Moj vrt, maj 2017

MOJ VRT Maj 2017

Letnik 17

Številka 2

+ Spoštujmo ledene može in

ne hitimo s sajenjem

+ Bakterije in glive za zdrave

rastline

+ Letos obilno cvetenje

­sadnih dreves

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

17 LET

POMLAD

2

MOJ VRT

Zasaditve balkonov, teras in vrtnih gredic

Spoštujmo ledene može in ne hitimo s sajenjem

Z

Pri lopatanju (»štihanju«) moramo paziti, da se obrne zgornji sloj zemlje, ki je tako imenovana živica, saj so v tem sloju aktivni mikroorganizmi, ki so nujno potrebni za rast rastlin. V kolikor obračamo zemljo pregloboko, se nam lahko zgodi, da na površje obrnemo mrtvico, plast zemlje v kateri ni oz. so osiromašeni mikro­organizmi. Posledica tega je lahko počasna rast rastlin.

Grede je pred setvijo potrebno poravnati in v tem času se že lahko sejejo enoletne okrasne rastline. Hkrati je potrebno načrtovati zasaditev okrasnih trajnic. Zaradi bolj enostavne obdelave je priporočeno, da se trajne rastline sadijo na rob grede.

V maju so že odcvetele hijacinte, muskari, nekatere sorte narcis in tulipanov.

Čebulnicam je potrebno odstraniti cvetna stebla, saj s tem preprečimo zorenje semen v semenskih glavicah. Na ta način rastline porabljajo dodatno energijo in slabijo čebulice. Liste pustimo, saj v njih poteka fotosinteza, pri kateri nastajajo rastlinski sladkorji, ki se skladiščijo v čebulicah.

Kdaj je pravi čas za brezskrbno sajenje na vrtu?? Kot že nekaj rodov, tudi letos velja modrost – spoštujmo ledene može.

Pankracij, Servacij in Bonifacij ter njihova pomočnica mokra Zofka nam postavljajo mejnik od 12. do 15. maja. Majske svetnike so naši predniki zelo spoštovali in šele ko je Zofka »požegnala zemljo«, so otroci prvič smeli bosi iz hiše. Danes se marsikdo namuzne, ko sliši te modrosti, vendar sledenje stoletnim nasvetom ne bo odveč. Pred Zofkinim godom nikakor ne smemo saditi plodovk in fižola, če se želimo izogniti razočaranju.

Nizke temperature vplivajo tudi na zasaditve balkonov in teras. Govorili smo že, da preden se odločimo za nakup rastlin, premislimo in naredimo načrt zasaditve. Prvi korak pri izbiri rastlin je, da pomislimo, koliko časa lahko namenimo oskrbi rastlin. Nato preglejmo, kakšne

rast­ne pogoje lahko nudimo. Predvsem je pomembno, da poskrbimo za zalivanje.

Največkrat je za zaposlene najboljša rešitev sistem samozalivalcev. Če se odločite za korita z vodno zalogo, potem jim morate postaviti vodoravno, saj ne smejo biti nagnjena. V primeru, ko so taka korita nagnjena, plovec ne kaže dejanskega nivoja vode.

Naslednji dejavnik, ki vpliva na izbiro rastlin je barvna kombinacija. Če želite bolj dinamično zasaditev izberite pestro barvno paleto cvetlic. V kolikor želite prostor optično podaljšati, izberite hladne barve (zeleno, modro, vijolično). V primeru, da bi prostor želeli optično približati, izberite tople barve od rumene, oranžne do rdeče.

Na tržišču so žlahtnitelji za nas poskrbeli z različnimi cvetličnimi koktajli. »Konfeti garden« je kolekcija raznobarvnih cvetlic.

Lahko imamo drobne kalibrahoje ali verbene, važno je, da so pisane kot konfeti.

Petunije nas vedno znova in znova presenečajo. Med mnogimi intenzivno obarvanimi sortami je letos na tržišču nova ‘Petunija Plus Neon Violet’. Petunije prvotno izvirajo iz Južne Amerike. Poudariti moramo, da med petunije spadajo surfinije, ki

Otroški vrtiček

Salute Salvia

Barvna kombinacija pisanolistnih kopriv

aradi hladnega vremena še ni pametno hiteti z zasaditvami.

Ohladitve povzročijo zastajanje v rasti, včasih celo propad rastlin. Zato je najbolje, da v vrtu temeljito počisti­ mo, odstranimo zimske zaščite in pre­ lopatimo grede. Kompost, ki ga upo­ rabljamo za gnojenje raztresimo vsaj tri tedne pred setvijo.

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 9. 5. 2017, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Travniško cvetje (foto: Eva Recek)

MOJ VRT

POMLAD

3

Otroški vrtiček imajo nekoliko večje cvetove kot milijon zvončkov (Calibrachoa), ki je le podobna petunijam, vendar vrsta z njimi ni v sorodu. Predvsem surfinije niso enostavne za vzdrževanje. Vedno morajo imeti vlažen substrat in dovolj mikro-hranila – železa. Pomanjkanje tega mikro-hranila se kaže v obliki bledice listov oz. listno klorozo. V primeru, da se presušijo, začno pri bazi odpadati listi. Rastlina ogoli in se ne olista. Prednost teh rastlin pa je, da so hitrorastoče in obilno cvetoče, hkrati jih ni potrebno obtrgavati.

Izjemno lepo barvno paleto nam nudijo okrasne koprive. Lahko jih kombiniramo med seboj, ali v drugih kombinacijah balkonskih rastlin. V sklopu ponudbe IPM Essen 2017, Confetti garden, so vrtnarji predstavili zasaditev pisano listnih kopriv

Trafalger Square. Barvna kombinacija svetlo zeleno in rumenkasto žilnate koprive z opečnato listnimi koprivami in temno rdečini listi z zelenim robom so barvne kombinacije, ki so bolj nenavadne in lepo poživijo balkonske zasaditve. Pri pisanolistnih koprivah je obvezno, da jih sproti piniciramo – vršičkamo. Tako spodbudimo grmičasto kompaktno razrast. Cvetove sproti odstranjujemo, saj nimajo okrasne vrednosti.

