Moj vrt, marec 2017

MOJ VRT Marec 2017

Letnik 17

Številka 1

+ Spomladanske čebulice

razveseljujejo z barvitostjo

+ Maslenice so okrasne in

hkrati užitne trajnice

+ Sadovnjak v znamenju

obrezovanja in gnojenja

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

17 LET

POMLAD

2

MOJ VRT

Spomladanske čebulice

Razveseljujejo z barvitimi cvetovi

S

pomladanske čebulice so rastline, ki nas po dolgi zimi prve razveselijo s svojimi barvitimi cvetovi. To možnost jim omogočajo založni organi v tleh – čebulice. Zato so te rastline tako edinstvene, saj jih zaradi zalog v čebulicah – založnih organih, lahko vrt­narji pripravijo do predčasnega cvetenja. Takim čebulicam pravimo siljene čebulice.

Za cvetenje teh rastlin je poleg hrane v založnih organih za cvetenje pomembna še izpostavljenost založnih organov nizkim temperaturam. Ko so čebulice izpostavljene nizkim temperaturam med 0 in 5°C 12 do 16 tednov, se v čebulicah razvijejo zametki cvetnih brstov. To je tudi vzrok, zakaj moramo spomladi cvetoče čebulice saditi v vrt jeseni. Če želimo imeti siljene čebulice, to je čebulice, ki cvetijo že v feb­ ruarju, potem jih sadimo v okrasne posode, ki jih izpostavimo nizkim temperaturam, vendar pri tem pazimo, da čebulice ne zmrznejo. Letošnja zima je bila izredno mrzla in kar več tednov so bile nizke tem-

perature ponekod pod minus 10°C. Zato so marsikje čebulice zasajene v loncih, ki so bili postavljeni na balkone in terase in niso bili dodatno zaščiteni, zmrznile in propadle.

Da bi se tem nevšečnostim naslednje leto izognili je najbolje, da čebulice, ki jih posadite v lonce, skupaj z njimi zakopljete v vrt. Najprej izkopljite ustrezno veliko jamo, na dno jame položite nekaj kamenja za drenažo, ki omogoča odtekanje odvečne vode. Na kamenje postavite lonec, v katerega ste zasadili čebulice in lonec nato zasujete in zaščitite z zastirko.

V februarju lonec izkopljite in prenesite na hladnejše temno mesto z okoli 10°C ter počakate, da čebulice odženejo. Potem lonec lahko prestavite v topel svetel prostor s sobno temperaturo in poskrbite, da je substrat stalno vlažen, vendar čebulice ne smejo stati v vodi. V nasprotnem primeru zgnijejo.

V kolikor ste kupili lončke s siljenimi čebulicami in so te že odcvetele, potem jih lahko že zdaj zakopljite v vrt in zelene liste

pustite. Na izpostavljenih legah jih lahko zaščitite še z zastirko. V aprilu lahko zastirko popolnoma odstranite. Preko zelenih delov rastlin, to je preko listov, se čebulice hranijo. V zelenih delih namreč poteka fotosinteza in rastlinski sladkorji, ki se pri tem tvorijo, se postopoma nalagajo v založnih organih – čebulicah.

Ostale čebulice, ki smo jih že jeseni posadili v vrt, so počasi že začenjale poganjati in odvisno od vrst in sort rastlin je, kako hitro bodo zacvetele. Če boste opazili, da je vaša skupina narcis iz leta v leto bolj opešana je čas, da po cvetenju čebulice vzamete iz zemlje in jih podrobno pregledate. V kolikor ugotovite, da so čebulice ranjene, izločite tako čebulico iz skupine in jo z nožem prečno prerežite, torej tako, da se vidijo kolobarji luskolistov in so na enem koncu korenine, na drugem pa listje. Če na prečnem prerezu opazite rjave koncentrične kroge, je vzrok zakrnele rasti narcis napad narcisine glistice (Ditylenchus dipsaci). To je mikroskopsko majhna žival, ki se hrani

Siljene narcise v dekorativnih lončkih MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 24. 3. 2017, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Pomlad je tu (foto: Eva Recek)

MOJ VRT

POMLAD

Namizni aranžma iz siljenih narcis

Siljene narcise v dekorativnih lončkih

s čebulicami in listi. V kolikor smo imeli narcise posajene na enem mestu več let, se je ta škodljivec lahko razširil na druge čebulice preko tal. Glistice lahko živijo tudi na plevelih. Žalostna novica je, da so lahko tudi na oko zdrave čebulice v premeru enega met­ra okužene in je tako najbolje vse čebulice take skupine odstraniti in zažgati. Ostale čebulice narcis, v kolikor jih imamo izven tega območja, pa je tudi najbolje izkopati, pustiti zelene liste na čebulicah in nato samo čebulice potopiti za tri ure v vodo s temperaturo 44°C.

Tako lahko uničite le glistice in ne celotne rastline, ki jo nato ponovno zakopljite v zemljo. Na taka mesta v vrtu, kjer smo odkrili narcisine glistice vsaj 2 leti ne zasajamo čebulic.

Narcise pa imajo še enega izrazitega škodljivca in to je velika (Merodon equestris) in mala (Eumerus sp.) narcisina muha. Napad tega škodljivca prepoznamo tako, da čebulice sploh ne poženejo, ali pa so listi ozki in bolj podobni travam. Prva napada popolnoma zdrave čebulice, medtem ko se druga pojavi, ko so čebulice že poškodovane. Velika narcisina muha, ki je podobna manjšemu čmrlju, že spomladi na čebulice odloži jajčeca. Ličinke so rjavkasto-bele, velike 2cm in se zagrizejo v notranjost čebulice. Običajno je v eni čebulici le ena ličinka velike narcisine muhe, medtem ko je od male narcisine muhe lahko v čebulici več ličink velikosti 8 mm.

V prvi vrsti se napadom velike narcisine muhe lahko preventivno izognemo na ta način, da čebulic ne sadimo na topla senčna mesta. Odlaganje jajčec preprečimo tako, da učvrstimo prst okoli čebulnega vratu (to lahko storite že takoj) ali če narcise poleti prekrijemo z PVC mre-

Samica velike narcisine muhe Vir: httpwww.gbif.orgspecies1544340

3

žo, ki preprečuje dostop škodljivcev. Za te škodljivce ni prave učinkovite kemične zaščite.

