Moj vrt, oktober 2016

MOJ VRT Oktober 2016

Letnik 16

+ Pri urejanju grobov ne

pozabite na stil groba + Jesensko sajenje Ä?esna + Skrben gospodar v

sadovnjaku vedno najde delo

Ĺ tevilka 5

CVETJE V JESENI

2

MOJ VRT

Zasaditve grobov

Pri urejanju ne pozabite na stil groba

J

esen je čas, ko poletne zasaditve nimajo več lepega cvetočega vi­ deza in moramo grede ponovno preurediti. Tako je potrebno nadomes­ titi odmrle rastline tudi na pokopa­ liščih.

Na grobovih imamo običajno manjšo gredo, zato smo lahko na kakovost substrata še bolj pozorni. Že preko poletja smo lahko opazili, ali rastline dobro uspevajo, ali imajo gnile korenine in propadajo. Če smo imeli take težave, je potrebno gredo sanirati. Ugotoviti moramo vzrok zastajanja vode, saj bomo drugače imeli probleme tudi z novimi zasaditvami. Če imamo gredo oblikovano kot zaprto korito, je potrebno zabetonirano dno korita prebiti in tako ustvariti možnost odteka­ nja vode. Nato poskrbimo še za drenažo.

Najprej pokrijemo betonsko dno s propustnim materialom, lahko s peskom,

ki ga pokrijemo z novim substratom. Če uporabljamo navadno zemljo, ki jo prinesemo iz narave, moramo paziti, da jo prej razkužimo. Doma jo presejemo in zalijemo z vrelo vodo. Tako uničimo vse potencialne talne škodljivce, ki bi kasneje lahko uničevali korenine. Enak postopek velja tudi za preperel kompost.

Na grobovih, kjer voda ni zastajala, rastline pa še vedno niso ustrezno uspe­ vale, je potrebno razmisliti, kje je vzrok naših težav. Najprej preverite ustrezen izbor rastlin. Rastline na grobovih je potrebno ustrezno izbrati glede na rastne pogoje. Predvsem je tu pomembna lega, ali je grob v senci ali na soncu in vpliv vetra. Glede oskrbe z vodo je vedno potrebno izbrati manj zahtevne rastline, saj je greda običajno obdana s kamenjem, marmorjem, ki substrat ob vročih poletnih dneh še dodatno segreje. Če je bil izbor rastlin ustrezno načrtovan in smo zasa-

dili kakovostne sadike, pa kljub temu ni bilo cvetoče okrasje tako, kot smo želeli, je potem možen vzrok neuspeha v slabi hranilni vrednosti substrata. Večkrat pozabimo, da rastline na grobovih izčrpajo substrat enako intenzivno kot zasaditve v koritih. Balkonsko cvetje tedensko gnojimo in občudujemo prelepe barve cvetov, na vrtu vsako leto dodamo nekaj komposta ali hlevskega gnoja. Grede na grobovih na tak način težko oskrbimo z ustreznimi hranili za uspešno rast okrasnih rastlin. Običajno odstranimo le poleti cvetoče rastline, ki jih nadomestimo z mačehami in drugimi okrasnimi rastlinami, ki so primerne za jesensko-zimsko zasaditev. Če ste prepoznali vzorec vašega ravnanja, lahko to spremenite.

Ko odstranite poletno zasaditev, ne odstranite le rastlin, ampak tudi 15cm debelo plast substrata in ga nadomestite z novim, ki vsebuje potrebne hranilne snovi

Modna zasaditev s trajnicami

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 26. 10. 2016, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Čebelica na jesenski paši (foto: Eva Recek)

MOJ VRT

CVETJE V JESENI

3

da so najvišje blizu spomenika in pri tem pazimo, da ne zastremo napisa, nato pa višina rastlin pada do najbolj oddaljene točke grede.

Ko smo zasadili čebulnice, dokončamo saditev z drugimi rast­ linami. Mnogokrat najbolj skrbni pred zimo zasaditve zaščitijo z zastirkami. Prinesejo nekaj smrekovih vej in tako nehote ustvarijo raj za male glodavce, ki imajo polno shrambo vaših čebulic.

Rastline, ki jih sadite na grobove so običajno dovolj prezimno trdne, da jim mraz ne škodi, ko pa zapade sneg, je to tudi izolator in nekakšna zastirka.

Grobovi, ki nimajo klasičnih gred in imajo zelo malo prostora, so ravno tako lahko okrašeni s cvetjem. V takem primeru je vaš nasad minimalističen. Lahko si izberete eno vreso, ali glauterijo in jo v isti posodi preoblikujete v sveže - suho dekoracijo.

Rastlino izlončite, saj so korenine prerastle celoten substrat in jo postavite v nekoliko večjo posodo, košaro, v kateri je folija ali okrasno posodo odporno na mraz. Okoli koreninske grude naj bo približno 3 cm prostora. Nato v ta prostor daste svežo namočeno cvetličarsko gobo za sveže cvetje. Ko ste prostor okoli koreninske grude zapolnili, lahko v to gobo zapičite dodatne veje kleka ali drugega zelenja in različne suhe plodove. Pri tem lahko zapičimo stvari v sredino rastline, saj jo pri te ne poškodujemo. Prihranili smo prostor, ustvarili pa drugačno dekoracijo.

Pri urejanju grobov ne pozabite na stil groba, barvo plošče ali spomenika. Pri klasični ureditvi groba je potrebno ostati pri klasičnih zasaditvah, saj le tako ustvarite enotno podobo.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

Oblika zasaditve naj sledi stilu groba za boljšo rast rastlin. Če imate na gredah zasajene okrasne traj­ nice in menjate le sezonske rastline zasajene med njimi, potem zamenjajte substrat na mestih, kjer raste sezonsko cvetje. Če pri tem poškodujete korenine trajnih rastlin je najbolje, da nacefrane korenine odrežete z ostrimi vrtnarskimi škarjami. Na ta način bo površina rane manjša in posledično manjša možnost okužb zaradi katerih bi lahko korenine začele propadati.

V tako pripravljeno gredo nato zasadimo nove rastline.

Okrasne trajnice dodatno oskrbimo s hranili v pomladnem času, saj zdaj v jeseni ne smemo spodbuditi nove rasti. Te rastline so svojo rast zaključile, les je dozorel in rastline so pripravljene na prezimovanje. Včasih pozabimo, da vednozelene rastline v zimskem času brez snega in v lepih sončnih dneh dodatno potrebujejo vodo. Zato jih je potrebno preko dneva, ko so temperature višje, tudi zaliti.

Pri jesenski ureditvi grobov ne smemo pozabiti kakšno podobo grede želimo imeti v pomladnem času in da je potrebno pomladi cvetoče čebulnice zasaditi zdaj. Najbolje je, da pred zasaditvijo mačeh in drugih okrasnih rastlin najprej posadite čebulnice. Globina saditve čebulnice je odvisna od velikosti čebulice. Najustreznejša je dva do trikratna višina čebulnice. Čebulice zasadimo tako, da ima dno čebulice, kjer je kore­ ninski krožec, stik s podlago. Če naredimo luknjico s sadilnim klinom je oblika luknje stožec. Vrh stožca je potrebno malce zasuti s substratom, da ima čebulica možnost pognati korenine.

V nasprotnem prime­ru je pod čebulico prazen prostor in čebulica lahko propade.