Zanimiv nagovor »Salute Salvia«, na zdravje kadulje, žajblji, je namenjen okrasnim salvijam, kamor spada tudi žajbelj. Okrasne rastline so okrasne zaradi okrasnih listov ali zaradi različno obarvanih socvetij. Te rastline so običajno bolj trpežne in dobro uspevajo na sončnih legah, kjer razvijejo tudi več eteričnih olj.

Petunije Socvetja so temno vijolična, rožnata ali bela.

Pelargonije so v Sloveniji tradicionalna izbira, ko kupujemo balkonske rastline.

Kljub mnogo številčnim sortam, ki nas že razveseljujejo, žlahtnitelji še vedno ustvarijo nove barvne odtenke pelargonijinih cvetov. Nova sorta ‘Greta’ ima svetli vijolično-rožnat odtenek, lahko bi rekli, da je ta odtenek še najbolj blizu odtenku vijolične barve ovitka Milka čokolade. Zelo izvirno ime nove sorte pelargonije, ki se je pojavilo na IPM Essen 2017 je tudi ‘Spanish Wine Rose’. Cvetovi te pelargonije so polni, rožnati , proti notranjosti temno rožnati in v sredini beli.

Zelo pohvalno je, da so se vrtnarji spomnili tudi na mlade navihane vrtnarje.

Intenzivne barvne zasaditve so poimenovali »Kinder Garten« - otroški vrtiček. Na sejmu so predstavili domiselno zasaditev v rumenem okrasnem loncu z rumeno petunijo, rdečo verbeno, rdeče – rumeno kokardo in modro salvijo. Intenzivne barve so malčkom všeč in tako lahko že kaj kmalu pomagajo pri oskrbi balkonskih rastlin, saj imajo na balkonu ali terasi svoj majhen vrtiček. Med cvetoče rastline vstavimo lahko različne figurice in na ta način bo otroški cvetoči kotiček še bolj zanimiv.

Možnosti je veliko, odločimo se za tako, da bomo na balkonu uživali.

- dr. Sabina Šegula, Nova sorta pelargonije Greta

Floweracademy.si

4

TRENDI

MOJ VRT

Za spretne in potrpežljive

Volnena namizna dekoracija

Material

N

aredimo si trendovski aranžma kar doma. Potrebujemo kose debelejšega blaga, lahko kose debelejšega okrasnega traku, v na­ šem primeru okrasni volneni trak v različnih barvnih odtenkih. Te trakove lahko nadomestite z razrezanimi džins hlačami, ali drugimi oblačili, ki so že odslužila. Poiščemo dve daljši lepenki – kartona, ki ju lahko odrežemo iz kar­ tonskih škatel.

Malce več pozornosti moramo posvetiti izdelavi žičnatih nožic. Poravnamo šest žic debeline 1 mm, dolžine 20 cm. 5 cm od roba žice začnemo navijati okoli njih tanjšo navito žico in jo navijemo 10 cm. Nato

Vstavimo žičnate nožice

Kvadrate volne ali tekstila nelepimo na podlago razdelimo šest žic na tri pare in dobimo razporeditev žic, ki spominjajo na kokošje kremplje. Nato vsak par žic ponovno ovijemo s tanjšo navito žico. Naredimo tri žičnate podstavke – noge.

Kartona, ki sta dva pravokotnika zlepimo skupaj. Odrežemo ju tako, da potekajo rebra lepenke vzdolž krajših stranic kartona. Karton prelepimo in nato iz volne ali blaga izrežemo pravokotnike, katerih stranice so enake dolžini kot krajših stranic pravokotnika. Kvadrate prepognemo na polovico in jih na prepognjenem delu zlepimo z vročim lepilom in lepilno pištolo na karton. To ponavljamo dokler ne prekrijemo obeh strani kartonske baze.

Nato vstavimo v rebra lepenke žičnate podstavke s strani, kjer so žice proste in se zabodejo v kanale lepenke. Med kose volne ali blaga lahko vstavimo in zalepi-

Domiselna namizna dekoracija

Pritrdimo epruvete ali majhne stekleničke mo steklene epruvete. Lahko vstavite tudi plastične, ki ste jih prihranili od rezanega cvetja ali pa uporabite majhne stekleničke. Važno je, da so te male posodice vpete med tekstil oz. volno in da so trdno prilepljene. Na dolžini 30 cm je dovolj 7 epruvet.

Na sliki je vidno, da smo uporabili orhideje Vanda (Anco), lahko pa uporabite katerokoli drugo cvetje. Pomembno je, da cvetje sede na tekstil, medtem ko zelenje speljete po konstrukciji. Kot vidite je za moderno namizno dekoracijo dovolj nekaj spretnosti in potrpežljivosti. Vsekakor je to le ena izmed idej, ki jo lahko po lastni domišljiji nadgradite.

Veliko ustvarjalnih trenutkov!

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

MOJ VRT

DELO NA VRTU

5

Vabljeni v cvetličarne in vrtne centre Gozdnega gospodarstva Novo mesto: • Lastna proizvodnja sadik zelenjave in zelišč • Balkonske rože iz domačih rastlinjakov • Bogata ponudba okrasnih grmovnic in trajnic • Vse za delo na vrtu in urejene terase • Strokovno urejanje zelenih površin

Več informacij na www.ggnm.si Vrtni center Novo mesto Smrečnikova 45 tel. 07/33 42 287 gsm 051 654 994

Cveličarna Straža Ulica talcev 20 tel. 07/30 84 490 gsm 051 655 762

Cvetličarna Srebrniče Srebrniče 1 a tel. 07/33 82 315 gsm 051 655 768

Cvetličarna Šmarješke Toplice Šmarješke Toplice 115 tel. 07/30 73 010 gsm 051/655 763

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Trpežne in dolgožive trajnice

O

d trajnic že glede na njihovo ime pričakujemo, da bodo trajne. Vendar vseeno ne moremo pričakovati od vseh, da jih bomo enkrat posadili in bodo potem rasle in cvetele leta in leta. Dolžina njihovega življenja je pač odvisna od marsičesa.