V nadaljevanju boste izvedeli, kaj moramo še postoriti v vrtu in kako se pripraviti na nove zasaditve balkonov in teras.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Nasad narcis v reciklirani pnevmatiki

TRENDI

4

MOJ VRT

Echeveria – ameriški netresk

Listna rozeta spominja na zvezdo

R

astlina izvira iz Mehike, poimenovali pa so jo po španskem bota­ niku Atanasisu Echeveria, ki je v 18. stoletju proučeval in risal avtoh­ tone rastline v Mehiki. Rastline, ki po videzu spominjajo na domači netresk so sukulentne in prilagojene na sušne razmere.

Za razliko od domačega netreska, ki je prezimno trden, so te rastline nekoliko bolj občutljive na nizke temperature.

Naj­nižje temperature, ki jih še preživijo so med 8 in 10°C. Poleti rastline preživijo visoke temperature na južnih legah, vendar najbolje uspevajo pri temperaturah 20°C. Rastline rodu Echeveria imajo mesnate liste, ki so na koncu zašiljeni oziroma špičasti in tvorijo listno rozeto, ki spominja na zvezdo. Rod Echeverija tvori več kot 150 različnih vrst rastlin, medtem ko so vrtnarji vzgojili še mnogo različnih sort. Razmnožujemo jih zelo preprosto na vegetativni način z novimi rastlinami oz. manjšimi rozetami, ki se razvijejo ob matični rozeti. Manjšo rastlino ločimo od matične in pustimo, da se rana zasuši.

Del peclja, ki se je zasušil nato vtaknemo v prepustno grobo mivko, na mivko lahko tudi le položimo odrezano rozeto brez podaljšanega stebla. Na bazi se začno razvijati korenine in rastlina začne rasti.

Možno pa je rastlino vegetativno – nespolno razmnožiti še na drug način.

Mesnati list odtrgamo od matične rastline tako, da se pri bazi lista drži še delček

Namizna dekoracija iz barvanih Echeverij

Simfonija barvnih Echeverij stebla. Nato list pustimo dva dni, da se rana zasuši in jo zakrije tkivo – kalus. Tako pripravljen mesnat list damo v propusten substrat. Iz spodnjega dela lista bodo pognale korenine in razvila se bo nova rozeta.

V novejšem času se na tržišču možno kupiti tudi pobarvane Echeverie (http:// www.amigoplant.nl/). Strah pred propadom rastlin zaradi barve je popolnoma

odveč, saj rastline nemoteno rastejo, barve so nestrupene in sčasoma zbledijo.

Tako rastline po več kot pol leta postanejo ponovno zelene in rastejo kot ostale nebarvane rastline. Eheverije so različnih velikosti in manjše rozete uporabimo tudi v šopkih, saj jih lahko izlončimo, odrežemo korenine in nataknemo na palico.

Tako jih uporabljamo kot »rezano cvetje«.

Vrtnarji imajo zelo bujno domišljijo in so pripravili tudi popolnoma bele rastline, katerim so dodali barve v lončkih s čopičem. Tako opremljene rastline otroci pobarvajo in prinesejo svojim mamam unikatno darilo.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Ustvarjanje unikatnega darila za mami

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

5

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Maslenice so okrasne in hkrati užitne trajnice

V

vrtovih se od nekdaj prepleta tisto za oko s tistim za želodec in zdravje. No, pravzaprav se zadnje čase mnogi, ki do nedavnega za zemljo in delo z rastlinami še slišati niso hoteli, lotevajo gojenja rastlin na sploh, tako na okenskih policah, balkonih in terasah, kot po vrtovih.

Pri tem mnoge vodi predvsem želja po pridelavi zelišč, dišavnic, zdravilnih in užitnih rastlin. In takšnih je tudi med trpežnimi trajnicami kar nekaj, čeprav zelenjadnice večinoma sodijo med enoletne ali vsaj na naše zime občutljive rastline.

Med trajnicami z atraktivnim cvetjem je kar nekaj tudi takšnih, ki so užitne. Posebno mesto tu prav gotovo zasedajo maslenice (Hemerocallis) v neštetih sortah. Zasajamo jih sicer predvsem zaradi njihove lepote, trpežnosti, nezahtevnosti in dolgoživosti.

Da so tudi užitne, pa se zaveda le malo tistih, ki jih gojijo v svojih vrtovih ali občudujejo le po vrtnarskih razstavah in morda v sosedovem vrtu.

Kuharski guruji današnjega časa so odkrili (včasih tudi ‘znova odkrili’) uporabnost cvetja različnih okrasnih rastlin tudi v kuharski umetnosti. Mnogo divjega cvetja je recimo znala uporabiti v kuhinji že moja mama v sredini prejšnjega stoletja. Potem smo nekaj časa hlastali za sadjem in zelenjavo brezhibnega videza, vzgojenega v intenzivnih nasadih, velikokrat celo v dirigirani klimi rastlinjakov ali celo vzgojeno brez zemlje v hidroponiki.

Danes se spet vedno bolj zavedamo pristnega okusa in arome sadja in zelenjave, pridelane v zemlji na naravi prijazen način.

K tem ‘novim odkritjem’ užitnosti pa sodi tudi uporaba divjih rastlin in tudi vrtnega cvetja.

Maslenice kot okrasne rastline s cvetjem v vseh mogočih barvah, le modre ni med njimi, so zelo priljubljene po vsem svetu.

Vrtnarji so razvili tisoče in tisoče sort, ki se po nekaterih lastnos­ tih med seboj sicer zelo razlikujejo. Vse pa so po svojih prednikih ohranile korenikaste podzemne organe, v katerih se skriva zaloga vode in hrane za hude čase. Zelo dobro so prilagojene za življenje v vsakršnih tleh, da so le dovolj globoka, da lahko korenine razvijejo v globino, kjer le redko zmanjka voda. Tla so lahko bolj peščena in propustna, lahko pa v njih občasno celo zastaja voda. Tudi kar se reakcije tal tiče nimajo posebnih zah-

Malocvetna sorta maslenice

Malocvetna sorta maslenice tev. Uspevajo tako v rahlo alkalnih, nevtralnih kot tudi v rahlo kislih tleh. V s hranili bogatih tleh se hitreje razraščajo in bolj bogato cvetijo, preživijo pa tudi v zelo skromnih tleh.

