Moj vrt, junij 2017

MOJ VRT Junij 2017

Letnik 17

Številka 3

+ Nove sorte in trendi

sobnih rastlin

+ Ali pleveli zmanjšujejo

pridelek?

+ Zadnji čas za

vzdrževanje trate

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

17 LET

POLETJE

2

MOJ VRT

Sobne rastline

Nove sorte in trendi različnih kombinacij

V

pomladnem času običajno vsi hitimo z urejanjem vrtov. Mno­ gokrat pa pozabljamo na sobne rastline, ki so nas razveseljevale tudi v zimskem času. Sobne rastline je po­ trebno pomladi pregledati, če je po­ trebno, je še vedno čas za presajanje.

Ko koreninska gruda preraste lonček je potrebno rastlino presaditi le v eno številko večji lonček. To pomeni, da je nov lonec v premeru večji do 3 cm. Ne pozabimo na drenažo, saj mora voda nemoteno odtekati. V nasprotnem primeru pride do gnitja korenin in propada rastline. K splošni negi rastlin spada tudi brisanje prahu. Večje gladke liste lahko obrišemo z vlažno mehko krpo, katero smo prej navlažili z vodo, ki vsebuje gnojilo za zelene rastline. Tako smo hkrati, ko smo po­ brisali prah, rastlino še foliarno pognojili (gnojenje preko listov). V primeru sobnih rastlin z dlakavimi listi je potrebno prah »pomesti« iz lista z mehkim čopičem.

Poleg brisanja prahu je potrebno odstraniti vse suhe vejice, liste, odcvetele cvetove. V odmrlih delih rastlin se hitro razvijejo glivična obolenja. V kolikor ima drobnolistni fikus suhe vejice, je potrebno odrezati suhi del skupaj s centimetrom zdrave veje. Pri tem se vam bo pocedil mleček, ki lahko povzroča alergije. Zato

Kalanhoja in sedumi

Kalanchoe interspecific Hybrid Queen Green Rarotonga

Kalanchoe interspecific Hybrid Queen Rose Flowers Ghita

previdno in pazite, da mleček ne pride v stik z očesom.

Sobne rastline v večji meri propadejo zaradi prepogostega in obilnega zalivanja. Na ta način zgnijejo korenine in zaradi tega ne morejo opravljati svoje funkcije, to je črpanje vode s hranili. Rastlina kaže znake pomanjkanja vode in seveda lahko to narobe razumemo in rastlino ponovno zalijemo. Do takih zapletov pride pri rastlinah, ki v večji meri rastejo v šoti. Ta substrat ima nekoliko drugačne lastnosti kot navadna zemlja, ki smo jo vajeni. Na vrhu se šota hitro osuši in ko jo potipamo imamo občutek, da je rastlina suha. Tako naredimo napako in rastlino ponovno zalijemo, čeprav ni potrebe. Šota namreč v notranjosti zadržuje vodo.

To lahko preverimo z leseno palčko, ki jo porinemo v predel koreninske mase. Po nekaj minutah palčko izvlečemo in če je vlažna, rastline ne zalijemo.

Poleg zdravih in negovanih rastlin nas razveseljujejo tudi nove sorte rastlin. V času, ko hitimo je vedno več rastlin, ki so na tržišču označene pod trgovsko znamko »EasyCare Plants«, kar pomeni rastline z enostavno oskrbo. V večji meri so to sukulentne rastline, ki izvirajo iz suhih predelov puščav in step. Običajno so to rastline z

mesnatimi listi in debelo povrhnjico. V to skupino spadajo tudi cvetoče kalanhoje.

Na največjem cvetličarsko – vrtnarskem sejmu v Evropi IPM Essen 2017 je bilo predstavljeno nekaj novih sort. Med njimi je kalanhoja s polnimi cvetovi rožnato – lososove barve Kalanchoe interspecific Hybrid Queen®Rose Flowers ‘Ghita’. Za uspešno gojenje te rastline je potrebno štiri tedne dolgih dni z 12 ur osvetlitve in 14 tednov kratkih dni, kar pomeni le 8 ur osvetlitve. Ima večje cvetne popke in cvetove. Socvetje ima dolgo življenjsko dobo, tudi do dva meseca. Najpomembneje pa je, da je ta rastlina odporna na vpliv etilena. Če običajno cvetočo rastlino postavimo v bližino sadja, potem bo cvetje hitreje dozorelo zaradi etilena, ki ga sadje oddaja. Ta kalanhoja na ta vpliv ni občutljiva in cveti dlje časa.

Druga novost na področju kalanhoj, je kalanhoja, ki so jo žlahtnitelji popolnoma spremenili. Oblikovali so rastlino, ki razvije zunanjo zeleno čašo cveta, medtem ko je celoten cvet zakrnel. To je Kalanchoe interspecific Hybrid Queen®Green ‘Rarotonga’. Pri gojenju te rastline je osvet­ litev podobna kot pri prejšnji, le da je tu pomembna tudi temperatura, ki mora biti 20°C. Zeleni popki tvorijo zanimiv krtač-

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 13. 6. 2017, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica:Obetavni cvetovi bučk napovedujejo dobro letino (Foto: Matej Rauh)

MOJ VRT

POLETJE

3

Nasad sedomov kast izgled socvetij, ki zelo dolgo držijo.

Tudi ta rastlina je odporna na vpliv etilena. Obe novi sorti sta na tržišču od začetka letošnjega leta.

V to skupino rastlin, ki so preproste za vzdrževanje, sodijo tudi različni sedumi. Z njimi lahko sestavimo zelo zanimive kombinacije, saj so različnih oblik, barv in velikosti. Še boljše kontrastne zasaditve oz. dekoracije iz sobnih rastlin, ustvarimo, če kombiniramo zelene rastline s cvetočimi.

Vedno pazimo na pravilo, v nasadku moramo združiti rastline, ki zahtevajo enake rastne pogoje. Torej s sedumi lahko kombiniramo različne kalanhoje. Poleg rastnih pogojev je pomembna kombinacija barv, struktur in tekstur listov. V kolikor zasadimo le drobne sedume, potem naš nasad ne bo tako zanimiv, saj imamo le drobno strukturo, ki se razlikuje v barvnih tonih.

Raje kombinirajmo rastline z drobnimi listi

skupaj z rastlinami z večjimi listi.

Ne pozabimo na kakteje, ki jih v poletnih dekoracijah lahko kombiniramo s poslikanimi kamni. Tako ustvarimo vzdušje, ki spominja na puščavo, hkrati pa na čas poletne zabave.

Zelo malo nege potrebuje skupina sansilverij oz. taščinih jezikov. Rastline so lahko v več različicah. Lahko so visoke, nizke, s ploščatimi ali cilindrastimi listi.

Lahko imajo rumen rob, ali pa so le zelene s prečnimi progami.

Zanimivo je, da jih lahko nespolno razmnožujemo z listnimi odrezki. Odrežemo list in ga prečno razrežemo na 5cm dolge koščke. Ko kos lista – listni odrezek vtaknemo v substrat, je potrebno vedeti, kje je zgornji in kje spodnji konec lista. V kolikor zamenjamo strani, korenine ne bodo zrastle. Pri rastlinah, ki imajo rumen rob je značilno, da bodo iz listnih odrezkov z

Poslikani kamni in kakteje

Cilindrasti taščin jezik

Znamka rastlin - lahko vzdrževanje rumenim robom zrastle nove rastline, ki imajo le zelene liste.

V stanovanjih imamo tudi nekoliko bolj zahtevne rastline, kot so praproti, ki po­ trebujejo nekoliko višjo zračno vlago, kot ostale rastline. Preko poletja jih lahko damo na vrt v senco dreves v zavetrje in jih zvečer redno poškropimo. Tak oddih jim bo dobro del in rastline bodo postale bolj košate.

