poletno rez izvajamo predvsem v zgornjih delih krošnje in na prebujnih drevesih. Vedeti moramo, da zgodnjespomladanska ali zimska rez vzpodbuja rast drevesa, poletna in jesenska rez (takoj po obiranju plodov) pa vplivata na zmanjšano bujnost drevesa.

V tem obdobju je tudi zadnji čas, da razredčimo plodove jabolk. S tem bomo pridelali debelejše plodove višje kakovos­ ti. Redčenje plodov v tem obdobju na cvetenje v naslednjem letu ne vpliva več. Pri debeloplodnih sortah puščamo stranske plodove, ki so manj debeli, pri drobnoplodnih sortah puščamo centralni, najdebelejši plod. Z redčenjem vplivamo tudi na zmanjšanje črvivosti plodov, ker metuljček jabolčnega zavijača jajčeca najraje odlaga na mesto, kjer se dva plodova stikata.

Jagode sorte Dream

13

Ličinka, ki se razvije, najprej začrvivi prvi in nato še drugi plod.

Od bolezni na jablanah so najpogostejše škrlup, pepelasta plesen, mišja pegavost in sajavost. Za vse glivične bolezni rastlin je značilno, da za okužbo in razvoj potrebujejo dovolj visoke temperature (kar poleti so) in vlago. Zato so drevesa močneje okužena v letih mokrih poletij. Na vrtovih verjetno ne bomo škropili dovolj pogosto, da bi preprečili okužbe. Za zmanjšanje okužbe lahko veliko naredimo z ostalimi tehnološkimi ukrepi.

Spomladi odstranimo okuženo listje prejšnje sezone, ki je vir okužbe, poleti skrbimo, da je krošnja drevesa redka, da se listje hitro posuši. Na bujnost dreves vplivamo tudi s primernim oves­ kom plodov in uravnoteženim gnojenjem (predvsem z dušikom ne smemo biti preveč radodarni) in ustrezno rezjo, izvajano v primernem času. Najučinkoviteje je sajenje sort, odpornih na škrlup. Za zmanjšanje okužbe s pepelasto plesnijo izrezujemo okužene poganjke in jih odstranjujemo iz nasada.

Pri hruškah je poleg škrlupa pogosta bolezen tudi hruševa rja.

Simptome okužbe najdemo na listih: na zgornji strani listne površine je oranžno rdeča pega, na spodnji strani izrastejo trosi.

Ob hudi okužbi hruška lahko odvrže vse listje. Hruševa rja je dvodomna bolezen in za vmesnega gostitelja potrebuje smrdeči brinj, ki je pogosto okrasna rastlina na vrtovih. V intenzivnih nasadih hrušk, kjer izvajajo redno varstvo proti škrlupu, z rjo nimajo težav. Po vrtovih je okuženih dreves veliko. Okužbo bi lahko ustavili z odstranitvijo ene izmed gostiteljskih rastlin, hrušk ali brinjev.

Za vse sadne rastline velja, da je priporočljivo izrezovati poš­kodovan in okužen les. Pri tem moramo paziti na higieno.

Orodje po takem delu razkužimo, obolele dele rastlin iz sadovnjaka odstranimo na tak način, da okužbe ne prenesemo še na zdrava drevesa.

- Alenka Caf, svetovalka za ­sadjarstvo, KGZS - Zavod Ljubljana

PREDSTAVLJAMO

14

MOJ VRT

Fendona

hiter, učinkovit insekticid za zatiranje škodljivcev

ZAKAJ UPORABITI FENDONO?

• Varna za ljudi in domače živali.

• Ne pušča vonja, madežev in ni korozivna, • Je popolnoma biološko razgradljiva, • Prodaja brez izkaznice za FFS.

Pakiranje: 50 ml za 100 - 200 m2; 500 ml za 1000 - 2000 m2.

SPEKTER UPORABE Mesta uporabe

Škodljivci

Bivalni prostori, žitna skladišča in vsa mesta kjer Muhe, ščurki, komarji, mravlje, bolhe, posteljne se pojavljajo škodljivci stenice , molji in ostali leteči in plazeči insekti

UPORABA IN PRIPRAVA SREDSTVA Za pripravo škropilne mešanice je potrebno proizvod Fendona® 6 SC razredčiti z vodo.

Za tretiranje 100 m2 površine zadostuje 25 ml proizvoda Fendona® 6 SC, razredčene s 5 litri vode.

Dvojno količino škropilne mešanice za isto površino priporočamo, če gre za zelo umazane, porozne površine ali močno vpojne površine, da ostane na površini ustrezna količina pripravka.

INFO: M: 031 413 364 E-mail: info@agroavant.eu W: www.agroavant.eu

MOJ VRT

15

PREDSTAVLJAMO

MINERAL – naravno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin

Celostna oskrba rastlin

S

mesecem majem prihajajo toplejši dnevi. Že od časov davnih prednikov sledimo njihovim pregovorom in starim nasvetom, ki svetujejo setev ter presajanje bolj občutljivih rastlinskih vrst po majskih svetnikih – ledenih možeh. Po 15. maju naj bi po večini slovenskih pokrajin minile nevarnosti pozebe in hladnih juter.