Liste imajo travi podobne, cvetovi pa so lilijam podobni. Oblikujejo šope listja, izmed katerega izraščajo čvrsta cvetna stebla z večjim številom popkov na vsakem. Iz enega starejšega šopa lahko požene celo več deset cvetnih stebel s po 5-10 ali celo več popkov. Cvetovi se odpirajo postopoma drug za drugim. Čeprav traja en cvet le dan ali dva (zato je eno izmed slovenskih imen za to trajnico tudi enodnevna lilija), lahko en sam grmič cveti ves mesec ali celo več. No, novejši dosežek vrtnarske stroke so sorte, ki cvetijo od zgodnjega poletja pa do jeseni. Takšnim pravimo remontante. Med najbolj razširjenimi in neutrudno cvetočimi, čeprav ne več ravno najnovejšimi je sorta Hemerocallis ‘Stella d’Oro, ki jo v Evropi gojimo že tretje desetletje. Je bolj nizke rasti, saj doseže le 30-40 cm višine, ima nekoliko manjše

Malocvetna sorta maslenice

MOJ VRT

TRAJNICE

7

Velikocvetna sorta maslenice cvetje živo rumene barve in ob dobri oskrbi s hrano in vodo res dolgo in bogato cveti. K temu ji seveda pomagamo tudi tako, da sproti odstranjujemo odcvetela cvetna stebla in preprečimo tvorbo semenskih glavic, ki bi porabila hrano in povzročila zmanjšanje cvetenja.

Različne sorte maslenic dosegajo višino od 25-125 cm. Premer njihovega cvetja pa je od 5-15 cm.

Rastlina hemerokalisa, maslenice ali enodnevne lilije (Hemerocallis) lahko raste na istem mestu desetletja. Dokaz za to je ena zelo stara sorta z rjavo-oranžnimi cvetovi, ki je po naših vrtovih že od nekdaj in je preživela tudi v ‘bivših vrtovih’, tam, kjer so se že hiše podrle in zanje že mnoga desetletja nihče več ne skrbi, pa njeni ‘grmi’ še vedno cvetijo. Novejše sorte sicer cvetijo precej bolj bogato od teh starih in na ta račun tudi potrebujejo nekaj več hrane. Kljub temu pa maslenice na sploh še vedno sodijo med zelo nezahtevne trajnice.

Okus cvetja maslenic je od rahlo sladkastega do že malo pikantnega. Užitno pa je tudi mlado listje. Menda je na kitajskem že od nekdaj v uporabi kot spomladanska zelenjava. V naših matičnih nasadih so ga odkrile srne in ga spomladi krepko popasejo, kjer jim tega ne preprečuje ograja. Tudi popki in cvetovi

Maslenice v matičnem nasadu

ne teknejo le ljudem, pač pa tudi srnam. Jasno pa je, da bo listje in cvetje maslenic užitno le, če ga bomo gojili naravi prijazno.

Torej brez pesticidov, rastnih stimulatorjev in podobne sodobne vrtnarske navlake, ki jo potrebujejo mnoge rastline, tudi nekatere tako imenovane moderne vrtne trajnice, ki jih gojimo zaradi njihovih posebnih lastnosti. To so po navadi izjemno veliko in barvito cvetje, hitra vzgoja in druge nenavadnosti. Iz tega izhaja njih tržna zanimivost za tiste, ki jim narave ni mar. So pa zato mnoge ‘moderne trajnice’ do te mere pomehkužene, da ne preživijo več v čisto navadni vrtni zemlji, pač pa potrebujejo tudi ‘moderne pripomočke’.

Maslenice in še mnoge druge trajnice lahko gojimo v čisto navadni vrtni prsti, naravi prijazno in tako ohranjamo njihovo lepoto in užitnost. Nimajo posebnih bolezni in škodljivcev. Če pa se že pojavijo, se bomo proti njim seveda borili s kolobarjem, fizičnimi in biotičnimi sredstvi. Kemiji pa se bomo izognili.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture­

in krajinske arhitekture, Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije posneto v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Kar na pomlad sejemo – jeseni žanjemo

Marec je vrtnarsko intenziven mesec

V

časih je ta pregovor veljal, sedaj pa imamo na voljo rastlinjake, kjer lahko podaljšamo sezono pridelave tudi v pozno jesen in zgodnjo pomlad. Potrošnik ima na voljo neprekinjeno oskrbo z zelenjavo čez celo leto, kar mu tudi omogoča uvoz zelenjave iz celega sveta. Na ta način je prikrajšan za pričakovanja in veselje ob uživanju novega krompirja, stročjega fižola, graha… vse, kar je letos zraslo v naši okolici.

Oskrba z zelenjavo skozi celo leto je z malo načrtovanja mož­ na tudi iz domačega vrta. Seveda ne bo na krožniku paradižnik, kumare ali paprika v zimskem času, lahko pa je vložena paprika in paradižnik v obliki mezge ter ostala vložena zelenjava.

Zima V skladiščih je pozimi veliko korenovk, med ostalim rdeča pesa, koleraba, korenje, gomoljna zelena, kar se lahko uporabi za prikuhe ali solate. Slovenci smo veliki potrošniki kislega zelja in repe, za kar lahko trdimo, da je pri nas odlične kvalitete. Kislo zelje se na nekaterih kmetijah še danes uživa skozi celo leto.

