Moj vrt, december 2016

MOJ VRT December 2016

Letnik 16

Številka 6

Sreč no 2 017

+ Sobne rastline pozimi + Načrtovanje domačega

vrta + Navodila za pletenje

Ro pl čna et d em el o a:

rokavic

PRI NAS DOMA

2

MOJ VRT

Sobne rastline pozimi

Prepogosto zalivanje največkrat vzrok bolezni

Z

imski čas je čas, ko smo nekoliko bolj pozorni na sobne rastline, saj je narava takrat v zimskem spanju. Tako nam male zelene oaze omogočajo minimalistično vrt­ narsko delo in sprostitev. Včasih pa kljub naši skrbi rastline začnejo propadati. Kje so vzroki takim nevšečnostim?

Ne smemo pozabiti, da velik del okrasnih sobnih rastlin izhaja iz tropskih deževnih gozdov. Če malce pomislimo, kakšne rastne razmere imajo rastline v domovini in kakšne jim nudimo v stanovanjih, v zimskem času vidimo, da je kar nekaj težav, povezanih z rastnimi razmerami. Te težave imenujemo fiziološke bolezni.

Najbolj pogost vzrok rastlinskih bolezni je prepogosto za­ livanje. Ob taki neustrezni negi začno korenine gniti, saj je v substratu preveč vode in primanjkuje zraka. Razvijejo se razne glive in bakterije, ki povzročajo bolezni.

Temperaturna nihanja povzročijo odpadanje listov. Ob močnem dvigu temperature nekatere rastline - vijolica in druge odvržejo cvetne popke. Zato moramo v času visokih temperatur zagotoviti visoko zračno vlago.

Vatasta uš

Koreninska gniloba

Ob prepihu mnogim rastlinam potemnijo listi ali pa jih celo odvržejo. Rastline ravno tako ponoči ne smejo stati za zagr­ njenimi zavesami, saj se pozimi zrak za oknom bolj ohladi in ni mešanja zraka s toplim ogrevanim zrakom v sobi. Če rastlini primanjkuje svetlobe, raste počasneje in cvetni popki odpadejo. Pisani listi postajajo le še zeleni.

Pri premajhni zračni vlagi se začno listne konice sušiti. Tudi robovi listov postajajo rjavi. To preprečimo z različnimi načini zviševanja zračne vlage.

Pomanjkanje določenih elementov v substratih povzroči fiziološka obolenja, bledikavost, zastoj v rasti ipd.

Verjamem, da ste v zgoraj opisanih primerih našli tudi nekaj težav, ki jih imajo tudi vaše sobne rastline.

Poleg fizioloških bolezni in glivičnega obolenja gnitja korenin, sobnim rastlinam povzročajo dodatno škodo še rastlinski škod­ ljivci. Najpogostejše so pršice ter listne in volnate uši.

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 2. 12. 2016, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Kaki na Krasu (foto: Bojan Rauh)

MOJ VRT

PRI NAS DOMA

3

Sušenje konic listov zaradi prenizke zračne vlage Listne uši So različnih barv: črne, rjave, sive, zelene, svetlo rumene.

Sesa­jo sok rastline in se hitro razmnožujejo. Ležejo žive mladiče in se večkrat levijo. Ob sesanju rastlinskih sokov rastline slabijo, hkrati pa uši prenašajo viroze in izločajo medeno roso, zaradi katere je listje lepljivo in počrni zaradi dodatne okužbe sajaste plesni. Zatiranje: odstranimo jih lahko ročno - posamezne živali, ob hujšem napadu uporabimo insekticid. Za listne uši lahko uporabimo dotikalni insekticid, kar pomeni, da moramo rastlino tako poškropiti, da se insekticid dotakne vseh uši. Če se nam je kakšna skrila, se bo napad uši na rastlino ponovno pojavil.

Zato moramo škropiti 3-4 krat zapored v presledkih enega tedna. Drugače je, če uporabimo sistemični insekticid. S takim fitofarmacevtskim pripravkom rastlino poškropimo in zalijemo.

Rastlina strupene snovi vsrka vase in tako listne uši, ki se hranijo z rastlinskimi sokovi vsrkajo tudi strup in propadejo.

Volnate uši (Psevdococcus, Planoccocus) So ovalne, bele, velike 0,5 cm, brez kril, obdane z volnatim, belim voskom, ki jih varuje pred vodo in dotikalnim insekticidom. Pojavijo se na osi listov kot bela puhasta snov. Sesajo sok rastlin, izločajo medeno roso.

Zatiranje: Uporabimo le sistemični insekticid, ki ga volnate uši vsrkajo s sokom rastline. Postopek ponovimo vsaj trikrat v 14 dneh. Lahko jih zatiramo tudi z insekticidnimi mili, s katerimi v dvotedenskih razmikih poškropimo rastline Pršice Te drobne rdeče živalice potrebujejo toploto in suh zrak. S prostim očesom so komaj vidne, na rastlini naredijo pajčevi-

Viseča smreka nasto prevleko. Sesajo sok rastline, listi postanejo pegasti in na koncu odpadejo. Med številnimi vrstami je najpogostejša pršica dvolisi ali rastlinjakov rdeči pajek (Tetranychus urticae).

Zatiranje: zadostna zračna vlaga omejuje razvoj pršic. Pri kemičnem zatiranju uporabimo akaricid, tri- do štirikrat v pet­ dnevnih presledkih. Pri zatiranju nam insekticidi za navadne listne in volnate uši ne bodo pomagali. Preventivno pa lahko omilimo napad pršic z dovolj visoko zračno vlago. Najbolj eno­ stavno je, da poleg rastline postavimo okrasno posodo z vodo.

Seznanili smo se z glavnimi problemi pri vzdrževanju sobnih rastlin. Bi pa rada poudarila, da je zimski čas zelo neugoden za nakup sobnih rastlin, predvsem večjih, ki jih cvetličarji ne morejo ustrezno zavarovati proti nizkim temperaturam. Zato so rastline izpostavljene nižjim temperaturam, doživijo temperaturni šok in kot radi rečemo, se prehladijo. Tudi to je lahko vzrok odpadanja listov in propada rastlin.