Najlepše je, če čebulice zasadimo v skupinah, saj tako lepo pridejo do izraza. Zasaditve po skupinah ustvarijo umirjen videz in urejenost groba. Ob izbiri čebulnic je potrebno upoštevati višino rasti. Za zasaditve na grobovih so najbolj primerne bolj nizke sorte. Če vseeno želimo višje rastline, jih zasadimo tako,

Zasaditev vrese v kombinaciji s suhimi plodovi in klekom

4

TRENDI

MOJ VRT

Modne smernice pri nagrobnih dekoracijah

Floristika vedno bolj poudarja osebno noto

K

ot vsako leto je tudi letos nekaj novosti pri izdelovanju nagrob­ nih dekoracij. Letošnje barvne zapovedi so vijolični pastelni odten­ ki, obeljeni naravni materiali, narav­ ni materiali in kombinacija s toplimi oran­žnimi odtenki.

Ko izbirate nagrobni aranžma je potreb­ no imeti v mislih celoten videz groba.

Barve uskladite s spomenikom in ostalo zasnovo. Lepo je, če barvam cvetličnih dekoracij sledijo tudi barve sveč in se tako dopolnjujejo. Zadnja leta je vse bolj pri­ ljubljena kombinacija svežega zimzelenja in obarvanih naravnih eksotičnih plodov.

Take dekoracije so bolj obstojne, ob nizkih temperaturah dekorativni elementi ne propadejo in z malo novoletnih dodatkov lahko dekoracije spremenimo v adventno - novoletne.

Poudarila bi, da tudi v floristiki vedno bolj poudarjamo osebno noto, sporočilo cvetlične dekoracije. Pomembno je, da je dekoracija unikatna, da vsebuje aranžma osebno sporočilo za pokojnika. Ni potrebna velika dekoracija, pomembna je misel, da želimo nekaj posebnega. Dekoracijo lahko izdelamo tudi sami iz narav­ nih materialov, storžev, korenin in doma pridelanega cvetja. Če imamo majhen grob, ali le žarno nišo s poličko, pomislimo kako bi naredili nekaj drugače. Omislite si dekoracijo sveče. Svečo lahko okrasimo z manjšim pletenim venčkom iz drobnih vejic kleka, pušpana, bršljana in dodamo nekaj cvetočih vejic vrese. Če niste vešči v pletenju lahko dekoracijo še bolj poenos-

Glauterija v košari kot nagrobni aranžma

Dekoracija angela tavite. V višini 3-5 cm (odvisno od velikosti sveče) prilepite vodoodporni lepilni trak na tak način, da ga ob navijanju okoli sveče obrnete tako, da je lepljiva stran obrnjena navzven. Nato nanjo polagate manjše vejice, ki jih sproti tudi pritrjujete z dekorativno okrasno žico ali vrvico.

Oblikovali boste lep zeleno - cvetoč za­ ključek sveče.

Podobno lahko okrasite figuro angela, ki ga postavite na grob namesto tradicionalnega aranžmaja. Angel, ki ga obdaja cvetoč venček, je lahko dekorativni okras vse do pomladi. Če imate doma nekoliko starejšo košaro, jo lahko spremenite v nekoliko bolj nenavaden aranžma. Košaro lahko

postavimo postrani, jo podpremo z izdelanimi nogami (lahko so vejice ali debela žica, okoli katere ovijemo navadno žarjeno žico) in naredimo ploskovni aranžma. Košara se zlije v celoto in postane sestavni del dekoracije.

Pri izbiri nagrobnih aranžmajev ne pozabite na nizke temperature. Eksotično sveže cvetje na nižjih temperaturah pod 4°C potemni in propade. Tako flamingovci, strelicije in orhideje niso primerno cvetje za bolj obstojne dekoracije v hladnih jesenskih dneh.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

Košara nekoliko drugače

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

5

NOVO!!! Knjiga Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni

Ste se že naveličali ohrovta in radiča? obstoječi rastlinjak ne bo izpopolnili tako da zelenjava v njem prenese veliko več mraza kot doslej... Če pa razmišljate o tem da bi se lotili postavitve rastlinjaka, pa je zdaj pravi trenutek da dobro premislite kako se toga lotiti in ga postavite tako, da v njem nikoli ne bo zmrzali, četudi ga ne boste umetno ogrevali.

Zveni neverjetno? Le dokler ne preberete kaj vse je možno in kaj vse počnejo na različnih koncih sveta. V priročniku Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni, boste našli na stotine preverjenih idej kako ustvariti vrt brez zmrzali in kako se lotiti izbire sort in saditvenega načrta drugače kot ste vajeni.

Zima ponavadi dostopnost do sveže zelenjave omeji le na nekaj najbolj trpežnih rastlin, ki smo jih navajeni pustiti na vrtovih.

Le redki se zavedajo da »počiščeni« in zmrznjeni vrtovi niso nuja, temveč naša (slaba) navada. Verjeli ali ne, bi zdaj, ko to berete na vaših vrtovih lahko uspevalo vsaj 25 vrst zelenjave!

Potrebno je le malo iznajdljivosti in osnovne zaščite, pa bo lahko zimski jedilnik veliko bolj pester. Danes je na razpolago veliko več zmrzalno odpornih sort, kot pred leti. Večina tim. kitajske zelenjave zdrži tudi - 25 stopinj! V veliko pomoč so nam tudi nekateri sodobni materiali, kot so polikarbonatne kritine, folije, škatle, izolacij­ ski materiali. Če znamo vse to pravilno postaviti, lahhko na vrtu ustvarimo kotičke v kate­rih ne bo nikoli zmrzovalo, kar naše možnosti za zimsko samooskrbo in veselje na vrtu lahko podeseteri.

Zakaj ne bi spoznali kako narediti visoke tople grede, ki ohranjajo idealno mikroklimo tudi takrat ko se temperature spustijo globoko pod ledišče. Zakaj svoj

TRAJNICE

6

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

V senci raste marsikaj

M

arsikdo pravi, da v senci nič ne raste, še trava ne. V resnici pa je veliko trajnic prilagojenih na rastišča z malo ali nič sonca. Z njimi pokrivamo tla ali oblikujemo umir­ jene ali pisane rastlinske kompozicije, odvisno od našega okusa. Nobene potrebe torej ni, da bi rastišča v sen­ ci ostala prazna, gola ali le pokrita z mrtvimi zastirkami.

Kdor vsaj malo pozna trajnice, lahko med njimi poišče prave prav za vsako si­tuacijo na vrtu, ne le za s soncem obsijane grede. Tudi v senci dobro uspeva marsikaj, prav gotovo pa je treba vedeti, katera trajnica nujno zahteva sonce, kate­ ra dobro uspeva v senci ali polsenci in katera sodi med univerzalne, ki se prilagodijo tako soncu, kot polsenci ali senci.

Tistim, ki se dobro počutijo v senci, skraj­ šano rečemo kar senčne trajnice.

Skoraj v vseh kategorijah trajnic naj­ demo tudi senčne, tako med cvetočimi, pokrovnicami, travami, praprotmi in sploh tistimi, ki jih gojimo zaradi barvitega ali lepo strukturiranega listja. Tako med zimzelenimi, kot tistimi, ki jim jeseni nad­ zemni deli odmrejo in na novo odženejo vsako pomlad. Marsikdaj se vse te lastnosti tudi prepletajo. Nekatere pokrovnice recimo tudi bolj ali manj bogato cvetijo.