Dandanes kroži med nami nešteto informacij o rastlinah, tudi nasprotujočih si ali nepopolnih in marsikdaj res ne vemo več kateri tv oddaji ali reklami naj verjamemo. Papir tudi prenese vse, internet pa še toliko bolj. Zato je tudi na področju naših vedenj o trajnicah vedno več nejasnosti in ubogi vrtičkar je pogosto prav zmeden, ko si želi posaditi nekaj, kar bi res trajalo in ne bi zahtevalo stalne skrbi in stalnega obnavljanja. Prav temu so namenjene tako imenovane dolgožive trajnice. Če hočemo, da bodo naše trajnice na stalnem mestu lahko ostale leta in leta, morda celo desetletja, moramo najprej izbrati res le najbolj trpežne in že po naravi dolgožive. Potem je pred sajenjem potrebno poskrbeti, da bodo posajene na pravi prostor in v pravo zemljo, poiskati sadike, ki niso z modernimi tehnikami pomehkužene in jim potem dati potreben čas, da se vrastejo. Tu in tam je treba poskrbeti, da dobijo tisto malo, kar potrebujejo, predvsem pa jih v obdobjih njihovega počivanja, ko morda nad zemljo ni kaj prida videti, obvarovati pred uničenjem. Med trajnicami na vrtu ne sme biti dovoljeno šariti nikomur, ki ne ve, kje kaj raste. Jaz rada rečem, da trajnice lahko pleve samo tisti, ki jih je posadil! To se morda sliši pretirano. Vendar je na žalost podprto z mnogimi izkušnjami, ko nekdo posadi, drugi pa pride in vse uniči. Pred mnogimi leti se mi je kolega načrtovalec vrtov na vprašanje, zakaj v ‘njegovih vrtovih’ ni trajnic, potožil takole: ‘V vrtu premožnega, a zelo zaposlenega lastnika, sem oblikoval lepo gredo trajnic. Ko sem ga čez čas obiskal in je na mestu grede bila le še trata, sem ga povprašal, kaj se je zgodilo s trajnicami. In odgovoril mi je, da je zgodaj spomladi poklical na pomoč vrtnarja, da bi poskrbel za vzdrževanje vrta. Ta na gredici s počivajočimi trajnicami ni prepoznal nič vrednega, zato jo je prekopal in na njej posejal travo.’

Res se je to zgodilo že pred mnogimi leti, a se žal marsikdaj še

Med sortami ameriškega slamnika je gotovo zelo trpežna ­Echinacea purpurea 'Alba'.

Med rahlo rjavo-rdeče listnimi hermelikami s kremnim cvetjem je kot strukturna trajnica neuničljiva Sedum telephium 'Matrona'.

kar dogaja, saj tudi dandanes med vrtnarje prištevamo že vse, ki znajo v roki držati lopato, grablje, kosilnico ali škarje in žago in si upajo brez milosti šariti med vrtnim rastlinjem. Za njimi pa velikokrat ostane neusmiljeno in nestrokovno obrezano drevje in grmičevje in še trata, pa morda tam, kjer so nekoč rasle skoraj večne pokrovne trajnice, položen gramoz ali lubje kot zastirka.

Zato dragi moji, ko posadite trpežne trajnice, zapomnite si, kje rastejo in mednje ne puščajte neposvečenih! Le tako bodo tam tudi ostale. Bolje bo zanje, da takrat, ko nimate časa zanje, malo potrpijo in počakajo, kot da skrbijo zanje tisti, ki o njih nimajo pojma. Ali pa na pomoč pokličite vrtnarja, ki mu trajnice niso španska vas.

Da bo bolj jasno, o katerih res trajnih trajnicah govorim, bom spomnila na nekatere, ki sem jih videvala po vrtovih, tako mestnih, kot kmečkih že pred mnogimi desetletji kot otrok in jih videvam še vedno, le z mnogo večjim bogastvom sort. Takšne

Echinacea purpurea 'Magnus Superior' sodi med trpežne in dolgožive ameriške slamnike živahnih barv.

MOJ VRT

TRAJNICE

7

Kitajske kresnice (Astilbe chinensis in njihove sorte), za razliko od arendsijevih, prav dobro prenašajo tudi sonce in živijo zelo dolgo. so prav gotovo razne potonike (Paeonia), hoste (Hosta), maslenice (Hemerocallis), bergenije (Bergenia), šmarnice (Convallaria), grenik (Iberis ) … Tem so se z razvojem vrtne umetnosti in hitrejšim pretokom blaga seveda pridružile še mnoge novejše, ki so jih skrbni vrtnarji vzgojili, odbrali in preizkusili tako, da tudi zanje lahko rečemo, da so res trpežne in dolgožive. Takšni so recimo razni telohi (Helleborus), pa svetilke (Cimicifuga), rodgersije (Rodgersia), pa mnoge trave in praproti, nekatere vodne in močvirske trajnice in veliko pokrovnih trajnic.

Zelo veliko je trpežnih trajnic, ki sicer brez presajanja ali obnove nasadov ne zdržijo desetletja, kar precej let pa prav gotovo.

Takšne so hermelike in homulice (Sedum), zimzeleni (Vinca), geranije ali krvomočnice (Geranium), kresnice (Astilbe), nageljčki (Dianthus), ameriški slamniki (Echinacea), mlečki (Euphorbia) in veliko drugih.

Res pa je tudi, da je med temi rodovi trajnic dandanašnji na trgu veliko novih sort, ki niso niti približno dovolj trpežne, da bi jih lahko prištevali med dolgožive. Privlačne so pač zaradi posebnih oblik in barv cvetja, zaradi hlepenja po novem in novem, ne morejo pa se dalj časa obdržati v vrtu. Zato jih je pač treba kupovati vedno znova in znova in se velikokrat obnašajo bolj kot enoletnice ali dvoletnice, kot pa kot trajnice. Takšnih je prav gotovo veliko med nageljčki, pa med ameriškimi slamniki, med hermelikami, gaurami in drugimi, ki jih kaj kmalu pobere ali poletna vročina ali zimski mraz, ali preminejo kar tako.

Med dolgo živeče pa prav gotovo ne sodijo sicer zelo priljubljene tribarvnice (Gaillardia), volčji bob (Lupinus) in ostrožniki (Delphinium), ki kljub pravilnemu sajenju in skrbni negi, le težko

Med mnogimi sortami hermelik je že vrsto let v samem vrhu po trpežnosti Sedum telephium 'Herbstfreunde'.

preživijo od tri do pet let. Zaradi globokih in razvejanih korenin tudi presajanja nimajo rade. Razne sorte rmana (Achillea) in jesenskih aster (Aster dumosus in A. novii-belgii) in seveda še nekatere v dobri kondiciji lahko vzdržujemo z delitvijo in presajanjem na tri do pet let, oziroma z rednim obnavljanjem nasada. Če pa tega ne storimo, kar odmrejo.