Na splošno moramo sobne rastline, ki jih damo preko poletja na vrt, zaščititi pred neposrednim žgočim soncem. Predvsem bodimo pozorni na kapljice, ki se zadržujejo na listih, saj delujejo kot leče, zbirajo sončne žarke, ki nato povzročajo sončne ožige.

Kot vidite sobne rastline potrebujejo tudi nekaj nege, predvsem po koncu obdobja mirovanja. Nekatere med njimi so iz skupine rastlin, ki so prilagojene slabšim rastnim pogojem v domovini, od koder izhajajo in so tako rastline, ki ne potrebujejo veliko nege. Tempo življenja v današnjem času je običajno tak, da večkrat pozabimo na rastline oz. nimamo časa, da bi jih negovali. Tako so se na tržišču pojavile rastline, ki so trpežne in so nam v okras tudi ob skromni negi.

Ljubitelji z nekoliko več časa pa si lahko privoščijo bolj zahtevne rastline, ki jim vse njihovo delo vračajo z izjemno lepim okrasnim videzom. Važno je, da ste se sedaj spomnili na sobne rastline, jih pre­ gledali in primerno oskrbeli. Preko poletja se bodo razrast­le, cvetele in napolnile z novo energijo ter se pripravile na zimsko mirovanje.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

4

ZALIVAMO

MOJ VRT

Nadzemni rezervoarji za zbiranje deževnice

L

epo in koristno. Ne skrivajte več re­ zervoarja za hišo. Polepšajte oko­ lico. Na voljo več kot 60 različnih vrst rezervoarjev, ki se razlikujejo po obliki, barvi in prostornini.

Voda je zelo draga dobrina. Še posebno, če jo uporabljamo za zalivanje rastlin.

Ponujamo vam rešitev za zbiranje deževnice v dekorativnih nadzemnih rezervoarjih. Z njimi boste prihranili in istočasno polepšali izgled svojega vrta.

Za rastline ni boljše vode, kot je deževnica. Čista, mehka in vedno prave temperature. Najboljše pa je, da je brezplačna. Hladna in trda pitna voda črpana globoko izpod zemlje, pogosto močno klorirana ni prava izbira za naše ljubljene rastline. Vse to so razlogi, da vedno več ljudi na svoje vrtove postavlja zbiralnike deževnice. To postaja že skoraj standard.

Postavitev nadzemnega rezervoarja za zbiranje deževnice je enostavna. Izberite velikost, obliko in barvo rezervoarja. Izbe­ rite rezervoar, ki bo polepšal vašo okolico. Rezervoar postavite v bližino žleba. Če je možno naj ne bo cel dan izpostavljen soncu. Tla za postavitev naj bodo dobro utrjena. S pomočjo filtrov iz naše ponudbe priklopite rezervoar na padno cev žleba.

Filter priklopite vodoravno na rezer­voar v zgornjem delu. Tako pri­klopljen filter bo služil kot čistilec deževnice ter istočasno kot preliv viška vode, ko bo rezervoar poln. Rezervoarji so izdelani iz visoko UV obstojnih materialov odpornih na zunanje vremenske razmere ter nepropustnih za svetlobo. Razvoj alg ni mogoč. Pred zimo na filtru zaprite dotok vode v rezervoar in ga spraznite. Vsi filtri imajo možnost zimsko-letne nastavitve.

Na naši internetni strani www.cistilne­ naprave-dezevnica.si v zavihku Armex -Graf TV si oglejte tipično priključitev zbiralnika na padno cev žleba.

ARMEX ARMATURE d.o.o., Ljubljanska cesta 2A, 1295 Ivančna Gorica 051/652 192, 01/78 69 270; info@armex-armature.si

MOJ VRT

ki mu

5

PREDSTAVLJAMO

Tisto orodje,

zaupate

Da vas ne bo pustilo na cedilu, ko boste urejali nediscipliniran vrt ali trato. Za vas imamo na voljo celo vrsto orodij, ki poskrbijo za vašo okolico.

HF 2622 Širina reza: 122 cm Moč motorja: 16,18 kW Koš: 350 l Masa: 245 kg

5.990€

4.490€

hrg466 Širina reza: 46 cm Prostornina motorja: 160 cm3 Koš: 55 l Masa: 32,5 kg

649€

FG320 Največja obdelovalna širina: 90 cm Največja obdelovalna globina: 32 cm Hitrost: 116 obr./min Masa: 52 kg

+

Komplet za oranje

169€

799€

Osipalni plug in železna kolesa

699€

579€

Generalni zastopnik in serviser

AS Domžale Moto center d.o.o., Blatnica 3A, 1236 Trzin | 01 562 37 00 | www.ascenter.si | info@ascenter.si Za napake v tisku ne odgovarjamo.

Pooblašcena prodajna in servisna mreža Ljubljana: Dimcvaker d.o.o., 041 693 821 | Škofljica: Pil Impex d.o.o., 01 366 64 34 | Logatec: Totum d.o.o., 01 750 93 48 | Kocevje: Trgovina Jana - Jana Invest d.o.o., 01 895 40 40 | Maribor: Trgovina Lopa - PGGH d.o.o., 02 234 25 82 | Ptuj: C&G Nvigator d.o.o., 02 787 22 75 | Poljcane: Ocvirk JM d.o.o., 02 802 50 06 | Slovenj Gradec: Trgovina in servis Buc Jasmina s.p., 02 884 18 20 | Ravne na Koroškem: Hipra d.o.o., 02 62 084 88 | Vojnik: Cepin d.o.o., 03 780 00 51 | Braslovce: Duseti d.o.o., 03 700 11 70 | Kranj: Založnik d.o.o., 04 204 91 80 | Tržic: Mobil servis d.o.o., 041 695 009 | Most na Soci: Pil Impex d.o.o., 05 381 31 40 | Idrija: Pil Impex d.o.o., 05 377 67 77 | Nova Gorica: Pil Impex d.o.o., 05 393 80 23 | Koper: Axle K7 d.o.o., 05 663 23 77 | Sežana: Pil Impex d.o.o., 08 205 58 64 | Portorož: Lombardini servis Zvonko Kojnok s.p., 05 993 38 36 | Brežice: TMS Brežice d.o.o., 07 496 66 50 | Radenci: Erinox d.o.o., 02 522 30 10

AS center [185x251+3mm] Moj vrt - HF2622, HRG466 & FG320

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Oskrba z vodo ni vedno le zalivanje

S

ušna obdobja so vedno bolj pogosta in nepredvidljiva.

Ljubitelji angleške trate zato investirajo v drage zalival­ ne sisteme, mnogi prisegajo na zastirko iz lubja. Neka­ teri polagajo na tla folije in nanje pobarvane sekance, ker mislijo, da s tem lahko nadomestijo barvito rastlinje. Ljubi­ telji in poznavalci trajnic pa vedo, da je najpomembnejša pravilna izbira vrst in sort trajnic in skrb za živo zemljo. Po­ tem je tudi v suši dela z zalivanjem malo.

Pri naravi prijaznem vrtnarjenju barve v vrtu skozi večji del leta in še marsikatere druge učinke dosegamo s trajnicami. Z njimi poskrbimo tudi za pokrivanje tal pod drevjem in grmovjem, kjer senca onemogoča uspevanje trate ali na plitvih tleh na žgočem soncu, kjer je premalo vode in hrane za trato. S trajnicami lahko poskrbimo za kontinuirano oskrbo z materiali za domače šopke, za zeleno streho ali urejen videz domače rastlinske čistilne naprave za odpadne vode tam, kjer ni možen priključek na kanalizacijo. In vse to lahko dosežemo s premišljenimi zasaditvami, s skrbno pripravo tal in potem z ukrepi, ki bodo poskrbeli za dobro vpojnost in zmanjšanje izhlapevanja vode v zrak. To so ukrepi, ki sicer zahtevajo nekaj znanja, a ko ga usvojimo, nam ostane za vedno. Potem bo zalivati potrebno le poredko ali celo le ob izrednih sušah, a temeljito. Zalivanje tako ne bo predstavljalo vsakodnevne tlake ali velike investicije v zalivalne naprave.