In tudi nekatere z barvitim listjem občasno postrežejo še s cvetjem. Tudi med senčnimi najdemo take z ogromnimi listi, kot tudi take, katerih posamezni listi dosežejo velikost le kak milimeter. Nekatere zrastejo visoko čez meter ali celo dva, druge ostanejo čisto pri tleh. Prav tako poznamo takšne, ki dobro prenašajo sušna rastišča, suho senco torej, kot take, ki imajo rade

Divja vetrnica (Anemone sylvestris) bogato cveti tudi tam, kjer listopadno drevje čez poletje dela senco. veliko vlage in take, ki celo prenašajo zastajanje vode ob koreninah. Vsekakor pa je res, da se v vrtnarstvu uporablja mnogo bolj širok izbor trajnic za sonce, kot pa tistih za senco.

Pokrovnice za senco Pokrovnice so namenjene za pokrivanje tal, tudi na večjih površinah. Od njih pričakujemo, da bodo dovolj dolgo žive, da bodo ostale na stalnem mestu leta in leta. Prav tako morajo imeti sposobnost gostega pokrivanja tal pod seboj, da bodo tako varovale tla pred erozijo in pred pleveli. Njihovo cvetenje je sicer marsikdaj dobrodošlo, ni pa nujno. Tudi zimzelenost je zaželjena lastnost, vendar vsaj v klimi s snežno odejo ni prav nujna.

Včasih so druge lastnosti pomembnejše.

Ena izmed njih je tudi pohodnost.

Razni zimzeleni (Vinca) odlično nadomeščajo trato pod drevjem in grmovjem, prav dobro pa se počutijo tudi na soncu. Moramo pa poskrbeti, da se v okolje ne širijo nenadzorovano.

Nekatere se razraščajo s podzemnimi ali nadzemnimi pritlikami in bi bile v mešanih nasadih lahko moteče. Takšni so recimo vsi zimzeleni (Vinca), po kate­ rih lahko tudi občasno hodimo in jih ne poškodujemo. Zato je zaželjeno, da jim namenimo večji ali s fizičnimi ovirami omejen prostor, da ne bodo preraščale sosedov in jih bomo po robovih površine z lahkoto omejevali v rasti. Lahko pa jih uporabimo tudi kot zimzeleno in pohodno osnovo, v katero bomo umestili visoke, impozantne in morda ne zimzelene traj­ nice, kot so velikolistne in visoko rastoče sorte host (Hosta), rodgersij (Rodgersia), smrdljive zimzelene perunike (Iris foetidissima), visok in zimzelen smrdljivi teloh (Helleborus foetidus) z visoko olistanimi cvetnimi stebli ali nekatere višje rastoče praproti. Tem visokim trajnicam bodo npr. zimzeleni nadomeščali zastirko, iz katere se bodo dvigale s svojimi impozantnimi silhuetami.

Za pokrivanje večjih ali manjših površin v senci (kot tudi na soncu) so uporabne tudi plahtice (Alchemilla) in mnoge vrste in sorte krvomočnic (Geranium). V senci ali polsenci se dobro počutijo tudi liriopa (Liriope), japonske šmarnice (Ophiopogon) v zeleni ali skoraj črni barvi, kopitnik (Asarum), jetrniki (Hepatica nobilis ali Anemone hepatica) v modri ali rožnati barvi, šmarnice (Convalaria) v raznih sortah, bergenije (Bergenia) v raznih sortah, vrtne in divje ciklame (Cyclamen), dresen (Polygonum affine) in seveda najrazličnej­ še hoste (Hosta). Večje površine lahko v senci prekrijemo tudi s sicer zelo agre-

MOJ VRT

TRAJNICE

7

Funkije ali hoste (Hosta) so izjemno raznovrstna skupina listopadnih trajnic. Njihova glavna lepota se skriva v silno raznovrstnem listju, vendar tudi cvetje ni zanemarljivo. sivno a čudovito vrsto zimzelenega mlečka (Euphorbia amygdaloides ‘Robbiae’), ki se razrašča s podzemnimi pritlikami. Vse premalo pa poznamo in zasajamo tudi razne vimčke (Epimedium), ki so odlična podrast pod drevjem in grmovjem.

Cvetoče trajnice za senco Mnoge trajnice, tako tiste za sonce, kot tudi tiste za senco, lahko uporabljamo na različne načine in različne namene, tudi za doseganje barvitosti v različnih letnih časih. Res pa je, da je bogato cvetočih in posebno živobarvnih senčnih trajnic mnogo manj, kot tistih, ki imajo rade sonce. Nekaj takšnih, ki so dobre pokrovnice in hkrati tudi bogato cvetijo v senci, smo že našteli.

Naj omenim še nekatere, ki s svojim cvetjem posebno izstopajo.

Takšne so različne kresnice (Astilbe), ki potrebujejo v zemlji dovolj humusa in vlage in dobro prenašajo tudi kisla tla in orientalski telohi (Helleborus orientalis), ki dobro prenašajo tudi sonce, če imajo na koreninah zastirko in cvetijo že ob koncu zime. Prav tako pa nas ne bodo razočarali v svetli senci, zlasti pod listavci, ki so v času cvetenja telohov goli. Posebno mesto si zasluži tudi divja vetrnica (Anemone sylvestris), ki s svojim bogatim belim cvetjem v pozni pomladi in ob začetku poletja osvetli senčne vrtne kotičke.

Trajnice z barvitim listjem Seveda že dolgo na vrtovih posebno cenimo rastline, ki z barvitim listjem nadomeščajo barvne učinke cvetja, pa če ob tem Struktura listja nadomešča barvitost cvetja. Vendar takšna kombinacija (bršljan, zimzelen, praproti, kopitnik, senčni kreč) zahteva stalno omejevanje v rasti dveh ekspanzivnih sosed, bršljana in zimzelena.

Kresnice (Astilbe) poznamo v beli barvi in v mnogih rožnatih in rdečih odtenkih in z njimi tudi v polsenci pod drevjem lahko dosežemo močne barvne učinke. tudi cvetijo, ali pa sploh ne. Pri tem imajo posebno vrednost zimzelene. Ampak tudi tiste, ki jim jeseni listje odmre, so zelo pomembne. Ne moremo mimo najrazličnejših sort host z barvi­ tim ali pisanim listjem, pa črnolistne posebnosti med japonskimi šmarnicami (Ophiopogon planiscapus ‘Nigrescens’) in temno rjavo-rdečelistne svetilke (Cimicifiga ramosa ‘Brunette’ in ‘Pink Spike’). Tudi nekatere senčne trave imajo barvito listje. Recimo Haconechloa macra ‘Aureola’, ki je bolj šibke rasti in njena močneje raščava sestra ‘Mediovariegata’ in rumena prosulja (Milium effusum ‘Aureum’). Pa nekateri šaši, recimo Carex morrowii ‘Ice Dance’ in kolmeži, ki dobro prenašajo tudi zelo vlažna rastišča, npr. Acorus gramineus ‘Variegatus’ in ‘Ogon’. Razne iskrivke (Heuchera) so se zadnje čase kar dobro uveljavile. Žal pa jim največkrat namenjamo sončna rastišča, na katerih se ne obdržijo prav dolgo. Mnogo bolje se namreč počutijo na dovolj vlažnih, humusnih in polsenčnih ali senčnih rastiščih.