V predprazničnem času najpogosteje kupimo božične zvezde.

Pri nakupu pazite, kje se božične zvezde nahajajo, ali so na prepihu, izpostavljene nizkim temperaturam, brez zaščite. Bodi­ te pozorni ali v spodnjem delu rastlin listje že odpada. Naj vas ne zavedejo nizke cene, preverite od kod so rastline. Domače božične zvezde niso bile izpostavljene dolgotrajnim transportom in tako niso doživele večjega stresa. Seveda je najbolj optimalen nakup v vrtnarijah, kjer te rastline gojijo.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

4

TRENDI

MOJ VRT

Novoletne modne smernice

Pričarati čudovite dneve

P

ri oblikovanju izvirnih modnih dekoracij je pomemb­ no sporočilo: doživetje in emocija. Narejeni aranžmaji morajo pričarati čudovite dneve, mistične noči, vesele praznične trenutke. Najpogostejši motivi, ki se v zimskih kreacijah pojavljajo, so zvezde, snežinke, jelenčki, smre­ čice, sani, smuči, …

Pomemben je učinek svetlobe. Sestavni del adventno-novoletne dekoracije so sveče, poleg njih pa tudi LED lučke. Poudarek je tudi na osebnih drobnih sporočilih, zapisanih na ploščicah, trakovih in drugih dodatkih.

Modna smernica kreativni dizajn črnine nam predstav­ lja črno - bele kontrastne glamurozne dekoracije polne blišča.

Kombinacija lesketajočih materialov z materiali, ki imajo mat površine poudarjajo razgibanost dekoracij. Barve: črna, bela, zlata, pastelna rožnato-biserna, peščena, siva in smaragdna.

Materiali: svetlikajoč saten, les, vrvice, volna, organca, dlakavi materiali.

Sproščujočo eleganco ustvarimo ob mislih na praznično obloženo mizo na božični večer. Svetli naravni peščeni in biserno-rožnati toni v kombinaciji srebrne, zlate in bakrene barve odsevajo čudovito svetlobo sveč in lučk. Praznične vonjave ci-

Princip obešanja okraskov meta, zvezdastega janeža, nageljnovih žbic in citrusov prostore zapolnjujejo s prazničnimi dekoracijami.

Snežni kristali, snežinke in zvezde nam pričarajo zimske motive. Leseni okraski, storži in okraski iz žaklovine nam dajejo občutek domačnosti. Nagajivi škratje in Božički nam vedno izvabijo nasmeh in dobro voljo. Dekoracije popestrijo razne okrasne blazine, različni trakovi in prtički z motivi iz narave.

Kot vedno pa je tradicionalna smernica vedno prisotna, tokrat se imenuje Veselimo se božiča. Tradicionalne dekoracije s pridihom novega časa, so narejene iz volne, filca, lesa. Kombinacije barv so zelena, bela in dominantna rdeča, dodani so še peščeni rjavo-sivi odtenki.

Vse te smernice lahko upoštevamo pri oblikovanju čudovitega prazničnega drevesca. Če želimo bolj stilsko okrašeno smreko, izberemo dekoracijo v eni barvi v različnih odtenkih. Okraske razporedimo po prav posebnem principu. Skrivnost čudovito okrašenih smrek v katalogih je v pravilni razporeditvi okraskov.

Okraske ene vrste razporedimo po smreki enakomerno in sicer tako, da tvorijo ne-enakostranične trikotnike. Vsakič, ko obesimo okrasek, se od smreke nekoliko oddaljimo, saj le tako vidimo, kje imamo prostor za naslednji okrasek. Lučke ne razpore­ dite le po zunanjosti smrek, ampak jih izmenično razporedite od zunanjosti proti notranjosti in obratno. Tako boste presvetlili celotno smreko in bodo okraski odsevali svetlobo iz vseh strani.

Vaša smreka bo zaživela.

Okrašena smreka

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

Oskrba in varstvo sobnih rastlin pozimi V zimskem času je pred sobnimi rastlinami velika preizkušnja, ki jo bodo z našo pomočjo lahko uspešno prestale. Upoštevati moramo le nekaj dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati v tem obdobju, da bodo naše rastline resnično lepe.

K oskrbi lončnic sodi zalivanje s postano vodo, rahljanje substrata in dognojevanje z ustreznimi gnojili, ustrezna temperatura in vlaga, nega in varstvo pred boleznimi in škodljivci ter dovolj sončne svetlobe. V zimskem času je rastlinam težko omogočiti idealne rastne razmere. Pozorni bodimo na mikroklimo, saj rastline, ki izhajajo iz tropskih predelov (orhideje) potrebujejo veliko zračne vlage.

Pravi čas presajanja, ustrezna velikost lončka in kvaliteten substrat so pri presajanju sobnih rastlin najpomembnejši. V času med presajanji od časa do časa gornjo plast substrata v lončku rastline zamenjamo, saj se ta del rad pogosto zasoli.

V kolikor uporabljamo kvaliteten substrat, kateri vsebuje že vsa potrebna hranila za zdravo in krepko rast, pričnimo z gnojenjem sobnih rastlin šele po 4 do 6 tednih. Če pa posegamo po manj kakovostnih substratih, potem ga pred presajanjem obogatimo z več stopenjskim gnojilom, tako da ga enakomerno vmešamo v substrat in tako zadovoljimo rastlinam osnovne potrebe po hranilih.

V centralno ogrevanih prostorih sobne rastline rastejo tudi pozimi. Rast je zaradi krajšega dneva nekoliko šibkejša, zato je dovolj, če jih dognojujemo enkrat mesečno. Dognojujemo zelene rastline kot tudi rastline, ki v zimskem času cvetijo, med njimi vitezova ter božična zvezda in kaktusi, kamelije, azaleje, ciklame in vijolice.