Seveda pa to ne velja za vse trajnice po vrsti, zlasti ne za tiste, ki po svojem izvoru prihajajo iz vlažnih in hladnejših delov zemeljske oble in torej po svoji naravi zahtevajo veliko vode, mi pa jih skušamo gojiti v bolj vroči in sušni klimi. Tudi ne velja za tiste sorte trajnic, ki so jim vrtnarji z odbiro dali posebno bogato listje in cvetje, a jih pri tem temeljito pomehkužili (n.pr. mnoge sorte iskrivk ali hojher in velikocvetni ostrožniki) in so zato primerni le za tiste, ki se jim bodo res stalno posvečali. Trpežnega nasada trajnic tudi ne moremo oblikovati s sadikami, ki so bile vzgojene na hitro, na moderen način, v rastlinjakih, v šotnici in s pomočjo različnih posebnih gnojil, rastnih regulatorjev in stimulatorjev.

Takšne sadike se namreč težko, če sploh, prilagodijo na vrtno zemljo, ki jo ne zalivamo ali jo zalivamo le poredko.

Potonike in maslenice sodijo med izjemno trpežne in dolgožive trajnice. V hudi suši jim lahko pomagamo z obdelavo tal, da tako preprečimo izhlapevanje vode. V starejših in gostih nasadih pa senco zemlji na koreninah delajo kar s svojim listjem.

Potem moramo temeljito poznati prostor in zemljo, kamor nameravamo saditi. Nato poiščemo primerne vrste in sorte za naš prostor in zemljo, glede na cilje, ki jih želimo doseči. Pri tem si nikakor ne smemo postavljati nedosegljivih ciljev, pač pa slediti danim možnostim. Nič ne pomaga, če nam je n.pr. ostrožnik (Delphinium) zelo všeč in ga želimo gojiti za rezano cvetje, če pa imamo normalno vrtno zemljo, ki ni zelo bogata s humusom in nimamo časa za postavljanje opor in redno zalivanje. Tudi prelepe visoke plamenke (Phlox paniculata) v normalni vrtni prsti ob suhem zraku in pomanjkanju vode v tleh ne bodo dobro uspevale. Brez opor in zalivanja lahko n.pr. za šopke gojimo bodoglavec (Echinops), trpežne sorte ameriških slamnikov (Echinacea), različne hermelike (visoki Sedum), potonike (Paeonia) in še mnogo drugih.

Pravilna izbira sadik Najprej moramo poskrbeti za sadike, ki niso bile v času razmnoževanja pomehkužene, da se bodo v zemljo hitro vrasle in ob tem ne bodo zahtevale veliko zalivanja.

Pravilna priprava tal Zemljo za sajenje trajnic pripravljamo za mnoga leta, zato ji moramo posvetiti ustrezno skrb in dela ne smemo opraviti z levo roko in na hitro. Nikakor pa ni potrebno za dobra vrtna tla nakupovati vsega mogočega iz daljnih dežel. Vse potrebno najdemo v domačem okolju, saj so tudi pri nas v naši zemlji od nekdaj rasle vse mogoče rastline, tudi vrtne trajnice. Za večino trajnic bo ustrezala navadna vrtna prst, kar pomeni globoko

Hoste, od malih do velikih, od enobarvnih do pisanih, zalivanja sploh ne potrebujejo, ko se enkrat vrastejo v zemljo. Sonce jim sicer rado požge liste, zato jih sadimo v senco ali polsenco, kjer se odlično počutijo in so vsako leto lepše.

Mnoge visoke trave, tudi Andropogon gerardii v dovolj globokih tleh razvijejo korenine zelo globoko in si same poiščejo vodo.

MOJ VRT

TRAJNICE

7

zrahljana, z ustreznim razmerjem apnenega peska in glinastih delcev ter veliko humusa. Le za tiste trajnice, ki zahtevajo kisla tla, apnenega peska ne smemo uporabljati, pač pa lahko kremenčevega in seveda poleg komposta kislo organsko maso, n.pr. zdrobljeno praprot, iglice ali žagovino. Seveda v zemlji ne sme biti trajnih koreninskih plevelov, kot so slak, pirnica, osat, regačica in podobni, ki bi se sčasoma razmnožili, temeljito pleti pa jih med trajnicami ni možno. Če imamo težka tla z veliko gline in nepropustnim spodnjim slojem zemlje, nam bo v deževnih letih tu zastajala voda, ob močnih sušah pa bo zemlja na površini močno razpokala. To bomo vzeli v zakup, zemljo pred sajenjem temeljito zrahljali, pognojili z organskimi gnojili, za sajenje izbrali trajnice, ki jim taka tla ustrezajo in to je to. Če imamo plitva in sušna, peščena tla, jih bomo izboljšali z dodatkom glinaste frakcije in humusa, če želimo povečati izbor zanje primernih trajnic. Sicer bo pač izbor primernih trajnic zanje omejen le na tiste, ki sodijo med kserofite. Čas sajenja in tip sadik Delitev trajnic iz domačega ali sosedovega vrta nam je lahko v posebno zadovoljstvo iz več razlogov in z njim imamo lahko lepe uspehe, če upoštevamo za to opravilo primeren letni čas.

Ta je praviloma močno omejen. Le redke so tiste trajnice, ki jih lahko tudi na ta način množimo in zasajamo skoraj v vsakem letnem času. Takšne so recimo maslenice, ki prenesejo izkopavanje, delitev in ponovno sajenje tudi v času cvetenja, če jim le porežemo liste skoraj do tal in jih ob saditvi temeljito zalijemo.

Za veliko večino trajnic velja, da jih z delitvijo množimo takrat, ko niso v polni rasti, torej zgodaj jeseni ali zgodaj spomladi. Pri tem velja, da spomladi delimo tiste, ki bodo cvetele poleti in jeseni, jeseni pa tiste, ki bodo cvetele spomladi. Če sadimo sadike trajnic, ki so bile vzgojene v lončkih, čas sajenja ni odvisen od letnih časov, pač pa od tega, kdaj imamo zanje pripravljen prostor in zemljo ter seveda , ko si lahko vzamemo čas za to opravilo. Pri tem seveda velja, da bodo asketsko vzgojene in trpežne sadike po saditvi potrebovale minimalno nego, tiste pomehkužene pa veliko skrbi in še bodo rezultati dela vprašljivi. Če sadimo v hladnejših obdobjih leta, kot sta pomlad ali jesen, je velika verjetnost, da se po sajenju zemlja ne bo kmalu izsušila. Če takrat torej sadimo vlažne sadike v vlažno zemljo, ne bo potrebno zalivanje niti ob sajenju. Če pa sadimo v času poletne vročine in suše, bo potrebno poskrbeti za vlažno zemljo z občasnim zalivanjem, dokler nove sadike ne razvijejo korenin v globino in se dobro vrastejo.

Pravilna gostota sajenja V naravi zlepa ne najdemo golih tal. Rastline praviloma poskrbijo, da so tla pokrita in tako zavarovana pred direktnim osončenjem in posledično izsuševanjem. Zato tudi pri sonaravnem vrtnarjenju, kamor sodi tudi vrtnarjenje s trpežnimi trajnicami, poskrbimo, da bo saditev tako gosta, da bodo rastline v kratkem času (v letu ali največ dveh) pokrile prostor pod seboj in ga zavarovale pred sončno pripeko in nalivi.