Kdaj sadimo senčne trajnice?

Kot velja za vse trajnice, tudi senčne lahko sadimo skozi večji del leta, kadar imamo zanje pripravljen prostor in zemljo, če le imamo asketsko vzgojene in nepomehkužene sadike. Te namreč niso občutljive in se v zemljo hitro vrastejo. Če jih bomo sadili tik pred poletno vročino, bo seveda treba poskrbeti za dovolj vlage v zemlji, dokler ne razvijejo korenin v globino. Če pa jih bomo sadili tik pred zimo, jim po sajenju v naši klimi skoraj nikoli ne manjka vlage, bodo pa v zemlji zimo preždele in spomladi že zgodaj izkoristile vso razpoložljivo toploto in se hitro začele vraščati in razraščati.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture­

in krajinske arhitekture, Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Jesensko sajenje česna

Sadimo le najdebelejše glavice

Č

esen pred leti ni bila zanimi­ va vrtnina za naše pridelovalce predvsem zaradi nizkih pridelkov.

Novejše tehnologije in sorte omogo­ čajo večji in bolj kakovosten pridelek domačega česna, ki vsaj v jesenskem času v veleblagovnicah nadomesti uvoz česna iz tujine, predvsem iz Kitaj­ ske.

Kdaj sadimo česen?

Jesenske sorte sadimo med 15. oktobrom in koncem novembra, medtem ko na Primorskem lahko sadimo česen še decembra. Prezgodnje sajenje lahko povzroča bolezni in poškodbe na listih, ki so do zime preveliki in jih poškoduje sneg.

Strok mora pognati le korenine. Jeseni sadimo do 5 cm globoko v tla, da nam zmrzal ne izvrže stroke na površje.

Postopek sajenja Le nekaj dni prej glavico razstročkamo. Razdvojene stroke damo v plastične mreže in razkužimo s fungicidom - Rovral aquaflo (dovoljeno v česnu za zatiranje bele gnilobe (Sclerotinia sclerotiorum) za razkuževanje semena s potapljanjem, uporaba 300 ml/100 kg semena; FURS).

Po nekajurnem namakanju stroke v vreči osušimo in strojno ali ročno sadimo.

Možno je tudi škropljenje po odprtem jarku in sajenje nerazkuženega česna, kar pomeni manjši stik ljudi s fungicidom.

Strojno sajenje - narobe ležeči stroki slabše kalijo in pridelek je temu prime­ ren. Če prezgodaj razstročimo glavice, strok začne poganjati liste in posledično ne odganjajo korenine. Včasih se strok pri korenini zasuši in le te ne poganjajo.

Nekateri razkužujejo s toplo vodo, kar le poveča bolezni, primernejši so žajbljev ali kamilični čaj.

Sorte česna podjetja Aspega

Kdaj je strok v najboljšem fiziološkem stanju za sajenje?

Prerežimo strok in poglejmo kalček. Če je prerasel čez polovico stroka, je to optimalno stanje semenskega česna za sajenje. Sadimo le najdebelejše glavice česna in najdebelejše stroke v glavici. Debelejši bolje preživijo (pozitivna selekcija).

Drobnejši stroki iz sredine bodo naredili manjše glavice. Glavice naj bodo zdrave, cele, z vidnim zdravim steblom (odrezanim).

Gostota Preredko sajenje povzroča direktno osvetlitev čebulice, ki se zato slabše razvija. Sadimo na takšne medvrstne razda­ lje, ki bodo kasneje omogočale strojno obdelavo (traktor, okopalniki, ročne freze…). Sadimo lahko v vrste oddaljene 40, 50, 60 cm in v vrsti naj bodo stroki oddaljeni na 8-10 cm.

Druga možnost je, da sadimo na gredice na katere posadimo 4 vrste v odda­ ljenosti 25 cm. Gredica je tako široka le 80-90 cm, vmes naredimo poti za traktor. Na ta način potrebujemo 357.000 strokov na hektar. V glavici je navadno 8 dobrih strokov za sajenje. Za saje­ nje jesenskega česna potrebujemo povprečno 1200 kg debelejšega semenskega česna (drobnega manj).

Na vrtovih lahko sadimo tudi na razda­ ljo 10 x 10 cm.

Tla morajo biti dobro odcedna, zmerno rodovitna, peščeno glinasta s pH 5,8 do 6,5. Gnojimo z 115 kg dušika, 90 kg fosforja, 150 kg kalija, 15 kg magnezija in 25 kg kalcija in nekaj žvepla. Organska gnojila sicer vplivajo na formiranje sočnih, debelih strokov z manjšo količino suhe snovi, so pa zato rastline bolj podvržene boleznim, stroki pa niso primerni za daljše skladiščenje. Mineralna gnojila dodamo po prej navedenih potrebah in založenosti tal. Pri osnovni obdelavi jeseni dodamo 1/3 dušika ter polovico fosforja in kalija (na primer 8:6:24). Pri predsetveni obdelavi damo še ostalo polovico fosforja in kalija ter 1/3 dušika, katerega 1/3 nato dodamo še v fazi najintenzivnej­ še rasti listov. Prvo dognojevanje (50 kg dušika - 150 kg KANa) izvedemo marca istočasno z dognojevanjem žita, drugo dognojevanje je v maju, ko se začnejo ustvarjati stroki. Če smo gnojenja zamudili, oziroma so padavine izprale nitratne ione, moramo rastlini pomagati s foliarnimi gnojili. Poleg dušičnega gnojila, pa v tem

Lepo in koristno darilo času česen potrebuje tudi veliko žvepla, da ustvari dovolj sulfidov, ki povečujejo pridelek, prav tako tudi okus in obstojnost česna v skladišču. Žveplo lahko dodamo s Protifert žveplom, ki poleg hitro delujočih aminokislin in ostalih oblik dušika vsebuje tudi žveplo - 33 ut.%. Podobna gnojila - Agro N fluid. Gnojilom lahko dodamo fungicid proti rji.

Sorte Ptujski jesenski, Ptujski spomladanski (po priporočilu M. Pušenjak spomladanski česen sadimo lahko tudi jeseni, vendar je v skladišču manj obstojen), Anka - nova sorta za ekološke pridelovalce, tudi ta se skladišči le do božiča. Lahko odberemo najlepše glavice iz domače pridelave česna.

Veliko semeskega česna uvozimo iz Francije (Arno - bel spomladanski česen) in Španije (bel in vijolično-rdeč jesenski česen).

Pleveli Proti kalečim širokolistnim in ozkolistnim plevelom jeseni takoj po sajenju upo­ rabimo herbicid Stomp 400 SC. ( uporaba v česnu, po sajenju v odmerku 4 L/ha). Vrtičkarji lahko na manjših povr­ šinah naredijo zastirko z orlovo praprotjo, ki preprečuje rast plevelu, preprečuje

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

9

Strojno sajenje česna

Lokalna sorta česna iz Blok muhi odlaganje jajčec na česen in v poletni vročini preprečuje direktno sončno osvetlitev glavic česna, kar prav tako zmanjšuje pridelek.

Virusne bolezni velikokrat zmanjšajo pridelek, zato vodilni pridelovalci česna v svetu uporabljajo brezvirusni material (ZDA, Francija…), kjer imajo pridelek tudi 15 t/ha.