Kuhanega in zabeljenega z ocvirki ter žganci so jedli za zajtrk, po katerem si močan in sposoben za težko delo na njivi, brez zabele pa si ga lahko privoščimo vsi. Slabšo zimsko oskrbo hitro nadomestimo z radiči, regratom in čemažem. Če imamo na vrtu posejan prezimni radič (grumolo, castel franco, anivip, monivip …), ga zgodaj spomladi pobiramo istočasno kot pobiramo regrat. Takšen radič sejemo že spomladi ali zgodaj poleti in mu večkrat porežemo liste. V dolgih sneženih zimah se uživa siljen radič, kateri je bil jeseni pobran iz njive in koreni skladiščeni v neogrevanem skladišču. Koreni z odstranjenimi predolgimi listi se zložijo v zabojčke, postavijo na toplo in občasno zalivajo. Nakar po tednu ali dveh poženejo mlade liste.

V zimskem času so dobrodošel vir vitaminov tudi kalčki katere nakalimo kar v kozarcih za kumare (lucerna). Če je na voljo rastlinjak, je v njemu motovilec in rukola, ki sta toplotno

Pomlad V zgodnji pomladi vrt resnično nič ne ponuja, razen brstičnega ali listnatega ohrovta, ki smo se ju že naveličali. Tla še niso ogreta, tudi zunanje temperature so nizke, zato pospešimo pridelavo vseh vrtnin s pokrivkami ali vlaknatimi folijami. Posejemo prvo solato, redkvico, rdečo peso, grah … in vse pokrijemo z vlaknino. V tem času je tkanina res učinkovita. Vrtnine so lahko pokrite vse do vročih majskih dni. Prekopljemo in pokrijemo tudi prezimni motovilec, ali solato in se nadejamo zgodnejšemu pridelku. V primeru, da jeseni ni bila posejana prezimna solato, za najbolj zgoden pridelek solate posadimo sadike solate, ki so na

Radič za siljenje je jeseni brez glav

Redkvica iz rastlinjaka je manj ostra

Ročno okopavanje med vrstami ­ ezahtevna, prav tako špinača, vendar morajo biti posejani že n zgodaj v jeseni.

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

voljo v bolje založenih trgovinah že zgodaj v marcu. V rastlinjake bi lahko to solato sadili že v februarju.

V marcu se tla vsak dan bolj ogrevajo (to lahko pospešimo tudi s prekrivanjem z vlaknino) in pri talni temperaturi okoli 8 stopinj, že lahko sadimo krompir, posadimo tudi čebulček, posejemo korenček, zopet sejemo solato (solate moramo sejati terminsko – kar pomeni na vsakih 14 dni, da bo vedno na voljo).

Marec je vrtnarsko intenziven mesec, saj takrat sejemo tudi plodovke, ki so do kaljenja na toplem mestu (lahko tudi v kurilnici). Takoj po kaljenju jih prestavimo na hladen popolnoma svetel prostor. Pri prvih pravih listih je potrebno sadike prepikirati, kar pomeni, da jih izpulimo in posamezno sadiko nekoliko globje posadimo v večji lonček. To velja predvsem za paradižnik in papriko, medtem ko kumare na prenašajo pikiranja. Tik pred sajenjem sadik na zunanjo površino, jih utrdimo in prilagodimo na zunanjo temperaturo.

Aprila se tla tako ogrejejo, da iz tal pokukajo prvi šparglji, ki so poleg solate znanilci nove zelenjadarske sezone. Od aprila naprej mora biti ponudba na vrtu nepretrgana, zato zopet terminsko sejemo korenček in rdečo peso ter grah, ki jih lahko sejemo še v maju in juniju.

Mesec maj je zopet delovno intenziven, saj je potrebno posaditi vse sadike plodovk iz naših okenskih polic ali rastlinjakov.

Poleg tega sadimo tudi fižol ter bučke in buče, ki so toplotno še bolj občutljive vrtnine. Sejemo že tudi prve radiče in endivije.

Prvi topli pomladanski dnevi veliko ljudi usmeri v trgovine po nakupih semena. Seveda se z vzgojo semena ukvarja le malo ljudi, zato smo vse bolj odvisni od semenarskih hiš, ki razmnožujejo in pridelujejo seme. Zadnje čase veliko govorimo o avtohtonih sortah rastlin, ki jih počasi izpodrivajo druge, vendar je to naša naravna dediščina.

S številnimi promocijami želijo pridelovalci, prav tako kmetij­

9

sko ministrstvo in na koncu tudi trgovci osvestiti potrošnika naj kupuje lokalne sorte, ki so vzgojene v naši okolici in imajo določene prednosti pred ostalimi sortami.

Avtohtone so stare sorte, ki so jih kmetje vzdrževali na našem ozemlju in pri razmnoževanju izbirali najbolj okusne, odporne in vitalne rastline. Tako je prišlo do naravne in vzdrževalne selekcije, kakršno so pač uporabljali na kmetiji. Sorte so prilagojene našim pridelovalnim razmeram (ptujska rdeča čebula, belokrajnska…).

Udomačene ali tradicionalne sorte so tujega izvora, vendar so se skozi desetletja prilagodile našim rastnim razmeram (varaždinsko zelje).

Nove domače sorte so žlahtnjene z določenim namenom: žlahtnitelji želijo povečati pridelek, odpornost proti boleznim, stresu in škodljivcem, izboljšati prehranske lastnosti in tudi izboljšati ekonomičnost pridelave.

Za uspešno pridelavo zelenjave so potrebna rodovitna vrtna tla. Zelo hitro se uničijo z prezgodno obdelavo, ko so tla še premokra. Pogosta hoja po mokrih gredicah iztisne ves zrak iz talnih por in zemlja postane zbita. Na vrtu ostanejo velike grude še celo poletje. Za zgodno pridelavo se odločimo raje na lahkih prisojnih tleh, ki se hitro segrejejo. Težka tla so primernejša za vrtnine, ki jih sadimo na grebene in bodo bolje kljubovala poletnim sušam.

Vse to je del načrtovanja vrta, skrb za rodovitna tla, za oskrbo z vodo, pravilno in pravočasno obdelavo tal, izbiro dobrega semena. Skrb bo poplačana s prvimi pridelki, ki jih lahko pričakujemo že v aprilu in nato skozi celo leto.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

10

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Vrtni hobi rastlinjaki

Nadgradite vaše vrtno doživetje

L

etošnja zima se počasi poslavlja, prihajajoči tedni pa prinašajo ­pomlad, ko se narava zopet prebudi. Ta čas nas zopet zvabi k pripravljalnim delom na vrtu, ki je miroval preko zime. Da bi nas delo z zelenjavo in vrtnimi pridelki razveseljevalo tudi v zimskem času, si pravočasno omislimo vrtni rastlinjak.