Zato dobri katalogi trajnic navajajo tudi primerno število sadik na kvadratni meter za posamezne vrste in sorte. In dobri vrtnarji in načrtovalci posameznih gred trajnic znajo izračunati primerno število potrebnih sadik za določen prostor tako, da bo zemlja kmalu pokrita.

Pravilno vzdrževanje Če smo zemljo pred sajenjem temeljito pripravili, za vsak prostor in namen prav izbrali med trpežnimi vrstami in sortami, uporabili asketsko vzgojene sadike trajnic, bo vzdrževanja nasadov malo. Čisto pozabiti pa na trajnice še vedno ne smemo.

Ob sajenju smo poskrbeli za vlažna tla s temeljitim zalivanjem, če ni poskrbela že narava sama. Potem pa bomo ohranjali v tleh potrebno vlago, dokler se rastline ne bodo dobro vrasle in pokrile tal pod seboj. To lahko storimo na različne načine in niti slučajno ni potrebno vsakodnevno zlivanje, tudi če dolgo ne bo dežja.

Najbolj osnovna sta dva načina zadrževanja vode v tleh in hkratnega preprečevanja izhlapevanja vode v zrak, z malo ali nič zalivanja: Občasno plitvo rahljanje tal (praznega prostora med posameznimi sadikami) z motičico ima dve funkciji. Morebiti kaleče plevele uničimo mimogrede brez vsakega pobiranja, saj jih sonce posuši že zaradi rahljanja. Hkrati z rahljanjem preprečimo zaskorjenje tal in tako močno zmanjšamo izhlapevanje skozi razpoke in razpokice. Zato velja pravilo, da zemljo prav plitko zrahljamo kak dan po vsakem zalivanju ali dežju in potem tega ni potrebno ponavljati do naslednjega dežja, ko bo spet nastala nevarnost zaskorjenja. Če je zemlja zaradi pogostega dežja vedno vlažna, rahljanje ni niti možno, niti potrebno. Morebitne mlade plevele pa lahko v takšnih pogojih sproti (občasno, morda enkrat na teden ali na štirinajst dni) mimogrede kar z roko populimo in jim ne dovolimo, da bi se razrasli ali bognedaj celo razsejali.

Za oviranje kaljenja plevelov, zaskorjanja površine tal, za varovanje pred sončno pripeko in izhlapevanjem vode lahko poskrbimo tudi z nežno zastirko, ki jo previdno razporedimo po praznem prostoru med sveže posajenimi sadikami tako, da ne bomo prekrili njihovih koreninskih vratov in s tem ovirali razraščanja.

Občasno rahljanje tal ali zastirka lahko deloma ali v celoti nadomestita zalivanje, dokler se trajnice ne zgostijo in ne pokrijejo vsega prostora pod seboj. Pri dovolj gosti saditvi se to zgodi v letu ali dveh. Potem pa so same sebi zastirka, kot v naravi, kjer nihče ne okopava, ne zastira in ne zaliva.

Res pa je, da od vrtnih trajnic pričakujemo tudi lepoto in ne samo preživetje. Zato jim bomo ob dolgotrajnih in hudih sušah morda morali priskočiti na pomoč s kakšnim temeljitim zalivanjem, da njihovo cvetje in listje ohranimo v boljši kondiciji.

Same nam bodo s svojim videzom pokazale, ali je to potrebno ali ne. Vse bo odvisno od naše spretnosti pri izbiri vrst in sort in seveda od muhavosti narave.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture­

in krajinske arhitekture Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije posneto v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Pleveli niso cilj naše pridelave

Ali zmanjšujejo pridelek?

D

efinicija plevelov pove, da so to rastline, ki so v da­ nem trenutku na nekem rastišču, vendar niso cilj naše pridelave. V Sloveniji je okoli 1400 različnih plevelov, vendar gospodarsko škodo povzroča okoli 300 plevelov.

Škodo povzročajo s tem, da odvzemajo kulturnim rastlinam vodo, hranila, svetlobo, hkrati pa izločajo določene zaviralne snovi za rast sosednih rastlin. Včasih se semena pojavijo v pridelku kot primesi (žita, ajda), zato so potrebni dodatni stroški za čiščenje semen, oziroma so lahko takšni pridelki zavrnjeni s strani varne hrane in trgovine (strupene primesi). Javnost zadnja leta spoznava plevele tudi kot povzročitelje alergije (ambrozija).

Vse bolj znane so tudi številne invazivne, tujerodne vrste, ki izpodrivajo domače vrste.

Pleveli so lahko tudi koristni in uporabni v prehrani, če samo pomislimo na regrat. V Južni Ameriki gojijo amarant – uporab­ljajo semena, ki je sorodnica našega ščira, zelo nadležnega enoletnega plevela na njivah in vrtovih. Prav tako gojijo quinojo, ki je sestrična naše nadležne metlike. Semena obeh lahko kupimo v vseh trgovinah z zdravo hrano. Pleveli so pomembni genski viri in izhodišče za vzgojo zelenjadnic. Večina zelenjadnic je izšlo iz plevelov, tako kot so žita selekcionirali iz trav in sadno drevje iz gozdnih dreves. Med poletnimi pleveli je zelo pogost plevel tolščak, na parkovnih gredicah pa najdemo selekcionirano vrsto iz tolščaka, to je okrasni portulak. Pleveli tudi povečujejo našo biodiverziteto in so okolje, kjer se lahko zadržujejo koristni organizmi, ki ohranjajo v naravi ravnotežje.

Kako pridelati ciljni pridelek, da ga ne zmanjšajo pleveli in da s odstranjevanjem plevelov nimamo preveč dela? To je vprašanje za vse pridelovalce rastlin, vendar je za zelenjadarje še pomembnejše, saj zelenjadnice pogosto klonejo v konkurenci z agresivnimi pleveli.

Poznamo enoletne (semenske) in trajne (koreninske) plevele.

Trajni, koreninski pleveli so med drugimi tudi osat, slak, gabez, pirnica, regačica, … torej vsi, kateri imajo dolge korenine in katerih vsak delček lahko požene v novo rastlino. Zato je na takšni površini prepovedana obdelava, ki te korenine še bolj nareže (freza).

Pri vrtnarstvu je pomembno, da na njivah in vrtovih NIMAMO trajnih, koreninskih plevelov, ker jih kasneje ko je kultura na

Posevek ajde pogosto razpleveli njivo ali gredico Posevek ajde pogosto razpleveli njivo ali gredico

Črna folija in namakanje njivi uničimo lahko le mehansko. Preden se lotimo vrtnarstva na neki površini s trajnimi pleveli, le te nujno uničimo mehansko ali kemično (totalni herbicid).

Semenski pleveli vsako leto znova poženejo iz semena, katerega zaloga v tleh je neizčrpna. Zavedati se moramo, da se semena v tleh ohranijo več deset let in da ena plevelna rastlina prispeva več tisoč semen. Semena kalijo, ko dobijo svetlobno informacijo (so osvetljena pri lopatanju ali oranju) in so dovolj blizu talne površine. S slepo setvijo, kar pomeni, da njivo obdelamo, pustimo kaljenje plevelov in plitvo uničimo vrhnjo plast kalečega plevela.

Borba s plevelom bo krajša, če uporabljamo sadike. Vrtnine iz sadik so na njivi le del leta (včasih le 2 meseca), zato jih s pravilno obdelavo in agrotehniko uspešno pridelamo tudi brez herbicidov. Tudi pri sejanih vrtninah lahko z mehanskimi in drugimi alternativnimi ukrepi preprečimo zapleveljanje njiv.

Hitro rast in pokrovnost ter večjo konkurenčnost imajo kapusnice, glavnata solata, rdeča pesa, nizek fižol, korenje. Nekatere vrtnine (špinača, motovilec, peteršilj, blitva) pa ostanejo nekonkurenčne plevelom do konca rastne dobe.