Seveda trajnice ne morejo kar trajati in trajati, če jih nismo posadili v pravo zemljo in na pravi prostor. Tiste, ki ljubijo globoko in vlažno prst, bodo na plitvem in sušnem rastišču kmalu odmrle in obratno, tiste, ki ne marajo zastajanja vode v zemlji, bodo v deževnih letih na težki zemlji zapisane smrti. Tiste, ki ljubijo senco, ne morejo rasti na polnem soncu in obratno.

Na trajnost nasada trajnic ima prav gotovo velik vpliv tudi način gojenja sadik. Tiste, ki že po svoji naravi sodijo med trpežne in dolgožive in smo jih razmnožili v domačem vrtu ali jih dobili iz vrta prijateljev, so že utrjene in če jih bomo presadili v pravem času in na pravo mesto, jim je dolgo življenje že kar usojeno.

Ko pa kupujemo nove sadike, nima smisla pričakovati dolgega življenja od sadik, ki so bile vzgojene v rastlinjakih, varovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi in ‘nafilane’ z raznimi rastnimi stimulatorji, preveč skrbno gnojene in morda celo že vse cvetoče, čeprav je zunaj še mraz.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture­

in krajinske arhitekture, Fotografije: Vincenc Klančnik, v parkih Slovenj Gradca

Foto v podtonu: kitajski trstikovci (Miscanthus chinensis in njegove sorte) zacvetijo jeseni in potem njihovi posušeni cvetni lati in listje oblikujejo suhe grmičke, ki vztrajajo vse do pomladi.

Mešana greda trpežnih cvetočih trajnic in trav pred drevesno kuliso v Slovenj Gradcu.

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Pomočniki v zemlji

Bakterije in glive za zdrave rastline

O

tistem, kar je očem skrito, ne razmišljamo. Pod zem­ ljo se dogajajo stvari, ki rastlinam omogočajo preži­ vetje in posredno tudi nam. Že naši predniki so slutili pomembnost dogajanja v tleh, za kar so bili odgovorni tako imenovani škrati. To so bitja, ki delajo pod zemljo. Poleg škratov, ki skrbijo za kovine v tleh, obstajajo organizmi, ki pomagajo rastlinam, da lažje pridejo do hranil in vode v tleh. Ti organizmi so bakterije in glive. Slednje pripeljejo do korenin vodo in hranila (fosfor, dušik…) v zameno jim rastlina ponudi sladkorje, ki jih pridela s fotosintezo ob po­ moči sonca, vode, ogljikovega dioksida in klorofila. To ču­ dovito simbiozo – sodelovanje v obojestransko korist, ime­ nujemo mikoriza (gliva+korenina).

Poznamo več vrst mikoriz, predvsem nam koristna ektomikoriza (zunanja), ki je prisotna v gozdovih na drevesastih rastlinah.

V vročih in vlažnih poletnih dneh nabiramo produkte mikorize v obliki jurčkov, lisičk in drugih gob. Hife gliv se na zunanji strani korenine povežejo z drugim drevesom, kar pripelje do tako imenovanega gozdnega telefona. Če katero drevo zboli ali jo napade škodljivec, to lahko sporoči drugim rastlinam iz svoje okolice, katere takoj aktivirajo obrambne mehanizme.

Endomikoriza (notranja – gliva prodre s svojimi hifami v no­ tranjost celic korenine) se je razvila pred več kot 450 milijonov leti in je imela ključno vlogo pri prehodu rastlin iz vode na kop­no. Glive so še danes nujne za pravilen razvoj številnih vrst rastlin in je v naravi zelo razširjena. Mikorizna simbioza je prisot­ na pri vseh golosemenkah ter več kot 80 % dvokaličnic in skoraj toliko enokaličnic.

Do razvoja mikorize pride, ko korenina in tudi gliva zaznata določene snovi v okolici. Rastlina izloča hormone, kar vzpodbudi kaljenje hif in rast micelija glive. Gliva za svoj obstoj potrebuje sladkorje, za kar pripelje do korenin vodo iz širše okolice in globin ter hranila, ki so rastlini dostopna. Rastlina zato bolje raste in je bolj odporna na zunanje stresne dejavnike.

Mikoriza je v naravi največkrat že prisotna, pri mlajših rastlinah lahko mikorizo cepimo oziroma inokuliramo, kajti obstajajo že preparati, ki vsebujejo mikorizne glive in jih lahko kupimo kot prah ali tekočino, s katero zalijemo korenine. Preparate dobijo iz zemlje, nabrane iz naravnega rastišča iz katere izolirajo glivo in jo kasneje namnožijo.

Poleg simbiotskih gliv poznamo tudi simbiotske bakterije, ki s pomočjo METULJNIC (detelje, stročnice..) iz zraka vežejo atmosferski dušik in obogatijo tla z dušikom tudi za naslednje posevke.

Kaj zavira simbiozo gliv in bakterij s koreninami rastlin?

- Intenzivno kmetijstvo, pesticidi in pretirano gnojenje - Prepogosta mehanska obdelava tal in zbijanje zemlje s težkimi stroji Kaj omogoča boljšo simbiozo?

- Pokrita tla in zastirke poleti ter tudi pozimi - Dovolj vlage v tleh

Aprila sadimo šparglje v 20 cm globok jarek

Za zgodnejši pridelek lahko posadimo sadike fižola

Gomolji simbiotskih bakterij na fižolu

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

9

Ogled poskusa z različnimi solatami ZELENJAVNI VRT IN SIMBIOZA Večina zelenjadnic, razen kapusnic in lobodovk (špinače, pese…) imajo tako imenovano endomikorizo. Na zelenjavnem vrtu so vse koristne glive že prisotne, saj smo jih z večletnimi uravnoteženimi ukrepi privabili na vrt. Naša naloga je, da jih varujemo s pravilno obdelavo tal in zastirkami, ki skrbijo za vlažna tla, hkrati so naravne zastirke hrana za mikroorganizme in harmonično oskrbo vsega, kar se dogaja pod talno površino. Na vrtu v vsakem primeru ne uporabljamo herbicidov, ki so največja nevarnost glivam, prav tako so škodljivi tudi fungicidi.