Zalivanje sobnih rastlin se razlikuje glede na vrsto rastline, mesto, kjer se nahaja, in temperaturo v prostoru. Palme in fikuse zalijemo enkrat na 10 do 14 dni, cvetoče rastline (kamelije, azaleje, ciklame, itd.) takrat, ko opazimo, da je zemlja suha (od 2 do 3 dni).

Velikokrat pa se zgodi, da navkljub našemu trudu in prizadevanju rastline pričnejo rumeneti. V primeru, da gre za klorozo je potrebno rastline zaliti z mikrohranili, ki preprečujejo nadaljnjo rumenenje in rastlina bo v nekaj dneh ponovno pridobila zeleno barvo.

Varstvo pred boleznimi in škodljivci Okrasne rastline so tudi v zimskem času občutljive na različne bolezni in škodljivce. Najpogosteje se težave pojavijo takrat, ko prestavimo rastline na toplo v zavarovane prostore. Najpogostejši škodljivci zaprtih prostorov v zimskem času so: tripsi, bela muha, pršice, rdeči pajek, vataste uši in kaparji. Od bolezni pa bomo hitro našli kakšno glivično okužbo (plesen, rja). Pri lončnicah bodimo še posebej pozorni na zmerno zalivanje, saj s tem ukrepom preprečimo gnitje korenin. V primeru, da voda ne zastaja v območju koreninskega spleta, potem ne bomo imeli večjih težav.

Zalivanje

Primerna vlažnost

Najboljše, kar lahko naredimo za sobne rastline je, da v zimskem času povečamo zračno vlago. Pomagamo si z dobrim vlažilcem zraka ali pa rastline postavimo v plitev pladenj s prodniki in ga napolnimo z vodo. V toplih in suhih prostorih jim nekoliko pomagamo tudi tako, da jih v zgodnjih jutranjih urah pršimo po listih, na radiatorje pa postavimo napolnjene posode z vodo ali vlažne brisače. Rastline je treba odmakniti od vseh toplotnih virov.

Rosenje rastlin je med njihovim razvojem in pozimi v kurjenih prostorih nujen ukrep. Vso potrebno vlago jim ne moremo zagotoviti z rednim zalivanjem, zato jih na ta način ohranjamo zdrave in vitalne. Vse rastline pa vendarle ne ljubijo preveč vlage, še posebej tiste, katerih rast je gosta in ne dovolj zračna, rosenja sploh ne prenašajo. Pozorni moramo biti tudi pri cvetočih rastlinah, saj nekatere izmed njih prav tako ne prenesejo rošenja.

Presajanje in dognojevanje

Pravilni, skrajni čas za presajanje je takrat, ko koreninski sistem rastline nima več dovolj prostora za rast v lončku - ga preraste. Večina sobnih rastlin potrebuje zamenjavo substrata vsako leto do dve, pri orhidejah pa lahko počakamo še kakšno več. Pri odraslih rastlinah je ta interval presajanja večji oz. se prilagaja glede na prekoreninjenost.

COMPO tekoča COMPO Nega COMPO Tekoče gnojila optimalna za liste orhidej gnojilo za orhideje oskrba rastlin. efekt globinskega optimalna prehrana vlaženja listov. orhidej.

COMPO Gnojilne palčke za orhideje 3-mesečno delovanje, za zdravo rast in bogato cvetenje.

Mrzel zrak

Hladen zunanji zrak lahko poškoduje liste rastlin, ki jih imamo zaradi večjih potreb po svetlobi blizu oken, zato jih od le-teh odmaknimo vsaj za 15 cm. Še večja dovzetnost za sušenje listov in propadanje rastline pa je, če se rastlina nahaja v bližini vhodnih vrat, zato jih odmaknimo tudi od tam.

Dovolj svetlobe

V zimskem času sobne rastline premaknimo na južne in zahodne police, lahko pa jim zagotovimo tudi dodatno osvetlitev. V ta namen so koristne in primerne žarnice z rdečim in modrim spektrom. Tako oskrbovane bodo uspešno kljubovale pomanjkanju svetlobe.

Pazimo le, da bodo rastline dovolj oddaljene od žarnic, da ne pride do ožigov.

Rastline so tiste, ki nam zagotavljajo kisik, ki ga nujno potrebujemo za življenje in porabljajo ogljikov dioksid, ki v večjih koncentracijah slabo vpliva na naše počutje, zato jih skrbno negujmo!

Plantonic dvig odpornosti rastlin.

FAZILO sprej DUAXO sprej ali zatiranje DUAXO koncentrat škodljivcev. zatiranje glivičnih bolezni.

METROB d.o.o., Začret 20a, 3202 Ljubečna, T: 03 7806 330, F: 03 7806 341, E-mail: info@metrob.si

COMPO SANA substrati visokokakovostni substrati za presajanje sobnih rastlin.

Rasti Hydro enakomeren dovod in zadrževanje vlage.

www.metrob.si

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

Pletemo

Tople in pisane pletene rokavice

Z

imski mraz nam ne more pokvariti razpoloženja, če se pred njim dobro zaščiti­ mo. Za ljubitelje pletenja in ple­ tenin je zima tisti letni čas, ko svojo garderobo popestrimo s pisanimi, unikatnimi in toplimi izdelki iz raz­ ličnih materialov.

Nekaterim bolj ustrezajo naravne preje iz merino volne, alpake in moherja, ki z moderno obdelavo niso na otip prav nič podobne tistim grobim domačim volnam iz časov naših babic, ampak so koži prijazne in zelo mehke. Prijetne in tople pa so lahko tudi preje iz sintetičnih materialov, kot je akril ali mikrofibra. V pisani barvni paleti bo vsak našel nekaj zase.

Tudi roke so pozimi izpostavljene neprijetnemu mrazu, zato smo tokrat pripravili enostavna navodila za pletene rokavice, ki se jih lahko loti vsak z osnovnim znanjem pletenja. Preja Alpha je iz mešanice volne in akrila, topla in prijetna za nošenje, pa tudi trpežna. Rokavice boste lahko tudi oprali v pralnem stroju na programu za volno.