Mehansko zatiranje plevelov Najlažje zatiramo semenske plevele s pravočasnim uničenjem rastlin, preden pleveli semenijo. Za to so na voljo različne motike, vlečeni okopalniki in druga orodja. Pomembno je, da

Osat se razmnožuje z delci korenin kot tudi s semenom

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

9

Zastirka s slamo v rastlinjaku plevel uničimo dovolj zgodaj. S tem si zmanjšamo delo, ker za majhen plevel porabimo veliko manj časa, kot za velik. Za plit­ vo obdelavo uporabimo kotalno brano, včasih ima na zadnjem delu nož, ki istočasno spodreže plevel.

Večji pridelovalci zelenjave uporabljajo česala s prožnimi roglji iz vzmetenega jekla. Posevek mora biti dobro ukoreninjen, da roglji, ki gredo čez posevek, ne izruvajo posejano rastlino.

Zatiranje plevelov s plamenom Razvoj naprav za uničevanje plevelov s plamenom se je ustavil zaradi močne ponudbe herbicidov. Plevele lahko uničimo s plamenom ali napravami za infrardeče sevanje pred setvijo.

Nato rastline posejemo brez brananja. Nekatere kulture kalijo zelo dolgo (korenček, peteršilj, čebula), zato lahko kaleče plevele ožigamo pred kaljenjem kulturne rastline, največ tri dni pred kaljenjem. Če ožigamo plevele po setvi, so potrebna posebna varovala, ki zavarujejo rastlino pred plamenom.

Uporaba zastirk Na večjih površinah so bolj pogoste sintetične zastirke (folije).

Te uporabljamo pri vzgoji jagod, plodovk (paprika, paradižnik, kumare, bučkah, solati in ostalih površinah kamor sadimo sadike. Pod nepropustno folijo moramo položiti cev za kapljično namakanje.

Vrtovi pa so primerni za zastiranje z naravnimi materiali. Naj-

Zastirka s črno folijo

večkrat uporabljamo pokošeno travo, ki jo moramo prej vsaj en dan posušiti, da se pod njo ne pričenjajo gnilobni procesi.

Velikokrat uporabljamo mleto lubje, mlete sekance vej, žagovino ali oblance. Vse to so rastlinski odpadki, ki počasi razpadajo. Pri tem moramo vedeti, da za razkroj uporabljajo dušik, ki ga odvzemajo rastlini, katero pokrivamo z zastirkami. Zato je potrebno rastlino dognojiti z naravnimi ali drugimi gnojili, ki vsebujejo več dušika. Zastiramo lahko tudi s suhim senom ali slamo ali celo z ovčjo volno oziroma filcom. Ovčja volna je zelo priporočena za rahlo vdelavo v tla, ker rahlja zemljo in v določenem času zemljo obogati z dušikom. Če nič od navedenega nimamo pri roki, lahko tla zastiramo z rastlinskimi materiali, kot so koprive, bezgovo listje, gabezovo listje ali praprot, ki jo pogosto razprostremo okoli posajenega česna.

Vsi ti ukrepi ne samo da preprečujejo rast plevelom, ampak tudi preprečujejo prekomerno izhlapevanje vode iz tal in s tem zmanjšujejo potrebo rastlin po vodi. Ker imamo slabo urejene namakalne sisteme, pa tudi na vrtovih zalivamo še največkrat s kanglami, so zastirke, kot tudi okopavanje, dober ukrep pred prevelikimi izgubami pridelka zaradi suše.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

Plevel lažje uničimo, ko je še majhen

10

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Fendona

hiter, učinkovit insekticid za zatiranje škodljivcev

ZAKAJ UPORABITI FENDONO?

• • • •

Varna za ljudi in domače živali.

Ne pušča vonja, madežev in ni korozivna, Je popolnoma biološko razgradljiva, Prodaja brez izkaznice za FFS.

Pakiranje: 50 ml za 100 - 200 m2; 500 ml za 1000 - 2000 m2.

SPEKTER UPORABE Mesta uporabe

Škodljivci

Bivalni prostori, žitna skladišča in vsa mesta kjer Muhe, ščurki, komarji, mravlje, bolhe, posteljne se pojavljajo škodljivci stenice , molji in ostali leteči in plazeči insekti

UPORABA IN PRIPRAVA SREDSTVA Za pripravo škropilne mešanice je potrebno proizvod Fendona® 6 SC razredčiti z vodo.

Za tretiranje 100 m2 površine zadostuje 25 ml proizvoda Fendona® 6 SC, razredčene s 5 litri vode.

Dvojno količino škropilne mešanice za isto površino priporočamo, če gre za zelo umazane, porozne površine ali močno vpojne površine, da ostane na površini ustrezna količina pripravka.

INFO: M: 031 413 364 E-mail: info@agroavant.eu W: www.agroavant.eu

MOJ VRT

11

Zg. Jarše, Industrijska c. 15, 1235 Radomlje Trgovina Jarše 01/722 64 46 Trgovina Vrtičkar 01/721 31 62 Trgovina Ježica 01/561 48 00

Trgovina Lukovica 01/723 66 50 Trgovina Dol 01/563 93 50 Komerciala 01/722 64 48

NARO^ILNICA

✁

Kmetijska zadruga z.o.o. Dom`ale

✁

PREDSTAVLJAMO

Da, naro~am revijo Moj vrt za sebe za prijatelja (ustrezno obkro`i!)

Cena za redno prejemanje 7 zaporednih {tevilk je 10 EUR. Moji podatki:

Junij 2017

Ime in priimek

Surfinije iz našega prodajnega programa

Naslov Telefon Podpis Podatki prijatelja, za katerega naro~am revijo Moj vrt:

Pridružite se zadovoljnim vrtičkarjem in kmetovalcem, ki kupujejo v Kmetijski zadrugi Domžale!

Sadike in semena zelenjave in cvetlic, bogata izbira balkonskega cvetja, zemlja in substrati, gnojila, cvetlična korita in lonci, sredstva za varstvo rastlin.

Ime in priimek Naslov Pla~ilni nalog z ustreznim zneskom bomo poslali na va{ naslov.

✁

Domača zelenjava iz našega prodajnega programa

Naro~ilnico po{ljite na naslov: Specom d.o.o., p.p. 39, 4240 Radovljica ali pa nam po{ljite e-mail z vsemi podatki na specom@specom.si

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Po dobrem obetu je večina sadovnjakov praznih

Upoštevajmo nasvete strokovnjakov

V

ečina sadnih dreves v intenzivnih nasadih in v vrtovih je letos intenzivno cvetela in obljubljala obilno leti­ no. V tednu po veliki noči se je situacija spremenila.

Pri ogledih nasadov po pozebi smo opazovali črne plodove češenj, pri prerezu plodičev jabolk in hrušk je bilo preveč črnih, propadlih zasnov za peščišče, cvetovi jagod so imeli črno sredino … opazovali smo kako je pozeba prehitro 'ob­ rala' pridelek. Stanje v nasadih se nekoliko razlikuje glede na lokacijo, nadmorsko višino, lego nasada, a večina na­ sadov bo brez plodov. Kljub temu ne smemo zanemariti sadnih dreves in grmov, ker bomo sicer v naslednjem letu imeli še večje težave.

Na to, kako bodo rastline prenesle stresne situacije, kamor sodi tudi pozeba, (vendar ne tako ekstremne kot letos) zelo vpliva naravna odpornost rastlin. Osnova odpornosti rastlin je uravnotežena prehrana: poskrbimo, da rastline posadimo v ustrezno pripravljena tla glede na zahteve rastline in kasneje gnojimo na podlagi rezultatov analize tal. Gnojenje 'na pamet' je velika loterija, lahko naredimo tudi veliko škode. Za odpornost rastlin so zelo pomembni tudi mikroelementi, hranila, ki jih rastline potrebujejo zelo malo, morajo pa biti prisotna. Pri izvajanju varstva rastlin smo vedno uspešnejši kadar izvajamo preventivno varstvo. Se pravi, da moramo spremljati razvojne faze rastlin in vremenske pogoje, ter rastline zaščititi preden pride do okužbe ali je še v manjšem obsegu. Lahko si pomagamo tudi s sredstvi za krepitev rastlin, ki jih je veliko na trgu. Poskrbimo, da so rastline tudi ustrezno zalite, škoduje premalo in še bolj preveč vode ...