Glede na potrebe, želje ter prostorske zmožnosti si zamislimo rastlinjak, ki ga lahko seveda uporabljamo skozi vse leto.

Poznamo več vrst rastlinjakov, največkrat jih ločimo glede na tip kritine, ki so lahko steklo, polikarbonatne plošče, polietilenska folija, itd. Tip kritine definira namembnost in željena velikost rastlinjaka.

Pogosto imajo večji rastlinjaki lahko urejeno avtomatsko zalivanje, ogrevanje in zračenje. Manjši pri­delovalci s ho­bi rastlinjaki pa se lahko zadovoljijo z možnostjo enostavnega odpiranja ter zapiranja rolojev ali stranic rastli-

njaka, s katerim uravnavajo zračenje in lovijo sončne žarke. Danes lahko že naročimo tipske modele rastlinjakov ali pa naročimo velikost po naših željah. Rast­ linjaki so lahko manjši in nižji, kateri so namenjeni zgolj nekaj gredicam ali večji ter višji, kjer višina rastlinjaka že omogoča sprehod vrtnarja.

V našem podjetju izdelujemo serijske vrtne rastlinjake širine 4 in 5 metrov. Vsi rastlinjaki daljši od šestih metrov imajo bočna okna z navijanjem po celi dolžini – z obeh strani. Krajši rastlinjaki (do 6 m) so brez bočnih oken, imajo pa zato drsna vrata na obeh straneh rastlinjaka, ki omogočajo zadovoljivo prezračevanje.

Za prekritje uporabljamo UV obstojno folijo, ki se uporablja tudi pri izdelavi profesional­nih rastlinjakov. Rastlinjak se koncipira skupaj z naročnikom glede na njegove želje, potrebe in navade.

Večletne izkušnje pri izdelavi rastlinjakov so nam v pomoč pri izdelavi trdnega ter funkcional­nega rastlinjaka, ki bo nadgradil vaše dosedanje delo na vrtu. Ni ga slajšega sadeža zemlje od tistega, ki smo ga sami posejali ter vzgojili. Največkrat so ti pridelki tudi bolj zdravi, pridelava je ekološko najbolj prijazna, nenazadnje pa so taki pridelki tudi najcenejši.

- Lojze Zore

Informacije: Sonček, montaža konstrukcij in rastlinjakov Alojzij Zore s. p.

Trojane 26, 1222 Trojane, tel.: 041/421-743, alojzij.zore@gmail.com

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

11

VRTNI CENTER KZ TREBNJE

Temeniška pot 1 8210 Trebnje Tel.: 07 34 81 525 www.kz-trebnje.si

Velik izbor semenskega krompirja po ugodnih cenah. Široka ponudba sadik sadnega drevja, trsnih cepljenk, jagodičevja, semen, sadik zelenjadnic, dišavnic, gnojil in sredstev za varstvo rastlin!

VSE ZA VRT NA ENEM MESTU! NOVO

ZA ZDRAV IN OBILEN PRIDELEK, ZA BUJNO CVETENJE IN RAZKOŠNO TRATO

ZA VINSKO TRTO ( oljke )

NARAVNO ORGANSKO GNOJILO ZA VSE VRSTE RASTLIN

ORGANSKO GNOJILO BOGATIN Z DODATKOM KALIJA, BORA, MAGNEZIJA IN ŽELEZA

BOGATIN - VSE KAR POTREBUJEJO VAŠE TRTE IN OLJKE

T

CVE

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Spomladanska dela

V znamenju obrezovanja in gnojenja

Z

elo mrzel januar, ki je za nami je porajal mnogo vprašanj, kako bodo tako dolgo obdobje tako nizkih temperatur preživele trajne rastline. To je še obdobje bio­ loškega mirovanja, a rastline v slabši kondiciji bodo šele ob začetku odganjanja pokazale, koliko škode je naredil mraz.

Problem se zna pokazati v nasadih jagod, ki niso imele snežne odeje, pri malinah, predvsem, če so jeseni še dolgo rastle in pri vseh lesnatih rastlinah, ki so bile prepozno pognojene z dušikom ali je bila kako drugače pospešena pozna jesenska rast.

V sadovnjakih je čas, da opravimo zimsko rez, odstranimo obolele dele dreves in ostanke plodov (mumije), odstranimo ostanek listja iz nasada, čim prej obdelamo tla pod krošnjami sadnih dreves in pred cvetenjem pognojimo s prvim obrokom dušika.

Rez sadnega drevja V sadovnjaku se vedno trudimo vzpostaviti fiziološko ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Po naravni poti, če ne posežemo s tehnološkimi ukrepi, je sadno drevo nagnjeno k alternativni rodnosti.

Se pravi da imamo obilen pridelek vsako drugo leto, v vmesnih letih pa je drevo zaradi izčrpanosti prazno. Plodovi v letu obilne rodnosti so drobni in slabše notranje kakovosti. Sadjarji želimo kakovosten pridelek vsako leto in v ta namen izvajamo številne tehnološke ukrepe: zimska rez, poletna rez, rez po obiranju, redčenje plodičev, gnojenje, varstvo sadnih rastlin … O umirjeni rasti drevesa, ki se jo trudimo doseči z izvajanjem tehnologije govorimo, kadar imamo na drevesu poleg primernega pridelka plodov tudi zmeren prirast poganjkov v dolžini 30 do 50 cm.

Rez sadnega drevja je eden najpomembnejših ukrepov v pridelavi sadja. Z njo najučinkoviteje vplivamo na količino in kakovost pridelka v tem in naslednjem letu. Glede na obdobje

Mlade rastline morajo biti oplete

Ob pomanjkanju fosforja se lahko škrlup pojavi tudi na listju jablan, ki so sicer odporne na to bolezen rezi ločimo zimsko rez, ki jo izvajamo v času mirovanja rastline, to je od odpadanja listja do cvetenja, poletna rez od zaključka prve rasti do konca junija, jeseni po obiranju plodov porežemo predvsem vrhove bujno rastočih dreves in z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo skladiščenje hranilnih snovi v korenine za naslednje leto.