Ker je preja debela, bodo roka­ vice hitro končane. Da vam bo plete­ nje teklo še bolj gladko in hitro, priporočamo bambusove pletilke. Preja po njih lepo teče, prijetno jih je držati v rokah, pa še manj ropotajo kot klasične kovinske pletilke.

Slika 3

Slika 1

Slika 2

Potrebujete le en dolg večer na kav­ ču, nekaj volje in domišljije pri izbiri barv, poleg tega pa še:

desno, nato zadnje 4 petlje 2. pletilke in prve 4 petlje 3. pletilke odložimo na varnostno sponko (slika 2). Zdaj imamo spet na vsaki pletilki 6 petelj.

Nadaljujemo pletenje v krogih ca. 7 cm, nato začnemo s snemanjem za konico rokavice: na 1. in 3. pletilki 1. petljo preložimo, 2. petljo popletemo desno in 1. petljo prevlečemo čeznjo, pri 2. in 4. pletilki popletemo predzadnjo in zadnjo petljo skupaj desno. To ponovimo še enkrat v vsakem drugem krogu, nato pa še dvakrat v vsakem krogu. Preostalih 8 zank zašijemo ­(slika 3). Petlje za palec, ki smo jih odložili na varnostno sponko, nabe­ remo na pletilke in nasnujemo še dve petlji v pregibu med palcem in dla­ njo (slika 4). Spet pletemo v krogih, same desne petlje. Po približno 5 cm popletemo po dve petlji skupaj, nato vse petlje zašijemo (slika 5).

Drugo rokavico spletemo na enak način.

-- prejo za pletenje Alpha 70 % poliakril, 30 % volna; potrebovali boste pri­bližno 100 g preje -- komplet petih (bambusovih) pletilk za nogavice debeline 7 mm

Navodila: Nasnujemo 24 petelj in jih enakomerno porazdelimo na 4 pletilke (na vsako pletilko po 6 petelj). Pletemo v krogih. Najprej pletemo 12 krogov v patentnem vzorcu: 1 leva petlja, 1 desna petlja. Naprej pletemo gladko desno v krogih, same desne. V 2. krogu začnemo dodajati petlje za palec (slika 1), in sicer: na 2. pletilki dodamo štiri petlje pred koncem pletilke 1 novo petljo, na 3. pletilki dodamo za četrto petljo 1 novo petljo. To ponovimo še 3-krat v vsakem drugem krogu (= skupaj 32 petelj). Vedno dodajamo tako, da nam na koncu 2. pletilke in na za­ četku 3. pletilke ostanejo 4 petlje. Po zadnjem dodajanju pletemo še 1 krog

Slika 4

- Lucija Podlipnik, Trgovina Marcela

Slika 5

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

Na tečajih, ki jih je lani organiziralo podjetje Monna Lisa.

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

ROČNA DELA

Ustvarjajmo v zimskih dneh

Topel snežak

Z

unaj je snežak snežen, notri pa volnen. Tega volne­nega uporabimo za okras ali pa nadomešča blazino. Spletemo ga iz kvadrata.

Spletemo pravokotnik z rdečo črto, ga zaključimo in na robu sešijemo

Naredimo širok pas melirane ali običajne bele barve, nato pas samih desnih petelj v rdeči barvi in kos gladkega pletenja, tudi v rdeči. Pletivo zaključimo, ob strani nare­ dimo šiv. Snežaka napolnimo z vato. V pasu ga prešijemo, nitko stisnemo in jo zavežemo. Konca skrito zadelamo v pletivu. Enako naredimo ob vratu. Naredimo cof in ga privežemo zgoraj, iz flisa izrežemo šal. Našijemo oči in izvezemo usta. Nosek je iz filca.

NAVODILA: 1. Nasnujemo okoli 35 petelj s ple­tilkami št. 4,5 in prejo za te pletilke. Pletemo tako dolgo, da nastane kvadrat.

Snežaka opremimo z nosom, gumbi, usti, očmi in z metlo.

Vzamemo rdečo prejo in napleteno še pas z rdečo barvo.

Na koncu pletivo zaključimo. Namesto tega lahko nada­ ljujemo z belo še 5 centimetrov. Kapico spletemo posebej.

2. Po robu sešijemo, dno obšijemo, šiv potegnemo in ga fiksi­ramo.

3. Nit zadelamo v notranjosti pletiva.

4. S šivanko za šivanje pletenin šivamo naprej tako, da obšijemo vrat, začetek in konec niti potegnemo, stisnemo in naredimo vozel. Tako naredimo tudi v pasu.

Spodaj, v pasu in pri vratu tubo, napolnjeno z umetnim ­polnilom ali vato stisnemo.

5. Okrog vratu zavežemo oranžen trak. Iz rdeče preje naredimo cof, ga prišijemo na vrh glave iz filca izrežemo oči in usta, nato pa nalepimo na obraz. Nos naredimo iz oranžnega filca, prišijemo ga na sredino obraza. Spredaj našijemo kroglice za gumbe. Snežaka lahko prešijemo na rokah, roki ima ob telesu.

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

BI SE RADI NAUČILI PLESTI? Potem vas vabim na obisk tečaja za pletenje, kvačkanje in vezenje v ­Ljubljano!

Avtorica članka in izdelka Topel snežak: Suzana Belak ­Pungartnik, učiteljica z licenco, univ. dipl. ing. tekst. tehno­ logije, modna oblikovalka.

Več idej za ustvarjanje in informacije o tečajih in ostalih ­dogodkih boste našli na moji spletni strani www.suzana.si.

Napisala sem štiri knjige za ustvarjanje s fotografijami pos­ topka izdelave, opisi in načrti: - Ustvari živalske podobe (za otroke od 4-12 let), - Ustvarjaj in recikliraj z gusarko Elo (za 4-16 let) - Modni dodatki iz domače delavnice (za 4-99 let) Knjige so lahko lepo darilo za otroke in odrasle.

Naročite jih lahko na tel.: 040 990 455 ali po e-pošti: suzanabpu@gmail.com

Klika Klika je spletna prodajalna s prejami za pletenje, kvačkanje in ostala ustvarjalna dela. Najdete jo na spletnem naslovu: www.klika-klika.si Tudi sama rada plete, kvačka in osrečuje svoje bližnje z ročnimi izdelki, zato ponuja preizkušene preje iz naravnih, človeku in okolju prijaznih vlaken po ugodni ceni.