APRILA IN MAJA V ZELENJAVNEM VRTU Pobiramo prvo zelenjavo – šparglje in solato. Šparglji so letos 14 dni zgodnejši kot pretekla leta, kar je posledica hitrejšega ogrevanja tal. Prva ohladitev bo prekinila hitro rast in tudi

Zastirka in prekrivka v zelenjadarstvu

kvaliteta počasi rastočih špargljev se poslabša. Solata ni občutljiva na nižje temperature, tudi kakšna stopinja pod ničlo jo ne bo prizadela. Njeno rast bomo pospešili s prekrivkami oziroma koprenami. Ravno v aprilu je njihova uporaba najbolj upravičena. Ko se v maju temperatura dvigne nad 28 in več stopinj, moramo prekrivko odstraniti.

Sejemo - aprila sejemo skoraj vse vrtnine, razen bučnic in fižola. Ponekod aprila sejejo tudi fižol, kar je tvegano početje, če je maj hladen in deževen. Fižol v tem primeru kali zelo počasi in kot takšen je žrtev napada fižolove muhe, ki napade odebeljene klične liste. Počasi kalečo rastlino napadejo tudi bakterije, kar opazimo pri koreninskem vratu, ki zelo hitro porjavi in propade.

Bučke in buče ter kumare prav tako ne prenesejo nizkih temperatur in raje počakajmo na »ledene može«, ki bodo odgnali nizke temperature. Seveda bomo prvo kumaro posadili že v rast­linjak, kjer bo kasneje prostor tudi za paradižnik.

Sadimo – sadike cvetače, brokolija, zgodnjega zelja, solate, pora, blitve, … vse razen paprike in paradižnika, katere sadimo na prosto šele v maju. Paprika je zelo občutljiva na nizke temperature. Če so nočne temperature 6-8 stopinj, kar se v maju pogosto zgodi, ustavi njihovo rast, sadike odvržejo cvetove in sama rastlina potrebuje zelo dolgo, da znova močno odžene.

Navadno takšne paprike začnejo s polno rodnostjo šele konec avgusta, ko pa se temperature zopet znižujejo. Papriko zato sadimo tudi v rastlinjak ali pa jo po sajenju prekrijemo z nizkimi tuneli.

Vse sadike lahko prekrijemo z zastirkami, vendar v tem času še nimamo na voljo dovolj naravnih materialov kot je pokošena trava, ki mora biti vsaj en dan posušena, v nasprotnem se pod njo tvorijo gnilobni procesi.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

10

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Knjiga Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni

Bo zmrzovalo tudi v juniju?

N

Foto: Sanja Lončar

ič več ni nemogoče. Muhasto vreme, mraz tekom po­ letja in poletje tekom zime postajajo nekaj, na kar se bo treba navaditi. Kako vrtnariti v takšnih pogojih, ko se vreme igra z nami in našimi pridelki?

Foto: Sanja Lončar

Če kmetje v Boliviji in na Himalaji, brez dodatnega ogrevanja, znajo pridelovati zelenjavo, četudi se temperature spustijo tudi do -30ºC, potem zmoremo tudi mi. Le vedeti je treba kako. Da bi vaš vrt bil zelen tudi v januarju ne rabite gore denarja. Marsikaj se da narediti tudi s tem, kar že imate.

Preberite na stotine idej, kako na svojem vrtu ustvariti mikropogoje, ki omogočajo vrtnarjenje 365 dni v letu.

Kako je treba pripraviti zemljo, kako ujeti toploto tudi takrat, ko mislite, da jo ni, kako izboljšati obstoječe tunele, tople grede in rastlinjake, da bodo še bolj prijazni do vaših rastlin.

Katere sorte rastlin izbrati, da so še posebej odporne na muhasto vreme? Kako in kdaj sejati, da lahko pobiramo tudi takrat, ko so vrtovi drugih prazni in zmrznjeni?

Vse to in še veliko več lahko preberete v knjižni uspešnici, Sveža zelenjava 365 dni v letu, kjer so združile moči tri dobre poznavalke samooskrbe: Sanja Lončar, Fanči Perdih in Irena Rotar.

Ta knjiga je že prinesla revolucijo na mnoge slovenske vrtove. Zakaj tudi vaš ne bi (o)stal ze­ len 365 dni v letu!?

Knjigo lahko prelistate na: www.shop.zazdravje.net, naročila sprejemamo tudi na info@jasnoinglasno.si ali po telefonu 051 88 41 48, vsak delovnik med 9. in 13. uro.

Cena knjige 24,80 EUR vključuje tudi stroške pošiljanja.

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

11

Skupaj za zdravje človeka in narave

Kako odženemo klope?

Kako jih varno odstranimo?

Kako pozdravimo borelijo brez antibiotikov?

Preverjene naravne rešitve

Uživajte v naravi brez strahU pred klopi

Prvih deset bralcev, ki naročijo in plačajo knjigo prejmejo darilo: ­knjižico Uživajte v naravi brez strahu pred klopi, v vrednosti 12,00 EUR.

Vse za spomladansko urejanje vrta in okolice hiše, zemlja za rože, gnojila, cvetlična korita in lonci SEMENA IN SADIKE ZELENJAVE dišavnice, začimbnice, sadike plodovk (paradižnik, bučke, paprike, jajčevci, feferoni, ...)

ZADRUGA GOZD BLED z.o.o.

PESTRA IZBIRA BALKONSKEGA CVETJA

Nudimo vam tudi zasaditve korit in prevoz le-teh domov

KOTIČEK Z LOKALNO HRANO

Piškoti, rezanci, fižol, krhlji, kis, čaji, tinkture, mazila, domača moka, med, likerji, sokovi, olje, suhomesnati in mlečni izdelki Obiščite nas na Rečici, Za žago 1a na Bledu, tel. 04/575 05 19.