Za začetek moramo ločiti rok rezi glede na različne sadne vrste. Najprej začnemo z rezjo pečkarjev (jablane in hruške), nadaljujemo z jagodičjem (ribezi, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice), koščičarje (breskve, nektarine, slive, ringloje, češnje, višnje) obrezujemo, ko so že vidni zaprti cvetovi.

Rez pečkarjev Čas in intenzivnost rezi sta odvisna od cvetnega nastavka drevesa in bujnosti rasti. Najprej porežemo šibko rastoča drevesa in drevesa z obilnim cvetnim nastavkom. Zimska rez je tudi prvo redčenje plodičev. Kakšen cvetni nastavek lahko pričakujemo, ocenimo po pridelku preteklega leta in po številu cvetnih brstov, ki jih prepoznamo po debelini in obliki. Cvetni brsti so debelejši in bolj zaobljeni od vegetativnih ali rastnih brstov. Popolnoma se o cvetnem nastavku prepričamo, če na sadnem drevju narežemo veje z eno in dvoletnim lesom, jih damo v posodo z vodo in postavimo v topel, svetel prostor. Ko se bodo brsti odprli, bomo natančno lahko prešteli število cvetov in se na podlagi tega podatka odločili o intenzivnosti rezi. Naj vas ne preseneti oblika cvetov, ki v tem obdobju še niso dokončno izoblikovani, lahko jim manjkajo prašniki, pestič ...

Drevesa, ki močno rastejo in tista s slabšim cvetnim nastavkom, režemo kasneje, se pravi bližje cvetenja. S tem odstranimo več hranilnih snovi, ki so iz korenin prešla v poganjke in oslabimo rast. Pri rezi v tem obdobju, ko so temperature že višje, moramo biti pozorni na vremensko napoved. Nekaj dni po rezi naj bo suho vreme, zaradi nevarnosti okužbe z bakterijsko boleznijo hruševim ožigom.

Splošno pravilo pri rezi pečkarjev je: zgodnejša zimska rez pospešuje, kasnejša slabi rast.

Bujnost dreves zmanjšamo tudi s poletno in jesensko rezjo. Pri poletni rezi odstranjujemo letošnje poganjke, izrezujemo premočne veje, ki močno senčijo sredino krošnje, krajšamo močno rastoče veje, ki nas ovirajo pri delu … Poskrbimo, da so vidni ‘vsi’ plodov.

Jesensko rez izvajamo, ko je listje na drevesu še fotosintetsko aktivno. Z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo tvorbo asi-

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

milatov v listih in možnost skladiščenja le-teh v korenine. S tem oslabimo rast v naslednjem letu.

Na odziv drevesa na rez močno vpliva tudi število rezov: večje število manjših rezov močneje vzpodbuja rast kot manjše število večjih rezov. To moramo upoštevati predvsem pri rezi zelo bujnih dreves. Za redčenje in obnavljanje krošnje izrezujemo cele veje, izogibamo se krajšanju, predvsem v zgornjem delu krošnje. V spodnjem delu, kjer želimo obraščanje in rast novih poganjkov, lahko veje tudi krajšamo.

Z rezjo skrbimo za ustrezno obliko in gostoto krošnje. Idealna vzgojna oblika drevesa je stožec: glavna os – provodnik, obraščen z različno dolgimi poganjki. Prve veje naj bodo na višini 70 do 80 cm od tal, nižje ovirajo košnjo pod drevesi in se zaradi teže plodov lahko povesijo tudi do tal. Najnižje ležeče veje naj bodo najdaljše, višje po deblu pa vedno tanjše in krajše. Svetloba naj prodre do ‘vseh’ listov. Veje naj bodo vretenasto razporejene v razmiku 10 do 15 cm. Pri rezi takega drevesa vej ne krajšamo temveč jih postopoma zamenjujemo z izrezovanjem na 5 do 10 cm dolge čepe. Najprej izrežemo vse predebele veje (premer več od ½ premera debla). Veje, ki ostanejo, očistimo – odstranimo stranske poganjke tako, da je veja ozka in ne senči spodaj ležečih vej. Pri umirjenem drevesu, ki ne raste več bujno je pri nekaterih sortah potrebno skrajšati rodne nosilce, ki so močno povešeni (kjer je mesto izraščanja višje od vrha veje). To je značilno za sorte kot so ‘gala’, ‘zlati delišes’ …

Taka rez spodbudi obraščanje, ki ga sicer ne bi bilo in drevo bi s časom ostarelo.

V zgornjem delu krošnje naj bo le kratek roden les izraščen neposredno iz debla.

Nikoli ne krajšamo enoletnih poganjkov. S tem bi rast močno pospešili.

Koščičarje (češnje, breskve, slive) režemo nekoliko kasneje in takrat, ko je pred nami vsaj teden dni lepega vremena, brez padavin.

Odstranjevanje obolelih delov dreves in ostankov plodov. To je zelo pomemben ukrep, ki prispeva tudi k lažjemu zdravstvenemu varstvu rastlin. Zimska trosišča, v obliki katerih glive preživijo na obolelih delih, spomladi ob dovolj visoki temperaturi oživijo in bruhajo trose. To je vir okužbe za tekoče leto. Iz nasada odstranimo veje na katerih so simptomi okužbe z jablanovim rakom, lanske poganjke okužene s pepelasto plesnijo, odstranimo vse plodove v obliki mumij, ki bi bili vir okužbe z monilijo. Pograbimo in odstranimo listje, ki preko zime ni propadlo. To je vir okužbe s škrlupom, sajavostjo, mušjo pegavostjo…

Gnojenje s fosforjem in kalijem opravimo v jesenskem času.

Potrebno količino določimo glede na rezultate analize tal. Z uravnoteženim gnojenjem dosežemo kakovosten pridelek in odporne rastline.