V ponudbi ima bombažne in volnene preje, pa tudi alpako, merino, svilo in različne mešanice naravnih vlaken, primernih za široko paleto izdelkov.

Vse preje, ki so objavljene na spletni strani, so na zalogi. Na vaš naslov so dostavljene v največ treh dneh po oddanem naročilu (spletno, telefonsko ali preko e-pošte).

Možnost plačila po povzetju ali po predračunu.

Za vse dodatne informacije obiščite www.klika-klika.si ali pokličite 031 602 377.

www.klika-klika.si

10

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Načrtovanje domačega vrta in setev pastinaka

Kolobarjenje za večji pridelek

N

ovember in december sta meseca, ko rastline za­ ključijo svojo rast, se pripravijo na zimski počitek in mirujejo. Temu primerno se podaljša noč, kar naka­ zuje, da bi se morali umiriti tudi ljudje. V času počitka in nedela nam lahko um ponudi genialne rešitve.

In ko tako razmišljamo o našem vrtu, smo z mislimi že v naslednjem letu. Te zamisli potem samo še prepišemo v » knjigo o vrtu«, kamor vsako leto zapisujemo pomembne dogodke na vrtu. Takšna knjiga nam bo v pomoč, ko nas spomni, kdaj smo lani sejali, kakšno je bilo vreme, katere bolezni so se pojavile in predvsem, kaj je bilo na kateri gredici lansko leto. Vsako leto zapisujte te podatke.

Načrt Glede na to, da se bomo oskrbovali z lastno zelenjavo čim daljši del leta, naredimo načrt oziroma zasnovo svojega zele­ njavnega vrta. Najprej načrtujmo gnojenje in prehrano rastlin, saj imajo le-te različne potrebe. Pomembno je tudi kolobarjenje oziroma vrstenje vrtnin na isti površini tekom več let, kajti nekatere zelo dobro uspevajo za prejšnjo kulturo, druge zopet slabše. Nekatere vrtnine kot dobri sosedje vplivajo na boljšo rast določene vrtnine, druge zopet le privabljajo bolezni ali škodljivce. Pri načrtovanju vrta moramo vedeti, koliko prostora bo določena vrtnina potrebovala. Nikar ne bodimo preveč škrti in jim odmerimo dovolj prostora, v nasprotnem moramo pregoste rastline poruvati.

Kolobar Različne vrtnine imajo različno globoke korenine. S pravilnim kolobarjem skrbimo za rahljanje in zračenje in odvzem hranil tudi iz globjih plasti zemlje. Stročnice (fižol, grah, detelje) in kapusnice (zelje, cvetača) so tiste, ki z globokimi koreninami pre­ zračijo spodnje plasti. Večina vrtnin pa ima plitve korenine, kar pomeni, da so tudi bolj občutljive na sušo. V kolobarju je zaže­ ljeno, da si sledijo rastline z globokimi in plitvimi koreninami.

Zaradi enakomernejše porabe hranil sadimo skupaj rastline, ki potrebujejo več hranil (zelje, krompir, plodovke, vendar moramo poznati tudi potrebe po apnu. Na primer za krompir zemlje ne smemo apniti, medtem ko moramo pri kapusnicah vsako leto malo poapniti, če imamo prekislo zemljo, drugače se lah-

Jeseni poberemo odebeljene korene

Koreni so zanimivi tudi za talne škodljivce ko pojavi golšavost. Nekatere rastline npr. rdeča pesa, špinača, blitva zaradi škodljivih ostankov same sebe na prenašajo več let na istem mestu, zato se pridelki zmanjšujejo. V takem primeru govorimo o utrujenosti tal in zamenjamo vrtnino. Predvsem pa moramo kolobariti zaradi pojavov bolezni in škodljivcev. Najpomembnejše pravilo, ki se ga moramo držati pri načrtova­ nju kolobarja je, da ne sadimo naslednje leto na isto površino vrtnine iz iste družine npr. krompir za paradižnikom, zelje za repo ali katero kapusnico. Kolobar v vrtnarstvu je še toliko bolj specifičen in se razlikuje od poljedelskega po tem, ker imamo še različne predposevke, naknadne posevke in vmesne ter tudi mešane posevke. Iz stališča dobrega kolobarja je vse to zaže­ ljeno.

Vmesne posevke posadimo med vrtnine, ki imajo dolgo rastno dobo, in se v začetku počasi razvijajo in imajo prosto površino. Npr. pri zeleni, brstičnem ohrovtu, paradižniku, fižolu in kumarah lahko medvrstne prostore posejemo s solato ali, redkvico. Med počasi rastoč por posejemo špinačo … Prednost takih posevkov je zasenčenje tal, večje delovanje bakterij, večji pridelki zaradi ugodnih sosednih rastlin, boljše izkoriščanje raz­ ličnih globin tal, manj bolezni in škodljivcev.

Med alternativnimi zelenjadnicami primernimi za vključitev v kolobar je tudi pastinak (Pastinaca sativa) Pastinak vzgajamo zaradi odebeljenega korena, ki ima v prehrani veliko hranljivo vrednost. Med vsemi korenovkami ima največ suhe snovi, od katerih prevladujejo ogljikovi hidrati. So pomemben vir vitaminov, posebej B kompleksa. Vsebuje veliko kalija, fosforja in kalcija. Eterično olje daje pastinaku specifičen vonj in okus. V prehrani ga največ uporabljamo za juhe in priloge. Dobro deluje na delovanje ledvic in znižuje krvni pritisk.

Pastinak ali navadni rebrinec je dvoletna rastlina, katere divje sorodnike srečamo tudi na travniku. Naši predniki so ga gojili že pred prihodom krompirja, izvira iz Sredozemlja in v naše kraje so ga prinesli Rimljani. Pred prihodom krompirja je bil zelo pomemben vir ogljikovih hidratov. Bolje je uspeval v bolj hladnih predelih saj mu je poseben okus prinesel šele zimski mraz.