Med najnevarnejše glivične bolezni spada plesen (Peronospora destructor). Pomembna je izbira zdravega semenskega materiala, ob močnem napadu uporabimo fungicid Ridomil Gold MZ Pepite. Česen ogroža tudi bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum) (fungicid Rovral aquaflo) in botritis in Fusarium spp.)

Dovoljeni fungicidi v česnu: Ortiva, Quadris, Luna experience, Score, Switch. Glivične bolezni so čebulna plesen (Pero­ nospora destructor), česnova rja (Puccinia porri), čebulna črnoba (Cladosporium allii-cepae).

Najpogostejši škodljivec na česnu je česnova muha (Suilia lurida) in porova zavrtavka (Chlortophila antiqua). Obe se tako kot na čebuli, pojavljata spomladi, medtem ko jih v ugodnih razmerah najdemo že na jesenskem posevku česna. Škoda je opazna šele spomladi, ko se zvišajo temperature, vendar je že prepozno za tretiranje. Česnova muha značilno nakodra liste in v rastlini je prisotna le ena do 1 cm velika bela ličinka.

Perfekthion, dovoljen v česnu in šalotki za zatiranje po­ rove zavrtalke (Phytomyza gymnostoma), čebulne muhe (Delia antiqua) in listnih uši (Aphididae) v odmerku 0,6 L/ ha (6 ml na 100 m2). Česnova muha (Suilia (Helomyza) lurida) Tega škodljivca prvič omenjajo leta 1953, ko je v Bolgariji poškodoval okoli 90 % posevkov česna. Leta 1984 so večjo škodo opazili tudi v okolici Zagreba, ko poročajo tudi o 70 % škodi. Pri nas večjih epidemij zaenkrat nismo opazili, se pa s povečano količino posajenega česna, povečuje tudi možnost večjih težav s česnovo muho.

Odrasla muha meri od 8-10 mm, vendar škodo v česnu na­ redi ličinka, ki je sivo bele barve, dolga do 12 mm in je za razliko od porove zavrtavke navadno le ena velika ličinka v sadiki česna.

Zimo preživi kot odrasla muha, ki že konec februarja, oziroma v marcu po oploditvi odloži velika bela jajčeca na prezimne česnove liste, oziroma v zemljo v okolici česna. Že pri zelo nizkih temperaturah se iz jajčec izležejo ličinke, ki se zavrtajo v list in

nato v steblo česna ter nato celo v novo nastajajočo čebulico.

Napadeno sadiko česna hitro opazimo, srednji list porumeni, se celo skodra in začne sušiti. Celo česnovo steblo je mehko, prazno in takšna je tudi glavica, s katero se ličinka muhe na koncu hrani. Preden se zabubi, ličinka zleze iz glavice in se zarije do 15 cm v zemljo. Konec maja, v začetku junija iz bube zleti muha, ki ima kot navajajo nekateri avtorji še eno generacijo v jeseni. Najverjetneje pa prva generacija muh prezimi in zgodaj spomladi zopet išče gostiteljsko rastlino, to je česen.

Varstvo Močno napadene posevke globoko zaorjemo in tako uničimo bube v tleh. Na takšni površini kolobarimo in tudi v bližini ne sadimo česna nekaj let. Delno ublažimo napad tudi z zgodnim jesenskim sajenjem česna (močni listi), ali poznim spomladanskim sajenjem, kar pa tudi zmanjša pridelek česna. Dobre rezul­ tate so dobili tudi z namakanjem strokov v insekticid (dimetoat), ali pri manjših površinah z zastirkami iz orlove praproti. Sicer pa dajo zastirke možnost, da so jajčeca ves čas v vlagi in se ne izsušijo. Zato imamo pri zastirkah na čebuli, zelju,… včasih več težav z ličinkami muh kot brez zastirk.

Za škropljenje imamo registriran pripravek Perfekthion (dimetoat - registrirano v česnu proti čebulni muhi 0,6 l/ha), za katerega je zelo pomemben čas tretiranja. Učinkovit je le v času leta muhe in prvega odlaganja jajčec. To je konec zime v za­ četku marca in lahko traja dalj časa, zato je ob večjem naletu muh priporočeno tretiranje ponoviti čez dober teden. Alternativna možnost za zavarovanje jesenskega česna pred česnovo muho je prekrivanje rastlin s prekrivko. Namestiti jo je potrebno čimprej, preden muha odloži jajčeca, rastline pa naj ostanejo prekrite približno mesec dni. Spomladanskega česna ta muha običajno ne napada.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

10

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Nasveti podjetja HUMKO

Čas za razmislek in akcijo

J

esen je pravi čas za razmislek o pravkar minuli sezoni na našem zelenjavnem in cvetličnem vrtu.

To je čas, ko se veselimo pridelkov na domačem vrtu in cvetja, ki nam je bil v ponos na vrtni gredici ali balkonih.

Vendar pa to veselje ne pride samo od sebe. Za to smo se morali potruditi! Če smo spomladi izbrali kako­vostne sadike in jih posadili v zemljo, obo­ gateno s primernimi gnojili, smo za začetek že veliko naredili za končen uspeh.

Humko, podjetje za proizvodnjo kako­ vostne zemlje in gnojil za vse namene iz Podnarta, je pravi naslov, ko iščemo pravo zemljo za naše rastline. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja, Tomažem Čuferjem.

Ali so v vaši ponudbi tako zemlje za cvetlični kot zelenjavni vrt?

V ponudbi imamo preko sto različnih receptur ali sestav vrtnih zemelj, substratov in mešanic za izboljšanje zemlje. Namen je tako za uporabni kot okrasni vrt, veliko substratov pa prodamo tudi vrtnarjem za gojenje v rastlinjakih in parkovnim vrtnarjem za vrtove, parke in športne zelenice.

Kaj vse ponuja vaša paleta različnih vrst zemlje?

Osnovne zemlje so presejane vrtne zemlje, nato vrtne zemlje z dodatki zele­ nega komposta, humusa deževnikov, bio­oglja, lave, plovca, zeolita in drugih dodatkov.

Potem imamo kompostne mešanice z raznimi dodatki kot so lava, zeolit, plovec, lesna vlakna, ilovica, glina in podobno. Poseben program so Vulkahum substrati, namenjeni urbanemu sajenju kot so zelene strehe, zelene stene, korita za sajenje, sajenje dreves v mestih, zelenice kot parkirišča in podobno. To so v bistvu povsem mineralne mešanice z zelo nizkim deležem zemlje ali komposta. Najbolj prodajani so šotni substrati za balkonske in okenske zasaditve in pa substrati za vrtnarje za vzgojo raznih kultur.

Kakšna je dobra priprava korit z zemljo za senčne in sončne lege?

Kakšno vrsto zemlje moramo izbrati?

Večinoma gre za balkonske in okenske zasaditve, ki so kratkotrajne, nekaj mesecev, včasih eno leto. Dobro je imeti večje korito vsaj 19 cm globoko in prav toliko široko. Zelo priporočam korito z vodno rezervo, ki zadržuje vodo vsaj en dan.