Pred cvetenjem je čas za prvo gnojenje z dušikom. Lesnate rastline, ki so ustrezno pognojene, v jesenskem času po obiranju plodov in pred odpadanjem listja, skladiščijo asimilirane hranilne snovi in dušik iz tal v korenine. Ta zaloga zadošča do cvetenja. V tem času so tla prehladna, da bi lahko potekala mineralizacija, zato rastlina nima na razpolago dušika iz tega vira. V času cvetenja sadna rastlina potrebuje veliko dušika za oplodnjo in intenzivno rast. Zaloge od prejšnjega leta niso več dovolj, zato moramo pognojiti. Dušik je v tleh lahko gibljiv, zato ga ne moremo dodajati ‘na zalogo’. Srednjo letno priporočljivo količino 6 kg čistega dušika na površini 10 arov (za jablane in hruške, koščičarji potrebujejo letno 14 kg dušika na 10 arov) razdelimo v več obrokov: prvi obrok v času pred cvetenjem, za drugega se odločimo po oplodnji, ko ocenimo pričakovan pridelek in bujnost rasti, tretjega damo jeseni po obiranju, vendar pred odpadanjem listja (konec septembra do sredine oktobra).

13

Propradanje jagod v času zorenja plodov zaradi neustrezne predpriprave tal Jesenski obrok dušika je namenjen skladiščenju v korenine za naslednje leto in ne za rast v tekočem letu. Zato pognojiti ne smemo prekmalu, da ne izzovemo ponovne rasti v istem letu.

Pri mlajših in šibko rastočih drevesih s površine pod krošnjo odstranimo travo in plevele. S tem odstranimo konkurenco za vodo in hranilne snovi. Želim vam lepo cvetočo pomlad brez nizkih temperatur.

- Alenka Caf, svetovalka za ­sadjarstvo, KGZS - Zavod Ljubljana

Ročno okopavanje? Ne hvala!

Vrtavkasta brana je namenjena mehanskemu okopavanju in zatiranju plevela na manjših površinah. Plevel med gojenimi rastlinami zna postati prava nadloga, pletje pa počasno in naporno. Z vrtavkasto brano je delo opravljeno hitreje.

Na nožih sta vgrajeni dve rezili, ki preprečujeta navijanje daljšega plevela okrog jeklenih nožev.

Pritrditi jo je mogoče na vse vrste naramnih motornih kos z ravno osjo moči vsaj 2kW. Nudimo brane z enim nožem (VB-1) in dvema nožema (VB-2).

Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T: 04 204 14 79, 040 831 441 E: vrecek@vrecek-agro.si W: www.vrecek-agro.si

PREDSTAVLJAMO

14

MOJ VRT

ZA VAS SMO ODPRLI PRENOVLJENO TRGOVINO S ŠE VEČJO PONUDBO

NOVO!

KOTIČEK Z LOKALNO PRIDELANO HRANO

VSE ZA KMETE IN VRTIČKARJE - sadike, semena, okrasne rastline za balkone in vrtove - gnojila in zemlja za presajanje vseh vrst - krmila, žita in vitaminski dodatki - oprema in hrana za male živali - stroji in rezervni deli - orodja za vrt in kmetijo - sredstva za varstvo rastlin in svetovanje

KMETIJSKA ZADRUGA GROSUPLJE z.o.o.

Cesta na Krko 1/b, 1290 Grosuplje, tel.: 01/78 64 317 ODPRTO: pon. - pet. od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure

Mi znamo z ljudmi.

Najugodnejša kreditna ponudba DEŽELNE BANKE SLOVENIJE KREDITI           

Novo v Deželni banki Slovenije!

POTROŠNIŠKI • PAKET ZA DOPOLNILNO HITRI GOTOVINSKI DEJAVNOST NA KMETIJI, ki NAMENSKI kmetovalcem omogoca cenovno bolj EKO ugodno bancno poslovanje.

STANOVANJSKI GOTOVINSKI HIPOTEKARNI • UGODEN KREDIT ZA NAKUP AVTOMOBILSKI TRAKTORSKIH PRIKLJUCKOV PREMOSTITVENI z rocnostjo od 1 leta do 3 let in ZA KMETIJSKO DEJAVNOST SETVENInespremenljivo ali spremenljivo obrestno mero.

ZA VZREJO ŽIVALI

• PAKET »KREDIT + ZAVAROVANJE« - do 31. 5. 2014 vam ob sklenitvi kateregakoli kredita za kmetijsko dejavnost nudimo 15 % popust pri kmetijskem zavarovanju posevkov in plodov ter 0,10 o. t. nizjo obrestno mero kredita za kmetovalce.

Veè informacij na telefonski številki 01 4727 228, v 83 poslovalnicah DBS in na www.dbs.si.

UNIVERZALNA PONUDBA DEŽELNE BANKE SLOVENIJE • DBS OSEBNI RAÈUNI • KREDITI • LIMITI • MOBILNA BANKA mDBS • PLAÈILNE KARTICE • VARÈEVANJA • PREDPLAÈNIŠKA KARTICA • VSE BANÈNE STORITVE ZA KMETOVALCE, PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE TER DRUŠTVA • ELEKTRONSKA BANKA DBS net • NAJUGODNEJŠE PLAÈILO POLOŽNIC

MOJ VRT

NASVET

15

MINERAL je naravno sredstvo za krepitev rastlin

Za zdrave rastline in čisto okolje

P

omlad se počasi prebuja, z njo pa tudi življenje na naših vrtovih, v sadovnjakih, vinogradih. V marcu in v začetku aprila se praviloma temperature ne spustijo več pogosto pod ledišče. Sonce pridobiva na moči in tudi dan se daljša. S tem pa nastajajo pogoji za ponovno rast rastlin in vestni vrtičkarji, kmetovalci, sadjarji se že intenzivno pripravljajo na novo sezono. S tem pa tudi na ponovno uporabo Minerala, ki je naravno hranilo za vse vrste rastlin.

V letošnjem letu so v paleti sredstev s skupnim imenom Mineral pomembne novosti, ki jih bodo uporabniki še posebej veseli.

Novost sta Mineral modri KOPRIN in Mineral rdeči FORTE, še bolj učinkovita in enostavna za uporabo. Vsa sredstva so naravna in v osnovi hranila, ki jih je potrebno dati na razpolago rastlinam dovolj zgodaj in po navodilih, ki so dosegljiva v trgovinah in na naši novi spletni strani www.mineralzarastline.si. V nasprotnem primeru ni želenih učinkov.