Pastinak je dvoletna rastlina, v prvem letu formira koren in listno rozeto, ki jeseni propade. Koren izkopljemo in ga za zimsko porabo shranimo v mivki. Če koren ponovno posadimo, oziroma ostane na njivi, tvori v naslednjem letu cvetno steblo

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

11

Pastinak najbolje uspeva na peščenih tleh

Rastlina pastinaka na njivi

z rumenimi kobulastimi cvetovi, ki je lahko visoko tudi meter in več. Tu se tvorijo semena, ki zelo hitro izgubijo kaljivost, zato za setev uporabljamo le lansko seme. Listi so na spodnji strani kosmati in pri stiku s kožo lahko pri občutljivih ljudeh sprožijo alergijo. Listi vsebujejo alergen furokumarin, zato se pri delu z rastlino priporočajo rokavice.

Veliko in ploščato seme sejemo zgodaj spomladi, saj rastlina zelo dobro prenaša nizke temperature, kajti tudi pozimi lahko ostane na njivi. Sejemo v vrste, z medvrstno razdaljo 50 cm in v sami vrsti 8 - 10 cm. Če sejemo pregosto, kasneje razredčimo na to razdaljo. Če po setvi poskrbimo za zalivanje oziroma dež poskrbi za dovolj vlage, ja kalitev hitrejša (10 -15 dni) in bolj enakomerna. Kasneje tvori globoke korenine in lažje prenaša

sušo. Koreni so lepši, če predvsem na težjih tleh predhodno nare­dimo grebene in sejemo na grebene.

Na pastinaku ne opažamo pomembnih bolezni in škodljivcev.

Kopljemo ga jeseni, lahko pa ostane na njivi do pomladi, če to omogočajo talni škodljivci. Če boste vključili pastinak v vrtni kolobar, poiščite v semenarskih hišah sveže seme. Ponujajo navadni pastinak, pri nekaterih pa tudi hibride (Bejo, Palace F1).

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

Pastinjak na njivi

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Povsem brez dela tudi v najbolj mrzlem delu leta ne bomo

Pozimi je čas za učenje

P

ozimi v sadovnjaku nimamo de­ lovnih konic. Morda je to čas, ko se lahko spočijemo in razmislimo o novi prihajajoči sezoni in o vsem, kar nas je naučilo letošnje leto. Prelistajmo naše zapiske in razmislimo o vremen­ skih pogojih, vseh opravilih ki smo jih izvedli, in o odzivu rastlin nanje.

Ali smo bili uspešni, ali je bilo kaj izvede­ no prepozno, morda po nepotrebnem … Na podlagi takih opažanj in izvedenih tehnoloških ukrepih, kar si zapišemo, se lahko največ naučimo.

Zato je zelo priporočljivo voditi dnevnik izvedenih opravil, kamor zapisujemo tudi vremenske pogoje, razvojne faze rastlin in odzive rastlin na izvedene ukrepe. Čisto brez dela sadjarji v tem obdobju vseeno nismo. Potrebno je poskrbeti za zaščito rastlin pred divjadjo. Pregledati in popraviti ograjo ali posamično zaščito dreves, kjer je to potrebno. Lanska zima z visoko in dolgotrajno snežno odejo nam je lahko v hud opomin, kakšno škodo lahko v sadovnjakih naredijo zajci in srne, če pravočasno ne zaščitimo dreves.

Zajci bodo obglodali lubje, kolikor bodo dosegli, srne bodo pojedle vršičke z brsti, predvsem cvetnimi. Drevo si po poškodbi od zajca lahko opomore, če je vitalno lubje vsaj na polovici obsega debla. Rano je potrebno čim prej (takoj, ko opazimo), zamazati s cepilno smolo. S tem preprečimo dodatno izhlapevanje sokov, ki se spomladi pričnejo pretakati iz korenin v krošnjo. Drevo si lahko opomore tudi pri hujši poškodbi lubja, pravijo da naj bo nepoškodovanega vsaj desetino lubja (glede na obseg debla), vendar taka obnova traja dolgo časa in vprašanje je, če ni bolj smiselno posaditi in vzgojiti novo drevo. Na mestu, kjer srna odgrizne vršiček, se drevo nerado obrašča, zato je za vzgojo novih vej potrebno take veje obrezati, da se rana obnovi. V primeru visoke snežne odeje bo ograja verjetno prenizka. Zato so redni obhodi sadov­ njakov pozimi sadjarjevo obvezno opravilo.

V tem času, do prvega snega se potrudimo uloviti čim več voluharjev, da nam ne bodo delali škode pod snežno odejo.

Poskrbimo, da je površina pod drevesi čista, da nam pri tem opravilu pomagajo tudi ujede.

V času odpadanja listja je priporoč­ljivo sadna drevesa poškropiti z enim izmed bakrovih pripravkov. S tem zmanj­šamo potencial glivičnih (škrlup, sajavost plo-

V lanski topli zimi je preživelo veliko škodljivcev sadnega drevja. Zelo hud napad kaparjev na grmu ameriških borovnic. dov, mušja pegavost, monilije, pegavosti …) in bakterijskih bolezni (jablanov rak, rakasta obolenja na koščičarjih …) natančnejša navodila preberite na spletnih straneh prognostične službe za varstvo rastlin.

Odpadlo listje odstranite iz sadovnjaka in ga uničite. To ne sodi na kompostni kup. Lahko ga tudi zmulčite in s tem zmanjšate njegov volumen. Na tak način tudi pospešite njegov razkroj.

Po odpadanju listja z jablan in hrušk se prične obdobje zimske rezi drevja.