V osrednji Sloveniji zorijo jagode. Prvi cvetovi so pozebli, zato je pridelek kasnejši in manjši. Nekatere sorte jagod so pozeble cvetove delno nadomestile z novimi cvetnimi peclji, večina pa ne. Zaradi obilnih padavin in vremenskih ekstremov, ki so vedno pogostejši (toča, hudi nalivi…), je priporočljiva pridelava jagod v zaščitenih prostorih (npr. visoki tuneli), ki zmanjšujejo možnost okužbe z različnimi glivičnimi boleznimi (predvsem siva plesen in antraknoza), rastline tudi zaščitijo pred točo. Paziti moramo, da so jagode v času zorenja vedno ravno prav zalite. Preveč vode predvsem na težkih, ilovnatih tleh, povzroči zadušitev in zato odmiranje korenin. Plodovi ne dozorijo, rastline ovenijo in propadejo. Na koreninah se razvijejo talne bolezni, ki lahko škodujejo tudi rastlinam, ki bodo na tej površini rasle za jagodami. Tudi zato je na težjih tleh jagode potrebno saditi na višje grebene, da se zemlja po obilnih padavinah hitreje osuši. Rastline, ki trpijo pomanjkanje vode, razvijejo manj sočne in drobnejše plodove, v skrajnem primeru tudi suhe, brez slastnega soka. Koliko je ravno prav zalita jagoda? Svaljek zemlje, ki ga stisnemo v pest se sprime in razklene, ko razpremo dlan. Pri stisku zemlje v pest ne sme priteči voda. Po končanem obiranju nasada jagod rast­ line čim prej odstranimo s površine, če imamo namen nasad izkrčiti in zemljo po potrebi pripravimo za naslednjo kulturo ali jo pustimo počivati. Jagoda naj si na isti površini ne sledi vsaj tri leta. Nasad, ki ga bomo obirali še naslednje leto pokosimo in odstranimo obolelo listje iz nasada. Tako listje je potrebno uničiti (to ne sodi na kompostni kup). Po potrebi nasad poškropimo glede na prisotnost bolezni ali škodljivcev. V tem obdobju je varstvo rastlin najbolj 'varno', ker bo obdobje do naslednjega obiranja še dovolj dolgo. Rastlin ne zalivamo tako intenzivno kot v času zorenja plodov, temveč le toliko, da se ne posušijo.

Konec julija, začetek avgusta je pravi čas za sajenje novih

Krošnje češenj naj bodo redke, da se listje hitreje osuši in da so plodovi razporejeni vse do debla nasadov jagod. Zemljo je potrebno primerno pognojiti. Najbolje, da opravimo kemično analizo tal in gnojimo na podlagi rezultatov. Na splošno jagoda ne prenese visoke koncentracije hranilnih snovi v tleh, hvaležna je za organsko snov (2-4 %).

Pomemben je pravilen kolobar. Jagode ne sadimo na površino, kjer je prej rasel krompir, paradižnik ali jajčevec. Glede na tip tal pripravimo različno visoke grebene ali grede (težka, ilovnata tla vsaj 25-30 cm, lahka, peščena tla lahko manj). Jagode je priporočljivo saditi na folijo, ki preprečuje razvoj plevelov. Pod njo moramo položiti namakalno cev, ki jo ob zalivanju lahko priključimo na vodni vir. Če nimamo možnosti namakanja na ta način, je bolje izbrati drugo vrsto zastirke (npr. slama ali protiplevelna folija, ki prepušča vodo), pri kateri lahko zalivamo tudi z vrtno zalivalko. Vedno bolj se uveljavljajo enovrstni grebeni, kjer se listje po padavinah hitreje posuši in je krajši čas za razvoj bolezni. Jagode je na takem grebenu tudi lažje obirati.

Sadike po sajenju nekaj časa močneje zalivamo (npr 14 dni), kasneje naj tla ne bodo preveč namočena, da se razvije bujnejši koreninski sistem.

Pri malinah moramo paziti, da nasad ni pregost v spodnjem delu (0 – 30 cm nad tlemi), da zaradi visoke vlage ne pride do okužbe z malinovo sušico in s tem propadanja rastlin. Pri tehnologiji imamo različne možnosti, glede na sorto in tehnologijo pridelave. Pri enkrat rodnih malinah po končanem obiranju izrežemo vse rozge, ki so odrodile in se sušijo. Ostale poganjke pustimo za rodnost v naslednjem letu. Pri teh rozgah je zelo pomembna ustrezna zaščita pred malinovo sušico in redčenje nasada že v tem letu. Pri tem pomaga tudi pogostejša uporaba listnih gnojil, ki vsebujejo baker. Končno rez opravimo spomladi, ko ni več nevarnosti pozebe. Pri nasadu v vrsti pustimo 10 – 12 rozg na tekoči meter nasada, pri nasadih v pasovih je lahko 15 – 20 rozg/m. V letošnjem letu so pozebli vršički rozg dvakratrodnih sort, zato se rozge močno obraščajo. Zato so nasadi pregosti. Priporočamo, da pustite maksimalno 6 – 9 rozg na meter nasada. Enako ravnamo tudi pri robidah. Pri dvakrat rodnih malinah imamo dve možnosti tehnologije. Spomladi lahko vse rozge porežemo do tal in čakamo, da zrastejo nove, ki se obrastejo s kratkimi rodnimi poganjki. V teh nasadih maline zorijo od junija do prvih slan. Druga možnost pri dvakrat rodnih sortah je, da jih vzgajamo enako kot enkrat rodne, se pravi spom­ladi razredčimo rozge in jih pustimo, da rodijo. Po

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Pridelava jagod v enovrstnih nasadih obiranju odstranimo samo zgornje dele, kjer so rodile, spodnji deli rozg se obrastejo z rodnimi poganjki.

Pri koščičarjih je letos po pozebi veliko škode naredila cvet­ na monilija. Na mnogih drevesih je tako opaziti številne posušene vejice. To je potrebno izrezati do zdravega lesa. Režemo vedno v suhem vremenu, ko tudi vremenska napoved predvideva še vsaj tri dni suhega vremena. Porezane veje odnesemo iz sadovnjaka in uničimo. Zaradi pogostih padavin moramo veliko pozornosti posvetiti zaščiti dreves pred glivičnimi boleznimi (listne pegavosti koščičarjev, listna luknjičavosti, sadni gnilobi) in v primeru padavin vršiti ustrezno zaščito. Pri rezi poskrbimo, da je krošnja redka, prezračena, da se listje po padavinah hitro posuši. V primeru padavin je tudi gnitje plodov, predvsem na močno obloženih drevesih, zelo pogosto. Češnjeva drevesa, ki so dosegla končni volumen krošnje, obrezujemo v času zorenja ali po zorenju plodov. S tem razredčimo krošnje dreves in spustimo svetlobo do 'vseh' delov krošnje.

S tem dosežemo razvoj rodnih brstov za naslednje leto in omogočimo hitrejše sušenje listja. Mlada drevesa češenj, ki še niso dosegla končnega volumna krošenj in drevesa na šibki podlagi (gisela 5 in 6, Weirot 146), režemo spomladi. S tem vzpodbudimo rast in pospešimo razvoj krošnje.