Če nimate takih korit jih naredite s 3-5 centimetrsko podlago iz lave ali glino­ porja, čez katero daste sloj filca. V vogal navpično postavite plastično cev pre­mera 2-3 cm. Odrežete stiroporni plo­vec, ki je malo manjši od premera cevi, vanj vtaknete slamico in ga vstavite v cev. Tako boste spremljali nivo vode v koritu do višine kjer je lava ali glinopor. Substrat naj ima večji delež gline ali zeolita za dob­ ro zadrževanje vode. Senčne lege vodne rezerve ne potrebujejo tako zelo, je pa priporočljiva. Za senčne lege priporočam substrat z dodanim perlitom, to je pri nas Dobra zemlja, Balkonska zemlja in Zeohum BalkonMix. Na katere vrste vaših izdelkov, ki so se v preteklosti izkazali z dobrimi rezultati, ste še posebej ponosni?

Večina substratov, se je v zadnjih 20 letih dokaj dobro izkazala, še posebej pa substrat za zunanje saditve Royal Garden, Balkonska zemlja in Program Zeohum.

Med specialnimi substrati pa Vulkahum substrati kot je Mix60 za sajenje dreves, grmovnic in trajnic in Mix70 Topdressing za zelenice.

Znani ste tudi po pisani paleti organ­ skih gnojil za cvetlični in zelenjavni vrt!

V tem programu imamo 8 različnih gnojil pod blagovno znamo Orgahum, spomladi pa predstavljamo novo gnojilo Zeoguan, ki bo mešanica zgodovinsko dokazanih najboljših komponent za dobro gnojenje. To so kompleksna organska gnojila in trajni izboljševalci tal.

Znova bomo predstavili Humus de­ ževnikov, Guano, peletiran konjski gnoj, zeleni kompost, polpredelan kompost za visoke grede in peletirane dodatke iz zeo­ lita, pepela in biooglja za izbolj­šanje tal.

V svoji ponudbi imate tudi zemljo za travo in dvignjene grede. Vendar v ta namen potrebujemo velike količine zemlje? Kakšna je tu vaša ponudba?

V ta namen zemljo dostavimo v raz­ sutem stanju ali jumbo vrečah po en ku­ bik. Za vsako stranko pripravimo zemljo po naročilu in njenih zahtevah glede pH vrednosti, humusne mase, gnojila in poroznosti.

Kaj pa zemlja za zelenjavni vrt?

Beremo, da proizvajate komposte in kompostne mešanice? Kdaj in s čim pognojiti zemljo?

Za zelenjavni vrt imamo razne komposte, humus deževnikov in dodatke za zračnost, zadrževanje vode, zadrževanje hranil, biološko aktivacijo in regeneracijo in še kaj bi se našlo. Zemljo je primerno osnovno pognojiti in izboljšati z zelenim in gnojnim kompostom. Dodatno se gnoji s humusom deževnikov, Guanom, Zeoguanom, peletiranim kokošjim gno-

MOJ VRT jem ali različnimi naravnimi hidroliziranimi gnojili. To so gnojila, ki tlem vračajo osnovna makrohranila in mikrohranila, organsko maso in biološko aktivnost. Pomembna komponenta so tudi huminske in fulvinske kisline v kompostih in gnojilih. V šotnih ali čistih kompostnih tleh je potrebno dodajati kalcijeva-magnezije­ va gnojila, še posebej pri plodovkah. Lahko si pomagamo s kamninskimi mokami ali našim novim izboljševalcem tal na osnovi lesnega pepela, zeolita in biooglja. Če imamo zelenjavni vrt velik npr. 50 m2 - kolikšna količina vaše zemlje oz. kompostne mešanice bi bila optimalna za zdravo rast in lep pridelek v rastni sezoni?

Odvisno od kakovosti tal glede založnih hranil, teksture in strukture tal ter organske mase v tleh. Odvisno je tudi za katere kulture po kolobarju gre. Načeloma zadostuje 5-15 litrov kompostne mešanice na kvadratni meter.

Pri bolj koncentriranih dodatkih s humusom deževnikov in Guanom je zadosti 2-4 litre na kvadratni meter. Ti organski dodatki ima­jo po navadi dodane zeolite, plovce in lavo.

Kljub dodanim kompostnim mešanicam je potrebno skozi rastno dobo še dvakrat do trikrat dognojiti z naravnimi gnojili v priporočenem odmerku.

Kako ugotoviti kaj zemlji v našem vrtu primanjkuje?

Kako naši zemlji po rastni sezoni zagotoviti optimalno regeneracijo in jo ustrezno pripraviti na novo sezono?

Pomanjkanje hranil lahko ugotovimo po znakih na rast­linah oziroma po količina pridelka. Vendar je bolje delovati preventivno in tla zmerno gnojiti. Slabi pridelki pa niso samo zaradi pomanjkanja hranil. Dogaja se pregnojenje in antagonija med hranili. Presežek enega hranila, blokira drugega. Zato gnojimo zmerno in z različnimi oziroma kompleksnimi narav­

PREDSTAVLJAMO nimi gnojili. Priporočam tudi menjavo gnojil, da ne pride do enosmernega pregnojenja. Zemlja se najbolje regene­ rira, če ji dodamo komposte in mineralne izboljševalce tal kot je zeolit, biooglje, lava, plo­ vec. Ali pa posejemo kulture za zeleno gnojenje. Tla čim manj frezamo in obračamo po vertikali. S tem uničujemo strukturo tal in mikrobiološke sloje. Priporočljivo je mulčenje z organskimi materiali, da se tla ne izsušujejo in pregrevajo,

11

s tem pa ohranimo delovanje deževnikov in mikroorganizmov po celem rastnem profilu tal.

Kdaj je pravi čas za a ­ kcijo?

Kje ljubitelji vrta lahko kupijo zemljo, gnojila in v kakšnih pakiranjih?

Nekateri osnovno pripravo delajo jeseni, večina pa spomladi. Kakor komu ustreza. Naše produkte vrtičkarji kupujejo v kmetijskih zadrugah in nekaterih cvetličarnah in tehničnih trgovinah. Velike

Izdelki iz agrooglja

trgovske mreže naših produktov ne prodajajo. Za razsute zemlje in komposte dostav­ ljamo direktno do vrtičkarjev, spomladi pa bomo vse zemlje, komposte in substrate ponudili v jumbo vrečah tudi trgovcem.

To pomeni cenejši nakup za večjo količino, vendar kupec mora zemljo ali kompost odpeljati s prikolico ali tovornim vozilom.

Hvala za pogovor.

Komposti in kompostne mešanice, humus deževnikov

Peletirana organska gnojila

Organska gnojila BioGuano Zeoliti, lava, diatomejska glina, plovec...

Uporaba organskih gnojil in izboljševalcev tal iz programa HUMKO omogoča kombinacijo organskih gnojil, agrooglja, komposta in mineralnih dodatkov za remineralizacijo tal, s čimer dosežemo optimalno regeneracijo tal.

Jesenski popust ob nakupu vrtne zemlje in komposta 15 %

-Mešanice vrtne zemlje in komposta, kompost, lubje, lava..

-Zemlja za travo, dvignjene grede...