Najprej z rezjo pričnejo veliki nasadi, kjer izkoristijo vsako uro primernega vremena za izvajanje tega opravila. Kot smo že večkrat napisali obdobje rezi zelo vpli­ va na bujnost rasti. Biološko mirovanje dreves poteka novembra in decembra, v januarju se po deblu že pričnejo pretakati hranilne snovi, ki so vskladiščene v koreninah. Torej: dalj časa kot čakamo z zimsko rezjo (februar, marec), več hranilnih snovi bo že v zgornjem delu krošnje (praviloma na vrhovih lanskih poganjkov, kar je posledica apikalne dominance) in več hranilnih snovi bomo odstranili z

rezjo. S tem bomo zmanjšali bujnost rasti drevesa. Zato drevesa z najmanj bujno rastjo režemo najprej, da prihranimo čim več energije za tiste poganjke, ki jih nismo izrezali. Po drugi strani močno bujna drevesa režemo čim bližje obdobju cve­ tenja, da čim več hranilnih snovi, name­ njenih rasti, odrežemo stran. Do razvojne faze cvetenja mora biti zimska rez z vsemi popravki (dodatno izrezovanje preveč cvetočih poganjkov , izrezovanje enoletnih cvetočih poganjkov …), zaključena.

V času cvetenja se v drevesu dogaja toliko sprememb, da ne smemo še dodatno posegati s škarjami.

V zimskem času tudi izrezujemo poškodovane in okužene dele rastlin (predvsem rakaste dele …), ker je v tem obdobju možnost, da si okužbo raznesemo na zdrava drevesa, majhna. Odstranimo tudi vse gnile plodove, ki bi v obliki mumij, v katerih prezimijo glive, ostali na drevesu in v naslednji sezoni predstavljali vir okužb.

Pri koščičarjih (slive, češnje, breskve, marelice) z zimsko rezjo počakamo toliko, da mine nevarnost nizkih tempe­

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

13

Individualna zaščita pred zajci v gostem nasadu jablan. ratur. Za koščičarje je priporočljiva rez v razvojni fazi belega popka. Če predvidite, da boste v tem času uspeli porezati vsa drevesa, ki jih imate, ne režite prej.

Priporočljiv tehnološki ukrep pri košči­ čarjih je premazovanje lubja z apne­ nim beležem preden se začne lubje ogrevati. To je lahko že v času, ko v nasa­ du še leži sneg, topli sončni žarki, ki se uprejo v deblo pa že pospešujejo pretok sokov po deblu. Če se temperature zopet spustijo pod ledišče, sok pod lubjem zmrzne in lubje na deblih poka. S tem nastanejo rane, kjer v drevo vdrejo glive, ki povzročijo propadanje lesa. Zato je premazovanje debel marelic in bujno rastočih sliv zelo priporočljivo. V ta namen si pripravimo nekoliko gostejšo mešanico apnenega beleža, ki mu lahko dodamo do 3 % bakrovega pripravka in to nanesemo na deblo in debelejše veje.

Razlog za pokanje debel je lahko tudi prekomerno gnojenje z dušikom v času vegetacije, zato s tem ne pretiravajte.

Zimski čas je tudi obdobje gnojenja sadovnjakov predvsem s fosforjem, kalijem in mikroelementi. Najbolj utemeljeno in učinkovito je gnojenje na podlagi rezul­ tatov analize, ki jo opravimo vsaj vsakih pet let. Takrat pripravimo (ali nam ga pripravijo) gnojilni načrt, ki mu sledimo do naslednje analize tal. Gnojenje ‘na

pamet’ ima lahko tudi nasproten učinek.

Z dušikom v zimskem času ne gnojimo.

To je element, ki se ne veže na talne delce in bi se spral v globine, kjer ga rastline ne morejo doseči in v podtalnico. Z dušikom gnojimo, kadar so rastline fotosintetsko aktivne, da so ga sposobne porabiti.

V nasadih jagod lahko v tem času še potikamo živice tja, kamor so prazna mesta. Za eno manjkajočo sadiko lahko podtaknemo tri nove sadike. To lahko izvajamo dokler zemlja ne zamrzne. Za to velja, da je bolje pozno, kot nikoli.

V nasadih, ki so letos že rodili in jih imamo ohraniti tudi naslednje leto, lahko na sadike, kjer so poganjki dolgi in so nad zemljo, dodatno dosujemo prst. S tem bomo poganjke zaščitili pred pozebo in rastline bodo lahko razvile nove korenine.

Močen, razvejan koreninski sistem je zlasti v času zorenja plodov, zelo pomemben.

V juniju, ko zori večina jagod, so pri nas navadno visoke temperature. Rastline jagod s slabo razvitim koreninskim sistemom ne morejo dovajati dovolj vode in hranilnih snovi in lahko tudi propadejo.

Zato je osipanje rastlin z zelo dvignjenimi poganjki, priporočljiv ukrep. Čiščenje nasadov jagod, odstranjeva­ nje starega listja in odvečnih poganjkov, izvajamo spomladi. Kdaj začeti s tem ukrepom? Prezgodnje čiščenje nasada bo

vzpodbudilo novo rast in razvoj sadik, ki nam ob kasnejšem mrazu, lahko pozebejo. Prepozno čiščenje pa pomeni bolj natančno delo, ker bodo rastline že začele z novo rastjo. Novih listov in brstov ne smemo poškodovati, ker bi s tem zmanj­ šali pridelek.

Nasade ostalega jagodičja (maline, ribez, robide, borovnice). V nasadih robid in enkrat rodnih malin smo očistili, porezali rozge, ki so odrodile takoj po obiranju. Razredčili smo tudi letošnje rozge - pustimo jih nekoliko več za pri­ mer pozebe in spomladi razredčimo na končnih 10 - 12 rozg na 1 m nasada v vrsti pri malinah, pri robidah 6 - 8. Ribez, borovnice, josto bomo porezali spomladi, ko bo verjetnost hujših pozeb mimo.

Spomladi grme porežemo in očistimo plevela. Priporočljivo je uporabiti zastirko, da nam plevel ne prerase nasada prehitro. Za zastirko lahko uporabimo slamo, različne tkanine, folije …in jih s strani namestimo na že posajen nasad.

V tem času imamo tudi čas, da razmislimo o morebitnih novih saditvah spomladi in poiščemo ustrezne sadike, pripravimo tla …

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo,

KGZS - Zavod Ljubljana

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Skupaj v 17. leto izhajanja!