Pri slivah in češpljah ter breskvah razredčimo plodove, kjer jih je preveč, s tem dosežemo večjo kakovost (lepša debelina in višja vsebnost sladkorja v plodovih, manj gnilih plodov). Odstranimo ali vsaj upognemo kakšno bohotivko in skrbimo za zdravstveno varstvo rastlin. Največja težava so češpljev zavijač ter breskov zavijač in molj, ki povzročajo začrvivljenje plodov.

Posebno na drevesih, kjer je ostalo le malo plodov, se z zaščito le-teh še posebej potrudimo. Pred zorenjem je predvsem v deževnih poletjih problem sadna monilija. Sorte se med seboj razlikujejo po občutljivosti na to gnilobo. Najbolj so občutljive zgodnejše sorte s plodovi s tanko kožico. Kjer so plodovi v grozdih in se tiščijo med seboj, je okužba še močnejša. Tudi zato je priporočljivo redčenje plodičev v zgodnejši fazi. Do okužbe z monilijo pride tudi zaradi poškodbe plodov, ki jih načnejo predvsem ose ali sršeni. Priporočljivo je nastavljanje vab za te škodljivce. V plastenko nalijte sladek sok in malo alkohola, jo zamašite in preluknajte na dnu. Luknja naj bo toliko velika, da gre sršen lahko skoznjo. Plastenko obesite obrnjeno navzdol; ose in sršeni se bodo ujeli, ker jim bo dišala tekočina v plastenki.

Na vsako drevo obesite 1-2 taki plastenki.

Pri jablanah in hruškah je do konca junija čas za izvajanje poletne rezi. Pri tem odstranimo bohotivke, izrežemo kakšno prazno vejo, pri umirjenih drevesih lahko skrajšamo močno povešene veje, veje, za katere želimo, da razvijejo cvetne brste upognemo v vodoraven položaj ali celo navzdol. Rez ne sme biti preveč intenzivna, da ne vzpodbudimo ponovne močnejše rasti. Poletno rez izvajamo predvsem v zgornjih delih krošnje in na prebujnih drevesih. Vedeti moramo, da zgodnjespomladanska ali zimska rez vzpodbuja rast drevesa, poletna in jesenska

13

S pepelasto plesnijo okužene poganjke izrežemo in odnesemo iz nasada rez (takoj po obiranju plodov) pa vplivata na zmanjšano bujnost drevesa. S preveč intenzivno poletno rezjo še posebno na drevesih, ki nimajo plodov, spodbudimo ponovno intenzivno rast.

V tem primeru se bo drevo izčrpalo in v naslednjem letu ne bo cvetelo.

O redčenju plodov se letos skoraj nismo pogovarjali. Pa kljub temu za specialne lege, kjer cvetovi in plodiči niso pozebli: v tem obdobju je zadnji čas, da razredčimo plodove jabolk. S tem bomo pridelali debelejše plodove višje kakovosti. Redčenje plodov v tem obdobju na cvetenje v naslednjem letu ne vpliva več.

Pri debeloplodnih sortah puščamo stranske plodove, ki so manj debeli, pri drobnoplodnih sortah puščamo centralni, najdebelejši plod. Z redčenjem vplivamo tudi na zmanjšanje črvivosti plodov, ker metuljček jabolčnega zavijača jajčeca najraje odlaga na mesto, kjer se dva plodova stikata. Ličinka, ki se razvije, najprej začrvivi prvi in nato še drugi plod.

Na varstvo rastlin ne smemo pozabiti, tudi, če na drevesih ni plodov. Od bolezni na jablanah so najpogostejše škrlup, pe­ pelasta plesen, mišja pegavost in sajavost. Za vse glivične bolezni rastlin je značilno, da za okužbo in razvoj potrebujejo dovolj visoke temperature (kar poleti so) in vlago. Zato so drevesa močneje okužena v letih mokrih poletij. Na vrtovih verjetno ne bomo škropili dovolj pogosto, da bi preprečili okužbe. Za zmanjšanje okužbe lahko veliko naredimo z ostalimi tehnološkimi ukrepi. Spomladi odstranimo okuženo listje prejšnje sezone, ki je vir okužbe, poleti skrbimo, da je krošnja drevesa redka, da se listje hitro posuši. Na bujnost dreves vplivamo tudi s primernim oveskom plodov in uravnoteženim gnojenjem (predvsem z dušikom ne smemo biti preveč radodarni) in ustrezno rezjo, izvajano v primernem času. Najučinkoviteje je sajenje sort, odpornih na škrlup. Za zmanjšanje okužbe s pepelasto plesnijo izrezujemo okužene poganjke in jih odstranjujemo iz nasada.

Pri hruškah je poleg škrlupa pogosta bolezen tudi hruševa rja. Simptome okužbe najdemo na listih: na zgornji strani listne površine je oranžno rdeča pega, na spodnji strani izrastejo trosi.

Ob hudi okužbi hruška lahko odvrže vse listje. Hruševa rja je dvodomna bolezen in za vmesnega gostitelja potrebuje smrdeči brinj, ki je pogosto okrasna rastlina na vrtovih. V intenzivnih nasadih hrušk, kjer izvajajo redno varstvo proti škrlupu, z rjo nimajo težav. Po vrtovih je okuženih dreves veliko. Okužbo bi lahko ustavili z odstranitvijo ene izmed gostiteljskih rastlin, hrušk ali brinjev.

Za vse sadne rastline velja, da je priporočljivo izrezovati poškodovan in okužen les. Pri tem moramo paziti na higieno.

Orodje po takem delu razkužimo, obolele dele rastlin iz sadovnjaka odstranimo na tak način, da okužbe ne prenesemo še na zdrava drevesa.

- Alenka Caf, svetovalka za ­sadjarstvo, KGZS - Zavod Ljubljana

14

NASVET

MOJ VRT

Da bomo zadovoljni v našem zelenem kotičku

Zadnji čas za vzdrževanje trate

P

omlad prehaja v poletje in sedaj je še zadnji čas za vzdrževalna dela na trati. Če trate še niste pognojili je še vedno čas, da se delno obraste in zgosti. Naše okrasne zelenice so namreč sestavljene iz trav, ki so hladnosezonske in konec junija prenehajo z intenzivno rastjo in začnejo intenzivneje rasti zopet septembra. Zato jih čez poletje gnojimo s proti stresnimi gnojili, da dobro preživijo vroča poletja.

Zdaj je na žalost že minil zadnji čas za dosejavanje trate. Dobro je, če jo pognojite s kontrolirano delujočimi gnojili s srednjo vred­ nostjo dušika in več kalija. Takšna gnojila počasi in redno oddajajo hranila in trava enakomerno raste in se dobro zgosti. Vsebujejo tudi magnezij in mikroelemente, za temno barvo in zdravo rast trave. Pri uporabi navadnih konvencionalnih gnojil, zelenico dobro zalijte, da ne pride do ožigov. Zelenico lahko še izravnate s posipom, pol centimetra naenkrat. Naredite ga iz fine zemlje zmešane z vulkanskim peskom ali kremenovim pes­ kom in sterilnim kompostom. Škropite proti širokolistnim plevelom in eventuelno proti plesnim in rjam, če se pojavijo.

Ko se prične vročina, nam v zelenici začnejo kliti plevelne to-

plosezonske trave kot sta krvava srakonja in muhvič. Zaradi tega travo kosimo višje na 6-8 cm in delno preprečimo pregrevanje zemlje. Ko se pojavijo male bilke teh plevelov, jih takoj začnemo odstranjevat, za velike rastline pa lahko dobite posebne izvlečne palice s katerimi je to zelo enostavno. To je potrebno narediti preden semenijo, drugače bo seme zopet klilo v naslednjih letih.