Odprto 7.00 - 19.00, sobota 7.00 - 13.00

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Posledica lanske pozebe

Letos obilno cvetenje

D

anes vsi s strahom pričakujemo, kaj nas čaka jutri zjutraj. Vremenska napoved ni ugodna, vsi govorijo o pozebi. Po letošnji zelo zgodnji in zelo topli pomladi zopet obljubljajo pozebo. Večji pridelovalci sadja drevesa škropijo z aminokislinami, ki rastlinam pomagajo prema­ gati mraz, mulčijo, razpirajo mreže nad nasadi in priprav­ ljajo priročna kurišča, da bodo dimili in s tem zmanjševali ohlajanje nasadov. Nasadov z urejenim oroševalnim sis­ temom, kot jih imajo v nekaterih deželah, je pri nas, žal, zelo malo.

Vse, kar naredimo, je bolje kot nič. Lanska izkušnja povsem praznih nasadov zaradi pozebe je še vedno v spominu.

Posledica lanske pozebe so tudi intenzivno cvetoča drevesa.

Večina je v takoimenovanem belem cvetenju, ko poleg cvetja ne vidimo ničesar drugega. To še dodatno izčrpava drevo in dodatno zmanjšuje odpornost rastlin na pozebo. Opozorila bom na potrebne tehnološke ukrepe, ki jih izvajamo v nasadu, kjer pričakujemo primeren pridelek.

Marelice so letos po večini cvetele v suhem vremenu. Če je kje prišlo do okužbe s cvetno monilijo in se bodo vejice pričele sušiti, bo okužene veje potrebno odstraniti. Odrežemo posušen in še nekaj centimetrov zdravega lesa. Tako rez izvajamo v suhem vremenu, ko je napoved vremena še za naslednje tri dni ugodna, brez padavin. Okužene veje moramo odstraniti iz nasada. V primeru deževnega in toplega vremena je možnost okužbe z breskovim škrlupom. Sorte, ki so občutljivejše je pred dežjem potrebno zaščititi z ustreznim fungicidom.

Breskve. V tem času breskova drevesa ščitimo pred breskovo kodravostjo (če pride do okužbe in je listje skodrano, ga je po­ trebno odstraniti iz nasada), škrlupom. Češnje in slive so tudi večinoma odcvetele. V tem času kontroliramo na napad črne češnjeve uši in pravočasno ukrepamo.

Maline gnojimo z dozorelim hlevskim gnojem

Sadike jagod so marsikje pozeble že v ledenem januarju Pri nekaterih sortah tega ukrepa praktično ne moremo izpustiti, ker obiranje plodov na drevesih, kjer so se razvile močne kolonije uši, ni prijetno. Paziti moramo, da ne škropimo prepozno (karenca). Za zmanjšanje populacije češnjeve muhe, ki na rumene plodove odlaga jajčeca, na drevesa, v času, ko zelena barva plodov prehaja v rumeno, obesimo rumene plošče, na katere se muhe lovijo. Sorte češenj, ki zorijo pred in do sorte burlat, po času zorenja uidejo češnjevi muhi. Kasnejše sorte je potrebno kemično zaščititi pred češnjevo muho, če ne želimo črvivih plodov. Češpljeva grizlica lahko naredi veliko škode, praktično lahko ostanemo popolnoma brez pridelka. Drevo lahko obilno cveti, po oplodnji odpadejo vsi plodiči. Pred cvetenjem obesimo bele plošče, da zmanjšamo število škodljivcev – to je ob manjšem napadu dovolj. Ob močnejšem napadu je potrebno takoj po cvetenju (takoj po odpadanju cvetnih listov) drevo poškropiti z ustreznim insekticidom.

Hruške. V času cvetenja poskrbimo, da pod drevesi ni cvetočega regrata, ki ga čebele raje obiskujejo kot hruške.

Jablane. Na drevesih, ki kažejo obilen cvetni nastavek in imajo goste krošnje, v tem času del cvetnega nastavka odstranimo z dodatno rezjo. Ocenimo koliko plodov lahko prenese naše drevo in zmanjšajmo število socvetij. Izrezujemo cele veje in krajšamo veje z veliko cvetja.

Takoj po oplodnji se na drevesih vseh sadnih vrst začne razvoj plodov. V tem obdobju se celice v plodovih delijo. Od končnega števila je odvisna debelina zrelih plodov na drevesu. Zato je zelo pomembno, da ima drevo v tem času na razpolago dovolj vode in hranil. Trava in pleveli pod drevesi predstavljajo konkurenco drobnim koreninicam, ki se v večini nahajajo v zgornji, 25 cm debeli plasti zemlje. Te so najpomembnejše za prehrano sadnih rastlin. Zato naj bo površina pod krošnjo predvsem manjših dreves na šibki podlagi čista, brez plevelov. Dreves ne smemo okopavati (ker bi poškodovali koreninice), temveč zemljo samo razrahljamo, da lahko populimo plevel.

Ustrezna preskrbljenost z vodo vpliva tudi na kakovost plodov. V času deljenja celic je poraba kalcija, ki je pomemben za trdnost plodov, v rastlini velika. Ta element lahko potuje samo po rastlini, ki ne trpi suše. Pomanjkanje kalcija v plodovih v času

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Kjer želimo, da se češnja obraste, pri rezi puščamo dovolj dolge čepe obiranja pomeni grenko pegavost, scald (porjavenje kože) in slabšo obstojnost plodov v skladišču.

Po oplodnji sadnega drevja je čas za drugo dognojevanje dreves z dušikom. To opravimo na podlagi ocene pričakovanega pridelka in bujnosti rasti dreves v prejšnjem letu. Na splošno velja, da skupno letno količino dušika v sadovnjaku razdelimo na tri dele. Prvi del pognojimo pred cvetenjem, drugega po oplodnji tretjega jeseni. Skupna letna količina naj ne presega pri jablanah in hruškah 6 g/m², pri češnjah in češpljah 14 g/m², breskvah in marelicah 15 g/m² - to je količina čistega dušika.

Skupno količino preračunajte glede na površino krošnje – tako površino tal pokrivajo tudi korenine. To je tudi površina, ki jo moramo pognojiti. Upoštevajte tudi vsebnost dušika v gnojilu, ki ga boste uporabili. KAN, kot najpogosteje uporabljano gnojilo, vsebuje 27 % dušika. Količino dušika zmanjšajte v primeru majhnega pričakovanega pridelka ali bujne rasti sadne rastline.

Na tleh, kjer je pH previsok (7 in več), uporabite raje amonsulfat, ki je fiziološko kislo gnojilo in znižuje pH tal.