Hvala za vaše zaupanje.

Lepe praznike in vse dobro v novem letu!

Uredništvo revije Moj vrt

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

Uporabnost vseh treh vrst Minerala

Tudi sobne rastline mu bodo hvaležne

N

ovember je mesec, ko se dokon­ čno preselimo z vrta v varno zavetje toplega doma. Zlasti v zimskem času, ko se bolj posvetimo lončnicam v stanovanju in je potrebno paziti, da ne uporabljamo škodljivih sredstev za naše zdravje ali zdravje hišnih ljubljenčkov, je uporaba vseh treh vrst Minerala idealna.

Z zalivanjem z zelenim Mineralom v 4 % koncentraciji (40 ml ali slabe pol decilitra ali en »velik štamperle« na en liter vode) poskrbimo, da se zemlja v lončkih ne bo prehitro izsušila zaradi ogrevanja, saj imamo običajno lončnice na okenskih policah nad radiatorji. V zimskem času obvezno tudi gnojimo predvsem cvetoče lončnice z gnojili, količino gnojil pa lahko delno zmanjšamo, če vsaj enkrat na mesec temeljito zalijemo tudi z zelenim Mineralom. Ta omogoča, da rastline lažje vsrkajo hranila iz dodanih gnojil in jih tudi v celoti izkoristijo, pa tudi sam zeleni Mi­neral vsebuje množico mine­ ralov ali hranilnih snovi ( kalij, fosfor, magnezij, železo, …). Rastline vse ta hranila ali mine­rale nujno potrebujejo za rast in razvoj. Ko zalivamo z zelenim Mine­ ralom, z njimi za dlje časa oskrbimo koreninski sistem, ta se optimalno razvije in je temelj za to, da se čim bolje razvijejo Sobni hibiskus je bil po nakupu prestavljen v večji lonček in oskrbljen z vsemi tremi Minerali

To božično zvezdo že tri leta vzgajam z vsemi tremi Minerali: veliko zdravih in krepkih listov tudi nadzemni deli ( listi, stebla, cvetovi). Vedno dodamo vse Minerale v vodo, nikoli obratno.

Po vseh nadzemnih delih, tudi po cvetovih, škropimo redno enkrat na teden s 6 % raztopino (dobre pol decilitra na en liter vode) rumenega in rdečega Minerala in tako dodajamo vsa hranila tudi skozi liste, stebla in cvetove.

Zaradi tega se listi okrepijo, postanejo debelejši, temno zeleni, dobijo voskasto prevleko - so svetleči in posledično jih bolezni in škodljivci težje napadejo in v manjšem obsegu. Zato jih tudi lažje zatremo in naredijo manj škode. V primeru pojava bolezni ali škodljivcev naredimo tako imenovano »kuro«, kar pomeni, da škropimo z 8 % raztopino rumene­ ga Minerala v primeru bolezni ali z 8 % raztopino (malo manj kot en deciliter na liter vode) rdečega v primeru škodljivcev najmanj trikrat vsak drugi dan oziroma dokler se okužba ali napad ne ustavi. Če redno enkrat na teden škropimo v razmaku en do dva dni z rumenim in rdečim Mineralom v 6 % koncentraciji, cvetoče lončnice v tem času razvijejo več cvetnih popkov, ki so zdravi, čvrsti in ne odpadajo, cvetovi so intenzivnih barv in

cvetijo dlje. Obenem zvišamo zračno vlago, ki je v prostorih ogrevanih s centralno kurjavo prenizka, večina lončnic pa izhaja iz tropskih in subtropskih krajev in zahteva visoko zračno vlago. Pri rednem škrop­ ljenju z rumenim in rdečim Mineralom pazimo, da ju ne uporabimo istočasno, torej ne smemo ju dati istočasno v škropilnico. Med uporabo enega in drugega naj mine vsaj en do dva dni, še lažje je, če ju uporabljamo skozi celo zimo do spomladi izmenično: en teden škropimo z rumenim, naslednji z rdečim, potem spet z rumenim in tako dalje.

Za uspešno vzgojo lončnic in čim lepše cvetenje priporočamo uporabo vseh treh vrst Minerala: zeleni za zalivanje da okrepimo korenine, rumeni in rdeči za škropljenje, da okrepimo in povečamo odpornost listov, stebel in rastlinam omogočimo maksimalno cvetenje.

V tem času veliko lončnic kupimo ali jih dobimo v dar. Pogosto se zgodi, da kmalu odvržejo liste, popke ali cvetove. Če jih želimo obdržati, svetujem tudi iz lastnih izkušenj, da jih čimprej prestavimo v malo večji lonček (v premeru 1 2 cm večji), pod koreninsko grudo in okoli samo dosujemo zemljo in zalijemo s 4 % raztopino zelenega Minerala.

Lahko se zgodi, da bodo listi, popki ali cvetovi hitro odpadli, vendar se bodo v tem primeru listi tudi hitro obrasli, novi popki ne bodo več odpadali, cvetovi pa bodo čudoviti. Po 7 - 10 dneh pričnemo škropiti izmenično z rumenim in rdečim Mineralom v 6 % koncentraciji. Tako bomo zmanjšali ali preprečili rjavenje listnih robov, rumenenje spodnjih listov, odpadanje listov pri božični zvezdi ali asparagusih, pojav kaparja, pršic, listnih uši ali krvave (vataste) uši na raznih kaktusih (tudi božičnem) ali orhidejah, gnitja pri siljenih čebulicah kot so amarilisi in številne druge težave. Mineral, predvsem zeleni, pa lahko s pridom uporabimo tudi pri vzgoji božičnega žita, pri božičnih aranžmajih, božičnih jelkah v loncih in pri rezanem cvetju.

- Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr.,

AS AN d.o.o.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah; večja pakiranja po 20 l pa v trgovinah Planet zdravja (www.planetzdravja.com).

Za vse informacije, nasvete, naročilo brezplačnih katalogov ali CD-jev s slikovnim materialom pokličite 01/518 76 10 ali na info@asan.si