Na začetku sezone je najbrž najbolje, da najprej opišemo vse štiri vrste Minerala, ki bodo v letošnjem letu na razpolago na prodajnih policah.

Mineral zeleni je popolnoma naravno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin, zlasti njihovega koreninskega sistema. Pospešuje kaljenje semen in razvoj lasastih koreninic. Zmanjša tudi vpliv stresov iz okolja, kot so presaditveni šok, suša, vročina, veter, toča. Uporablja se za zalivanje tal pod rastlinami, ne zalivamo po rastlinah. Z Mineralom zeleni zalijemo enkrat takoj po setvi semen ali po vsakokratnem presajanju sadik. Če so tla suha, jih najprej temeljito zalijemo s čisto vodo, nato pa s 4 % raztopino Mineral zeleni. V tem primeru se tudi vlaga veže v tla za daljši čas in je potrebno manj zalivanja z vodo.

Mineral modri KOPRIN je popolnoma naravno sredstvo za krepitev in pospeševanje rasti, razvoja nadzemnih delov vseh vrst rastlin. Uporablja se za zalivanje tal pod rastlinami, ne zalivamo po rastlinah. Z Mineralom modri KOPRIN začnemo zalivati približno 20 dni po vzniku rastlin iz semen (iz tal) ali 10 dni po zadnjem presajanju sadik. Če so tla suha, jih najprej temeljito zalijemo s čisto vodo, nato pa s 4 % raztopino Mineral modri KOPRIN. Zalivanje ponovimo vsaj 2 – 3 x v času intenzivne rasti v razmaku 7 dni (enkrat na teden). Od cvetenja dalje lahko ponavljamo zalivanje vsakih 14 dni in s tem dodajamo tudi potrebna hranila v tla, ni pa nujno. Obenem poskrbimo za vlažnost tal in ob zalivanju z Mineral modri KOPRIN lahko zalivamo manj pogosto z vodo.

Mineral rumeni je popolnoma naravno sredstvo za povečanje naravne odpornosti vseh vrst rastlin proti boleznim kot so razne plesni. Zmanjša tudi vpliv stresov iz okolja, kot so suša, vročina, veter, toča. Uporablja se v 6 % koncentraciji za škropljenje vseh nadzemnih delov rastlin. Mineral rumeni začnemo uporabljati 14 dni po vzniku rastlin iz tal ali 7 dni po presajanju sadik. Škropljenje ponovimo najmanj trikrat na 14 dni presledka in s tem dodajamo tudi potrebna hranila skozi liste. Pri škropljenju pazimo, da kapljice ne odtekajo z listov.

Mineral rumeni in Mineral rdeči forte ne mešamo istočasno v škropilnici. Med uporabo rumenega in rdečega forte naj mineta vsaj dva dni.

Mineral rdeči forte je popolnoma naravno sredstvo v obliki že pripravljene raztopine za uporabo (v obliki pršilke) za povečanje naravne odpornosti vseh vrst rastlin proti škodljivcem kot so listne uši, bele mušice, gosenice, hroščki. Uporablja se za škropljenje vseh nadzemnih delov rastlin. Mineral rdeči forte začnemo uporabljati tri tedne po vzniku rastlin iz tal ali 14 dni po presajanju sadik. Škropljenje ponovimo najmanj trikrat na 14 dni presledka in s tem dodajamo tudi potrebna hranila skozi liste. Pri škropljenju pazimo, da kapljice ne odtekajo z listov. Mineral rumeni in Mineral rdeči forte ne mešamo istočasno v škropilnici. Med uporabo rumenega in rdečega forte naj mineta vsaj dva dni.

Vse Minerale lahko uporabljamo na vseh vrstah zelenjave, okrasnih rastlin, sadnega drevja, vinski trti, jagodičju, … Ob dovolj zgodnji in redni uporabi bodo rastline bolj krepke in zdrave, pridelek pa kvalitetnejši. Rastline so ob pravilni rabi vseh vrst Minerala zelo izenačene v rasti, listi so temnejši in debelejši, imajo svetleč videz, prav tako plodovi, več je cvetov in plodov, ki so tudi zelo intenzivnih barv in veliko bolj obstojni, zelenjava, jagodičje, sadne vrste, grozdje, … pa so tudi bistveno okusnejši in obstojnejši.

Ni škodljiv za ljudi, živali, korist­ ne živali, čebele, okolje. Nima karence.

To pa še ni vse. Naš cilj so zadovoljni kupci, zdrave rastline in čisto okolje, zato se trudimo in pridno delamo naprej na razvoju izdelkov. V naslednjem letu bomo morda zopet presenetili z novostmi.

- Tatjana Rupnik, univ. dipl.

inž. agr., AS AN d.o.o.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah; večja pakiranja po 20 l pa v trgovinah Planet zdravja (www.planetzdravja.com).

Za vse informacije, nasvete, naročilo brezplačnih katalogov ali CD-jev s slikovnim materialom pokličite 01/518 76 10 ali na info@asan.si

16

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

VELIKA OTVORITEV prenovljene trgovine v Vodicah v soboto, 25. marca ob 11.00 uri.

Za vas smo pripravili bogat spremljevalni program.

Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13

PRODAJALNA VODICE, Kamniška 8, 1217 Vodice Tel: 01-8324-011, 031-810-385 e-mail: trg-vodice@medvode.si

UGODEN NAKUP – Ponudba velja od sobote 25. marca do 15. aprila (oz. do razprodaje zalog) ČEBULICE OKRASNE VILMORIN 20% popust na blagajni

STRUNE STOP, 750ml 5,52€

HUMKO FLOR, 20l 2,22€

VSE ZA VRT IN POLJE ❖ SEMENSKI KROMPIR ❖ SEMENA, ^EBUL^EK ❖ ZEMLJA ZA POTAKNJENCE ❖ SADIKE SOLATE ❖ ORGANSKA GNOJILA ❖ PREKRIVKE ZA ZA[^ITO RASTLIN MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543