Humko Bled, proizvodnja Podnart 33a, 4244 PODNART T: 045325320 I: www.humko.si; @: info@humko.si

- Bojan Rauh

V SADOVNJAKU

12

MOJ VRT

Po mokrem poletju in jeseni

Skrben gospodar vedno najde delo

P

ozimi se s sadnim drevjem in grmičevjem v vrtu ne ukvarjamo veliko. To je čas, ko se lahko spoči­ jemo in razmislimo o novi prihajajoči sezoni in o vsem, kar smo se naučili v minuli pridelovalni sezoni. Prelistajmo naše zapiske in razmislimo o vremen­ skih pogojih, vseh opravilih ki smo jih ali bi jih morali izvesti in o odzivu rastlin nanje. Ali smo bili uspešni, ali je bilo kaj izvedeno prepozno, mor­ da po nepotrebnem… na podlagi takih opažanj in izvedenih tehnoloških ukrepih, kar si zapišemo, se lahko naj­ več naučimo. Zato je zelo priporoč­ ljivo voditi dnevnik izvedenih opravil, kamor zapisujemo tudi vremenske pogoje, razvojne faze rastlin in odzive rastlin na izvedene ukrepe.

Čisto brez dela sadjarji v tem obdobju vseeno nismo. Sprehodimo se skozi sadovnjak, odstranimo vse ostale gnile plodove (mumije) z dreves in jih odnesemo iz sadovnjaka. To bi bil naslednje leto vir okužbe z monilijami in ostalimi glivami, če bi ostalo v nasadu. Zdrave drobne plodove bodo do pomladi pojedli ptiči. Pograbimo listje izpod dreves in ga zmeljemo, da bo hitreje razpadlo ali ga odnesemo ven iz nasada. To ne sodi na kompostni kup. Poleg odstranjevanja odpadlega listja je nasad priporočljivo poškropiti z enim od bakrovih sredstev.

S tem zmanjšamo potencial glivičnih (škrlup, sajavost plodov, mušja pega­ vost, monilije, pegavosti…) in bakterijskih bolezni (jablanov rak, rakasta obolenja na koščičarjih…) Natančnejša navodila preberite na spletnih straneh prognostične službe za varstvo rastlin.

Poskrbite za zaščito rastlin pred div­ jadjo. Preglejte in popravite ograjo ali posamično zaščito dreves, kjer je to potrebno. Kadar je zima dolga in z visoko snežno odejo, lahko zajci in srne nare­ dijo veliko škodo. Zajci obglodajo lubje, kolikor dosežejo, srne pojedo vršičke z brsti, predvsem cvetnimi. Drevo si po poškodbi od zajca lahko opomore, če je vitalno lubje vsaj na polovici obsega debla. Rano je potrebno čim prej (takoj, ko opazimo), zamazati s cepilno smolo.

S tem preprečimo dodatno izhlapevanje sokov, ki se spomladi pričnejo pretakati iz korenin v krošnjo. Na mestu, kjer srna odgrizne vršiček, se drevo nerado obrašča, zato je za vzgojo novih vej potrebno take veje obrezati, da se rana obnovi. V primeru visoke snežne odeje bo ograja verjetno prenizka. Zato so redni

obhodi sadovnjakov pozimi sadjarjevo obvezno opravilo.

V tem času, do prvega snega ulovimo čim več voluharjev, da nam ne bodo delali škode pod snežno odejo. Poskrbimo, da je površina pod drevesi čista, brez plevela in odpadlega listja, da nam pri tem opravilu pomagajo tudi ujede.

Po odpadanju listja z jablan in hrušk se prične obdobje zimske rezi drevja.

Najprej z rezjo pričnejo veliki nasadi, kjer izkoristijo vsako uro primernega vremena za izvajanje tega opravila. Kot smo že večkrat napisali, obdobje rezi zelo vpliva na bujnost rasti. Biološko mirovanje dreves poteka novembra in decembra, v januarju se po deblu že pričnejo pretakati hranilne snovi, ki so skladiščene v koreninah. Torej: dalj časa kot čakamo z zimsko rezjo (februar, marec), več hranilnih snovi bo že v zgornjem delu krošnje (praviloma na vrhovih lanskih poganjkov) in več hranilnih snovi bomo odstranili z rezjo. S tem bomo zmanjšali bujnost rasti drevesa. Zato drevesa z najmanj bujno rastjo režemo najprej, da prihranimo čim več energije za tiste poganjke, ki jih nismo izrezali. Po drugi strani močno bujna drevesa režemo čim bližje obdobju cve­ tenja, da čim več hranilnih snovi, name­ njenih rasti, odrežemo stran. Do razvojne

faze cvetenja mora biti zimska rez z vsemi popravki (dodatno izrezovanje preveč cvetočih poganjkov, izrezovanje enoletnih cvetočih poganjkov…), zaključena. V času cvetenja se v drevesu dogaja toliko hormonskih sprememb, da ne smemo še dodatno posegati s škarjami.

V zimskem času tudi izrezujemo poškodovane in okužene dele rastlin (predvsem rakaste dele …), ker je v tem obdobju možnost, da si okužbo raznesemo na zdrava drevesa, majhna. Odstranimo tudi vse gnile plodove, ki bi v obliki mumij, v katerih prezimijo glive, ostali na drevesu in v naslednji sezoni predstavljali vir okužb.

Za koščičarje je priporočljiva rez v razvojni fazi belega popka. Če predvidite, da boste v tem času uspeli porezati vsa drevesa, ki jih imate, ne režite prej. Rez izvajajte v obdobju, ki mu sledijo vsaj 3-4 dnevi suhega vremena, brez padavin.

Vsaka rana, ki jo napravimo z rezjo, je vdorno mesto za glive in bakterije bolezni lesa. Po rezi je priporočljivo drevesa poškropiti z bakrovimi pripravki.

Zelo priporočljiv tehnološki ukrep pri koščičarjih je premazovanje lubja z ap­ nenim beležem preden se začne lubje ogrevati. To je lahko že v času, ko v nasa­ du še leži sneg, topli sončni žarki, ki se

V sneženi zimi lahko zajci v nasadu naredijo veliko škode. Tako obgriženo drevo je bolje zamenjati

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

uprejo v deblo pa že pospešujejo pretok sokov po deblu. Če se temperature zopet spustijo pod ledišče, sok pod lubjem zmrzne in lubje na deblih poka. S tem nastanejo rane, kjer v drevo vdrejo glive, ki povzročijo propadanje lesa. Zato je premazovanje debel marelic in bujno rastočih sliv zelo priporočljivo. V ta namen si pripravimo nekoliko gostejšo mešanico apnenega beleža, ki mu lahko dodamo do 3 % bakrovega pripravka in to nanesemo na deblo in debelejše veje. Ko belo oblogo spere dež, jo čim prej obnovimo.

Razlog za pokanje debel je lahko tudi prekomerno gnojenje z dušikom v času vegetacije, zato s tem ne pretiravajte.

Zimski čas je tudi obdobje gnojenja sadovnjakov predvsem s fosforjem, kalijem in mikroelementi. Najbolj utemeljeno in učinkovito je gnojenje na podlagi rezultatov analize, ki jo opravimo vsaj vsakih pet let. Takrat pripravimo (ali nam ga pripravijo) gnojilni načrt, ki mu sledimo do naslednje analize tal. Gnojenje ‘na pamet ‘ ima lahko tudi nasproten učinek.

Z dušikom v zimskem času ne gnojimo. To je element, ki se ne veže na talne delce in bi se spral v globine, kjer ga rastline ne morejo doseči, in v podtalnico. Z dušikom gnojimo, kadar so rastline fotosintetsko aktivne, da so ga sposobne porabiti.

V nasadih jagod lahko v tem času še potikamo živice v prazna mesta. Za eno manjkajočo sadiko lahko podtaknemo tri nove sadike. To lahko izvajamo dokler zemlja ne zamrzne. Za to ve­ lja, da je bolje pozno, kot nikoli. Spomladi, ob čiščenju nasada moramo biti pozorni, da takih sadik ne izpulimo.