Če želimo na svojem vrtu pridelati obilo zdrave hrane, je vredno upoštevati te nasvete, saj lahko hladne razmere našim plodovkam in sorodnim vrstam močno zmanjšajo sposobnost rasti ter razvoja, s tem pa je pridelek manjši in slabše kakovosti. Krepke in močne rastline lahko od sebe dajo več, vložijo več v razvoj cvetov in plodov ter tudi sekundarnih presnovnih snovi, preko katerih se jim izboljšata prehranska vrednost in naravna odpornost proti škodljivcem, boleznim ter stresnim okoljskim dejavnikom. Da bi bile naše rastline močne in odpornejše skozi vso rastno sezono, moramo ukrepati v zgod­ njih fazah razvoja, torej že ob setvi in presajanju.

Seme in sadike po sejanju oz. presajanju zalijemo z raztopino MINERAL ZELENI, s čimer izboljšamo zemljo, dodamo vsa potrebna mikro- in makrohranila ter povečamo talno sposobnost zadrževanja vode. Pri sadikah močno zmanjša negativne učinke presaditvenega šoka in pos­ peši rast korenin, ki so osnova za rast ter razvoj celotne rastline. Korenine zrastejo močnejše in odpornejše, zato lažje in bolj učinkovito črpajo hranila, sidrajo ter opravljajo vrsto drugih pomembnih presnovnih procesov. Lastne sadike pred presajanjem na vrt prej malce okrepimo in privadimo tako, da prostora, kjer jih vzgajamo, ne ogrevamo. Čez ves dan pustimo odprta okna, v toplih dneh lahko lončke s sadikami zložimo na pladnje in jih čez dan prestavimo ven. Nekaj dni pred presajanjem jih v lončkih pustimo zunaj tudi preko noči. S tem bodo pripravljene na zunanje temperaturne razmere, kar dodatno zmanjša vplive presaditvenega

šoka. V času intenzivne rasti moramo za uspešno rast in razvoj dodajati večje količine makrohranil, kot sta dušik in kalij.

V ta namen z raztopino MINERAL MODRI rastline zalivamo 14 dni po vzniku iz semena oz. 10 dni po presajanju.

Zalivanje ponovimo enkrat tedensko, vsaj tri tedne, nakar zalivamo le enkrat mesečno. Glavna razloga za pojav grenke pegavosti, črnih lis na paradižniku in sploš­ nega odpadanja plodov sta pojav suše ter pomanjkanje hranil. Poleg večjih količin makrohranil MINERAL MODRI vsebuje tudi vsa mikrohranila v različnih oblikah, kar dodatno izboljša vezavo vode v tleh, zaradi česar so pojavi presnovnih bolezni manj pogosti.

Nadzemne dele rastlin okrepimo in oskrbimo s hranili s škropljenjem z raztopinama MINERAL RUMENI ter MINERAL RDEČI. Začnemo 14 dni po vzniku ali 10 dni po presajanju in ponovimo vsaj trikrat na 14 dni, škropimo izmenično en teden z enim, drugi teden z drugim.

Pri pravilni uporabi sredstev MINERAL RUMENI in MINERAL RDEČI po navodilih bodo rastline bolj odporne proti na-

padom škodljivcev ter bolezni. V rastlini povečata naravno odpornost, kot je na primer debelina voščene prevleke, ki ščiti pred vdorom glivičnih bolezni. Ta se odebeli in ojača, prav tako rastlini zagotovita dovolj snovi za izgradnjo dodatnih naravnih odpornostnih ter odvračalnih spojin.

Dodatno lahko na naraven način sadike zavarujemo tudi tako, da ob rob gredice posadimo ognjiče in kapucinke. Vonj teh rastlin odganja polže in druge škodljivce. Če imamo na vrtu težave z listnimi ušmi, ob robu vrta nasadimo volčji bob, ki dobi funkcijo privabilnega posevka in ščiti ostale rastline. Da ga ohranimo dalj časa, ga poškropimo z naravnim sredstvom MINERAL RDEČI FORTE. Rastline s kolekcijo sredstev MINERAL oskrbujemo na popolnoma naraven in ekološki način. Naravno okrepljene in zdrave rastline dajo zdrave ter okusne plodove, in to brez ostankov umetnih kemičnih spojin. Uspeh in uresničitev želja po kakovostni zdravi domači hrani sta zagotovljena.

MINERAL lahko kupite v maloprodaji v pršilkah 0,5 l in v pakiranjih po 1 l in 3 l v ­Mercator centrih, ­Intersparu, kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih ­trgovinah, v katerih lahko naročite tudi večja pakiranja po 20 l.

Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na facebooku in instagramu.

VSE ZA VRT IN POLJE • SADIKE ZELENJAVE • SADIKE TRAJNIC IN ENOLETNIC • BALKONSKO CVETJE • ZEMLJA IN SUBSTRATI • LONČKI IN KORITA • DOMAČI PRIDELKI IN IZDELKI

• Prodajalna MEDVODE Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode tel. 01-3613-300, 031/810-384, 051/649-640 e-mail: trg-medvode@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00, sob: 7.00-13.00 • Prodajalna VODICE Kamniška 8, 1217 Vodice, tel. 01-8324-011, GSM: 031/810-385 e-mail: trg-vodice@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00, sob: 7.00-13.00 • Prodajalna VIŽMARJE Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Šentvid tel. 01-5124-666, GSM: 031/728-611 e-mail: trg-vižmarje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-13.00 • Prodajalna DOBRUNJE Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje tel. 01-5471-684, GSM: 041/321-543 e-mail: trg-dobrunje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-13.00