Zdaj je tudi čas za dodelavo zelenic z obrobami, dodajanjem mulča kot je lubje, lava ali rečni prod. S tem zelenico obrobimo in izpostavimo njeno obliko in kontrast z okoliško gredo. Če imate zalivalni sistem ali ročno zalivate, to opravite v ju­ tranjem času, da se zemlja natopi pred soncnim sevanjem. Primerno je obilno zalivanje vsake tri dni, da se razvijejo globje korenine in bo s tem trava bolj odporna na sušo. Z rednimi deli bo zelenica vso sezono lepa, gosta in temna. Ko enkrat dosežete čisto zelenico brez plevelov, je tudi vzdrževanje le te bolj enostavno in hitro.

- Tomaž Čufer

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

Kako na naraven način pomagati rastlinam

Z Mineralom do okusnega sadja in vrtnin

Č

ez poletje bo dobrodošlih nekaj nasvetov, kako us­ pešno in na naraven način pomagati rastlinam, da bo čim manj težav z boleznimi, škodljivci in posledicami vročine, suše, vetra, ... Vsi si na domačem vrtu želimo in prizadevamo pridelati čim bolj okusno zelenjavo, jagodičje, sadje in še marsikaj, kar lahko pojemo. Hrana pridelana z Mineralom ni le bolj okusna, ampak predvsem bolj zdrava in tudi dlje zdrži v hladilniku ali kleti ter je polna hranil, ki so pomembna za naše zdravje.

Da bodo rastline čimbolj krepke, zdrave in odporne, moramo poskrbeti že na začetku rastne dobe. Mineral bo dovolj učinkovit le, če ga uporabljamo od setve ali presajanja dalje. V tem primeru zadošča dva do trikratno zalivanje in škropljenje z vsakim Mineralom posebej.

Najprej je na vrsti takoj ali čim prej po setvi semen ali po presajanju sadik zalivanje z Mineralom zeleni. Na ta način pospešimo kalitev semen in predvsem razvoj korenin, nastanek lasastih koreninic, ki edine lahko srkajo vodo in hranila iz tal. Čim več jih je, več dobijo hrane tudi nadzemni deli rastlin (listi, cvetovi, plodovi), ki so zato bolj krepki, čvrsti, trpežni. Mineral zeleni veže za dalj časa (nekaj dni) vodo v tleh v okolici korenin in v samih koreninah, zato je potrebno manj zalivanja, rastline pa veliko bolje prenesejo vročino in sušo, pa tudi presaditveni šok. Tako prihranimo na času in preudarno ravnamo s pitno vodo. Poleg tega so hranila, ki jih dodamo v tla z raznimi gnojili, ob zalivanju z Mineralom zeleni lažje dostopna koreninam, rastlina jih lahko uporabi hitreje in izkoristek je boljši.

Nikar ne pozabite v času bujne, intenzivne rasti rastlin in čez poletje zalivati z Mineralom modri Koprin zlasti plodovk kot so paradižnik, paprika, kumare, bučke, jajčevci, feferoni. Ta pospeši rast in razvoj vseh vrst rastlin. Enako velja za vse okrasne rastline, še posebej balkonsko cvetje, pa tudi vso zelenjavo, ki jo sejemo čez poletje v času, ko prične z rastjo. V fazi intenzivne rasti zalivamo tla enkrat na teden, vsaj trikrat. Kasneje lahko zalivamo 1 x na mesec s 4 % raztopino, to je 4 dcl Minerala modri Koprin na 10 l vode. Vedno dodamo Mineral v vodo.

Na pomanjkanje vlage v tleh in s tem povezan slabši sprejem hranil, kar privede do odpadanja plodov, grenke pegavosti, črnih uleknin na plodovih paradižnika in še in še,…so zelo občutljive tudi stročnice (fižol npr. dobi nitke,…), kapusnice (npr. zelje ne zavija glav, cvetača slabo oblikuje cvetove,…), gomolj­ nice in korenovke (npr. korenje ali redkvica razpokata,…), zato praktično pri oskrbi vseh vrst zelenjave ravnamo kot je opisano zgoraj. Prav tako oskrbimo z zalivanjem v 4 % koncentraciji 1 x mesečno do avgusta korenine sadnega drevja, zlasti lani in letos posajene sadike, ali pa drevesa cepljena na šibko podlago, prav tako vinsko trto, kivi, jagodičje, okrasne rastline, zlasti balkonsko cvetje, vrtne trate.

Nadzemne dele rastlin oskrbimo s hranili s škropljenjem z Mineralom rumeni. Škropiti pričnemo 14 dni po vzniku rastlin iz semena iz tal ali 7 – 10 dni po presajanju sadik in ponovimo

Zelenjava in učinek uporabe Cvetje in učinek uporabe vseh vseh vrst Minerala vrst Minerala vsaj 2 – 3 x vsakih 14 dni v 6 % koncentraciji (60 ml / 1 l vode).

Z 1 litrom vode moramo poškropiti pri približno 60 cm visoki zelenjavi od 10 – 20 m². Pazimo, da ne odtekajo kapljice z rastlin. Na razne bolezni, kot so plesni, pepelovke, rje ipd. moramo misliti že sedaj, zato pričnemo s škropljenjem pravočasno preventivno. Ob nevarnosti okužbe ali ob pojavu prvih znakov bolezni povečamo koncentracije na 10 % in škropimo na krajši čas, kar je natančno opisano v našem brezplačnem Katalogu.

Najbolj na udaru bolezni v domačih vrtovih je paradižnik in ostale plodovke, a naše izkušnje kažejo, da se da s pravočasnim in pravilnim škropljenjem z Mineralom rumeni omejiti celo fitoftoro. Vse rastline, od zelenjave, sadnega drevja, jagodičja, okrasnih rastlin nam bodo hvaležne za redno škropljenje z Mi­ neralom rumeni, saj bodo tako lažje povečale svojo naravno odpornost proti boleznim in stresom iz okolja (vročina, suša, toča,…). S škropljenjem z Mineralom rumeni se na domačih vrtovih lahko praktično v celoti izognemo kemičnim sredstvom za varstvo rastlin in umetnim gnojilom. Rastline imajo večji nastavek cvetov in plodov, ti so bolj intenzivne in sijoče barve, aromatični, okusni, čvrsti in trpežni, pa tudi listi so temnejši in debelejši. Škropljenje z Mineralom rdeči forte opravljamo enako kot z Mineralom rumeni in z njim pomagamo rastlinam v boju proti škodljivcem. Med uporabo enega in drugega naj mine vsaj 1 – 2 dni. Škropljenje z Mineralom rdeči forte je učinkovito, če ga uporabimo preventivno. V tem primeru bo pregnal škodljivce tudi, ko se že pojavijo. Ob pojavu prvih listnih uši, škodljivih hroščev in gosenic pričnemo škropiti z že pripravljeno raztopino v pršilki Minerala rdeči forte vsak drugi dan in ponovimo vsaj 3 x oziroma vztrajamo, dokler je škodljivec prisoten.

- Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr., AS AN d.o.o.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah; večja pakiranja po 20 l pa v trgovinah Planet zdravja (www.planetzdravja.com).

Za vse informacije, nasvete, naročilo brezplačnih katalogov ali CD-jev s slikovnim materialom pokličite 01/518 76 10 ali na info@asan.si

16

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Pestra izbira v prenovljeni kmetijski trgovini v Vodicah Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13

PRODAJALNA VODICE, Kamniška 8, 1217 Vodice Tel: 01-8324-011, 031-810-385 e-mail: trg-vodice@medvode.si

VSE ZA VRT IN POLJE ❖ SADIKE ZELENJAVE, DIŠAVNIC ❖ SADIKE TRAJNIC IN ENOLETNIC ❖ BALKONSKO CVETJE IN STRUKTURNE RASTLINE ❖ ZEMLJA IN SUBSTRATI ❖ LON^KI IN KORITA ❖ EKOLOŠKA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543