Na kakovost pridelka močno vpliva količina plodov na drevesu. Pri jablanah, kjer nismo izvedli kemičnega redčenja priporočamo ročno redčenje plodičev. Z redčenjem cvetov in plodičev do debeline 8 mm vplivamo tudi na intenzivnost cvetenja v prihodnjem letu. Najprej ocenimo krošnjo in optimalen pridelek.

Redčimo tako, da pustimo po en plod na socvetje. To opravilo ima več učinkov: zmanjšamo možnost slabšega cvetnega nastavka v naslednjem letu, vplivamo na debelino in kakovost plodov v letošnjem letu in zmanjšamo možnost napada jabolčnega zavijača, ki raje odlaga jajčeca med dva plodova, ki se dodikata.

Tudi plodove breskev, češpelj in marelic redčimo. Optimalno je, da imamo približno 40 listov v neposredni bližini ploda. Pri

13

breskvah naj bodo plodovi cca 10 cm narazen.

Jagodovi nasadi in jagode na vrtovih. V kolikor bo v nasadih pozeba in bodo cvetovi počrneli priporočamo jih odstranite, da bo več hranilnih snovi za ostale, nepoškodovane cvetove.

Na mladih poganjkih rastlin moramo biti pozorni na prisot­ nost uši in pršic in pravočasno ukrepati. V nasadih, ki so bili jeseni močno okuženi s pepelasto plesnijo moramo paziti na začetek razvoja te bolezni in zaščititi rastline. Za kakovosten in obilen pridelek jagod je pomembno, da sadike primerno namakamo/zalivamo. Kaj to pomeni? Zemlja naj bo vlažna ne pa mokra. Ko stisnemo svaljek zemlje v pesti ne sme priteči voda in ko pest razpremo, se svaljek razpre. Pretirano zalivanje jagod v tem obdobju pomeni slabši razvoj korenin in večjo verjetnost propadanja rastlin v času zorenja plodov, zlasti če je v tem obdobju zelo vroče. Preskopo zalivanje pa povzroči slabši razvoj plodov in s tem manjši pridelek.

Malinovi in robidovi nasadi so očiščeni odvečnih poganjkov in rozge ustrezno pritrjene ob oporo. Skrbimo, da je v območju izraščanja poganjkov iz tal nasad očiščen, brez plevelov, da se rozge hitro posušijo. Ob cvetenju bomo v nasadu opazovali veliko čebel.

V prispevku namenoma ne navajam trgovskih imen sredstev za varstvo rastlin, ker ni namen vzpodbujati uporabo le-teh.

Opozarjam le na bolezni in škodljivce, ki lahko povzročijo škodo v določenem obdobju. Vsak pridelovalec sam naj poišče rešitev za problem, ki ga opazi v svojem sadovnjaku. Vsekakor dajemo prednost naravnim sredstvom, ki jih lahko uporabljamo tudi v ekološki pridelavi. Vedeti pa moramo, da je delovanje teh sredstev blažje, zato jih moramo uporabiti preventivno, kurativa je manj učinkovita.

Ko uporabljate sredstva, ki so strupena za čebele, ki so označena s posebnim znakom (čebela v rdečem deltoidu), bodite še bolj pozorni. Upoštevajte varnostna opozorila, predvsem: sistemičnih, čebelam nevarnih fitofarmacevtskih sredstev se ne sme uporabljati v času cvetenja kulturne rastline, kadar uporabljate sredstva, nevarna za čebele mora biti trava v nasadu pokošena ali pomulčena, da se čebele ne pasejo na cvetoči podrasti. In škropite najmanj dve uri po sončnem zahodu ali dve uri pred sončnim vzhodom.

Tudi v primeru, da bo pozeba »obrala« letošnji pridelek, na nasad ne smemo pozabiti in ga moramo negovati, da ostane v dobri kondiciji, z zdravim listjem. Samo tako bodo drevesa sposobna razviti cvetne brste za naslednje leto. Želim vam veliko užitkov pri delu v sadovnjaku.

- Alenka Caf, svetovalka za ­sadjarstvo, KGZS - Zavod Ljubljana

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Humko d.o.o.

Posebne zemeljske mešanice za vrt

P

ri izgradnji ali urejanju vrta večkrat naletimo na problem izbire in na­ bave prave zemeljske mešanice za določene rastline ali namen. Obsto­ ječi vrtni zemlji lahko dodajamo šote, komposte in gnojila ali pa izberemo namenske mešanice sestavljene iz su­ rovin, ki jih uporabljajo vrtnarji.

Za ureditev okrasnega ali zelenjavno sadnega vrta priporočam vrtne zemlje z dodatki zelenega in gnojnega komposta, humusa deževnikov, vulkanskega plovca, lave in zeolita. Takšna zemlja ima več organske mase in povečano biološko aktivnost, boljšo drenažo in povečano kapaciteto za vodo, še posebej težje dos­topno vodo.

Deleže sestavin prilagajamo glede na kulturo in način vzgoje. Za gredo s plodovkami damo več gnojnega komposta in humusa deževnikov, za korenovke in čebulnice pa manj komposta in več vul­ kanskega plovca, da so tla bolj zračna in odcedna. Vulkanski minerali ne škodijo nobeni kulturi, ker so silikatnega izvora

in imajo nevtralen pH. Dobro zadržujejo vodo in jo počasi oddajajo, in hkrati tla vzdržujejo odcedna in zračna. Takim zemeljskim mešanicam lahko dodamo biooglje za povečano biološko regene­rativno sposobnost tal, lesna vlakna kadar sadimo okrasne rastline, da povečamo kislost in preprečujemo talne glivične okužbe.

Za še bolj kisla tla dodamo belo šoto ali kokosovo šoto v različnih frakcijah.

Pri dvignjenih gredah dodajamo več mineralov in kompostov, ki zadržujejo vodo, ker v dvignjeni gredi voda hitreje odteka zaradi nižjega okoliškega terena in boljše drenaže.

Posebej kisle zemlje pripravimo za bo­ rovnice, rododendrone, azaleje, hortenzije, pierise in podobne rastline. Sestavljene so iz grobe in vlaknate bele šote, črne šote, lesnih vlaken in zelenega komposta.

Zopet drugačne so zemlje za vrtno trato. Tu vrtni zemlji dodamo fini vulkanski plovec in vermikulit, ki nudita zračna tla in dobro vodno kapaciteto. Tako se korenine razraščajo globje in dobijo več vode.

Povsem drugačne so zemlje za zelene

strehe in saditve v betonska korita na prostem. To so zelo mineralne mešanice, ki imajo zelo malo vrtne zemlje in komposta, zato pa veliko lave, plovca in zeolitov. Vsi vulkanski minerali so trajni in svojo funkcijo kationske izmenjave in zadrževanja vode opravljajo neskončno.

Na podlagi dolgoletnih izkušenj tako lahko nudimo več kot 50 različnih zemelj­ skih mešanic ali dodatkov za izboljšane zemlje, ki vam omogočajo lažje vrtnarje­ nje in boljše pridelke.

Seveda poleg dobre priprave tal moramo izbrati še prava gnojila in tu lahko izbiramo med humusom deževnikov kot enega najbolj naravnih in učinkovitih gnojil, mineralizirano organsko gnojilo Guano, peletirani kokošji gnoji, hidrolizirani kolageni in specialna vrtnarska mineralna gnojila. Tako vašim rastlinam nudite dobre pogoje za rast in čim boljši pridelek. Ne pozabite pa tudi na macesnovo ali borovo lubje in lavo za mulčenje gredic.

- Tomaž Čufer

NASVET

MOJ VRT

15

Pozno spomladanske pozebe niso nič izjemnega

Mineral za večjo odpornost rastlin

V

reme nam jo je že drugo leto zapored krepko zagodlo konec aprila. Pozno spomladanske pozebe sicer niso nič iz­ jemnega. Ljudje v hladnejših krajih vedo že stoletja, da je do »ledenih mož«, to je do sredine maja, bolje počakati s setvijo in presajanjem rastlin, ki so občutljive na mraz. To velja zlasti za plodovke, kot je paradižnik, paprika, jajčevci, bučke in kumare.

Rastlinjak seveda nudi zavetje, pa vendar ni potrebe po hitenju, saj se rastline najbolje razvijajo takrat, ko imajo vse ugodne pogoje za rast in razvoj: primerna temperatura, vlaga, svetloba (dolžina dneva).

Pozno pomladanske pozebe najbolj prizadenejo trajne rastline, zlasti sadno drevje in vinsko trto. Tudi letos, prav tako kot lani, bo pridelek marsikje izgubljen. Vendar gre za trajne rastline in jim je potrebno pomagati, da si bodo opomogle in lahko razvile rodni nastavek za naslednje leto.

Pri vseh vrstah rastlin, še posebej pa pri zelenjavi in balkonskih cvetlicah, priporočamo za povečano odpornost čim bolj zgodnjo uporabo vseh štirih vrst Minerala: zeleni, modri Koprin, rumeni, rdeči forte. Vsak namreč deluje na svoj način in določene dele rastlin in procese v njih. Njihovo skupno delovanje pa se dopolnjuje, zato je učinek v tem primeru najboljši.

VRSTA MINERALA

način uporabe

koncentr.

čas uporabe

minimalno število ponavljanj

DELOVANJE

1. Mineral ZELENI

zalivanje

4 % (4 dcl /10 l vode)

takoj po setvi semen ali po presajanju sadik

1 – 2 x v razmaku 14 dni

pospešuje kaljenje semen, razvoj kore­ ninskega sistema in krepi nadzemne dele rastlin

2. Mineral modri KOPRIN

zalivanje

4 % (4 dcl /10 l vode)

v času intenzivne rasti

2 – 3 x v razmaku 7 dni

pospešuje rast in razvoj nadzemnih delov rastlin

3. Mineral RUMENI

škropljenje

6 % (6 dcl /10 l vode)

14 dni po vzniku rastlin iz tal ali 7 dni po presajanju sadik

najmanj 3 x v ­razmaku 14 dni

povečuje odpornost proti boleznim, okoljskim stresom, dodajanje hranil skozi list

4. Mineral rdeči FORTE

škropljenje

pripravljena 21 dni po vzniku ­raztopina za uporabo rastlin iz tal ali 14 dni po presajanju sadik

najmanj 3 x v ­razmaku 14 dni

povečuje odpornost na škodljivce, dodajanje hranil skozi list

Mineral v primeru tako hudih stresov kot je pozeba, omogoči rastlinam, da so optimalno preskrb­ ljene s hranili, čeprav se zaradi poškodb same ne morejo normalno oskrbeti. V ta namen rastline zalijemo z Mineralom zeleni in poškropimo v času stresa vsaj trikrat vsak drugi dan z Mineralom rumeni v 10 % koncentraciji (1 dcl/1 liter vode ali 1 liter/10 litrov vode). S škropljenjem poskrbimo, da rastline prejmejo »infuzijo«. Zato si hitreje opomorejo in se obrastejo, tudi če so na prvi pogled močno prizadete, na primer krompir. Naše izkušnje pri kmetovalcih iz lanskega leta, ko je konec aprila zapadel sneg, potrjujejo pozitivno delovanje Minerala.

Toplo priporočam, da pomagate svojim rastlinam na naraven način z Mineralom!

Letošnje poškodbe zaradi zmrza- Lanske poškodbe na krompirju zaraDober pridelek po uporabi ­Minerala li na kiviju di snega

- Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr., AS AN d.o.o.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah; večja pakiranja po 20 l pa v trgovinah Planet zdravja (www.planetzdravja.com).

Za vse informacije, nasvete, naročilo brezplačnih katalogov ali CD-jev s slikovnim materialom pokličite 01/518 76 10 ali na info@asan.si

16

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Pestra izbira v prenovljeni kmetijski trgovini v Vodicah Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13

PRODAJALNA VODICE, Kamniška 8, 1217 Vodice Tel: 01-8324-011, 031-810-385 e-mail: trg-vodice@medvode.si

VSE ZA VRT IN POLJE ❖ SADIKE ZELENJAVE, DIŠAVNIC ❖ SADIKE TRAJNIC IN ENOLETNIC ❖ BALKONSKO CVETJE IN STRUKTURNE RASTLINE ❖ ZEMLJA IN SUBSTRATI ❖ LON^KI IN KORITA ❖ EKOLOŠKA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543