V nasadih, ki so letos že rodili in jih imamo ohraniti tudi naslednje leto, lahko na sadike, kjer so poganjki dolgi in so nad zemljo, dodatno dosujemo dobro prst. S tem bomo poganjke zaščitili pred pozebo in rastline bodo lahko razvile nove korenine. Močen, razvejan koreninski sistem je zlasti v času zorenja plodov, zelo pomemben. V juniju, ko zori večina jagod, so pri nas navadno visoke temperature. Rastline jagod s slabo razvitim koreninskim sistemom ne morejo dovajati dovolj vode in hranilnih snovi in lahko tudi propadejo. Zato je osipanje rastlin z zelo dvignjenimi poganjki, priporočljiv ukrep. Čiščenje nasadov jagod, odstranjevanje starega listja in odvečnih poganjkov, izvajamo spomladi. Kdaj začeti s tem ukrepom? Prezgodnje čiščenje nasada bo vzpodbudilo novo rast in razvoj sadik, ki nam ob kasnejšem mrazu, lahko pozebe-

Mešani posevek poljščin za zeleno gnojenje je priporočljiv tudi za izboljšanje tal v vrtu

13

KGZS - ZAVOD LJ, Gospodinjska ul. 6, 1000 LJ Sadna drevesnica Studenec, Studenec 48, 1260 LJ- Polje tel.:01/529 17 20; GSM: 041/762 461 spletna stran: drevesnica.lj.kgzs.si

Dragi sadjarji in vrtičkarji !

Jesensko sajenje za boljši pridelek V naši sadni drevesnici smo letošnjo jesen za sajenje pripravili širok izbor sadnih sadik: jablane (tudi sadike nekaterih starih in odpornih sort), hruške, češnje, višnje, slive, marelice, breskve, nektarine, kutine, nešplje, cepljene na različne podlage ter sadike leske, aktinidije, ribeza, malin, robid in tayberija… vzgojenih v naši sadni drevesnici.

V prodaji bodo tudi sadike ameriških borovnic, orehov, kostanja, vinske trte, kakija in nekaj pomožnega sadjarskega materiala: gnojila, sadilni substrati, zaščitne mreže, sadjarske žagice…

S prodajo sadik bomo pričeli 28. oktobra.

V času prodaje bo drevesnica odprta: delavnik od 8 00 do 17 00, v soboto od 8 00 do 13 00.

Drevesnica je na Studencu pri Ljubljani blizu končne postaje mestnega avtobusa št. 20 in 22 - smer Fužine, poleg vzhodne ljubljanske obvoznice - izvoz Moste v smeri proti mestu ( glej spletno stran ).

Informacije in strokovne nasvete lahko dobite po telefonu 01/ 529-17-20 in GSM 041/ 762 461, v času prodaje v drevesnici in na spletu: drevesnica.lj.kgzs.si .

jo. Prepozno čiščenje pa pomeni bolj natančno delo, ker bodo rastline že začele z novo rastjo. Novih listov in brstov ne smemo poškodovati, ker bi s tem zmanjšali pridelek. Spomladi smo pozorni, da rastline ne trpijo suše.

Zdaj je tudi čas, da razmislimo, kje bomo jagode sadili naslednje leto. Načrtujemo kolobar, kaj bomo na to površino sadili od pomladi do poletnega sajenja jagod in kako bomo pripravili površino, da bo pridelava čim bolj uspešna. Dobri predposevki za jagode so različne križnice (gorjušica, repica, rukola…), ki jih vsaj tri tedne pred sajenjem jagod zmulčimo in zadelamo v tla do globine 15 cm. Če bi jih zadelali globlje, bi rastline v tleh gnile, poteči mora razpad ob prisotnosti kisika. Priporoč­ ljivo je, da površino pognojimo predposevku in ne neposredno jagodam, ker ne prenesejo visokih koncentracij soli (kar gnojila so) na koreninah.

Nasade ostalega jagodičja (maline, ribez, robide, borovnice).

V nasadih robid in enkrat rodnih malin smo očistili, porezali rozge, ki so odrodile poleti, takoj po obiranju. Razredčili smo tudi letošnje rozge - pustimo jih nekoliko več za primer pozebe in spomladi razredčimo na končnih 10 do 12 rozg na 1 m nasada v vrsti pri malinah, pri robidah 6 do 8. Ribez, borovnice, josto bomo porezali spomladi, ko bo verjetnost hujših pozeb, mimo.

Spomladi grme porežemo in očistimo plevela. Priporočljivo je uporabiti zastirko, da nam plevel ne prerase nasada prehitro.

Za zastirko lahko uporabimo slamo, različne tkanine, folije… in jih s strani namestimo na že posajen nasad.

Plodove aktinidije - kivi bomo obrali pred prvo pozebo. Letos bodo plodovi dobro dozoreli, ker še ni bilo hujšega mraza.

- Alenka Caf, svetovalka za ­sadjarstvo, KGZS - Zavod Ljubljana

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

Zeleni, rumeni in rdeči Mineral

Poskrbimo za razvoj in zdravje jesenskih sadik

Z

adnji dnevi v oktobru so v znamenju urejanja grobov in še zadnjih jesenskih opravil na vrtu. Pred 1. novem­ brom poskrbimo za urejena zadnja počivališča naših bližnjih.

V ta namen sadimo predvsem mačehe in marjetice, jesensko reso, hojhere (imenujemo jih tudi ognjeni dež ali iskrivke), raz­ lične vrste heb (grmasti jetičnik) in druge trajnice. Pokopališča so običajno na odprtih legah, kjer ves čas piha veter in se tla zato hitreje osušijo, tudi ohladijo in zmrznejo. Na grobovih je prostor tudi zelo omejen, zato so rastline še toliko bolj izpostavljene vplivom iz okolice in jih hitreje prizadene stres zaradi tempe­ raturnih preskokov, zmrzali, pa tudi zaradi suše, ki lahko močno prizadene rastline tudi pozimi, ne samo sredi poletja. Prav je, da smo na vse to pozorni, še preden se lotimo sajenja. Tla ustrezno pripravimo, odstranimo morebitni plevel, dodamo humus in plitvo prekopljemo. Pri izbiri in nakupu sadik pazimo, da so rastline zdrave, kompaktne (ne pretegnjene), z dovolj cvetnega nastavka in predvsem, da je ustrezno razvit koreninski sistem. To pomeni, da je substrat v sadilnem lončku enakomerno preple­ ten s čim več lasastimi belimi koreninicami. Na dnu lončka niso priporočljivi obroči iz korenin. Take optimalno razvite sadike so tudi pogoj, da se bodo hitro na novo ukoreninile po presajanju, obilno cvetele, dobro prezimile in cvetele še dolgo naslednjo pomlad. Naše večletne izkušnje pri proizvodnji zelenjavnih in okrasnih sadik na vrtnarijah potrjujejo, da ima odločilno pozitivno vlogo na razvoj in zdravje sadik uporaba Minerala in sicer vseh treh vrst: zelenega za zalivanje, rumenega in rdečega za škropljenje. Če torej želimo zdrave in krepke sadike, ki bodo zlahka prenesle presajanje, veliko cvetele in uspešno prezimile, priporočamo, da kupite mačehe in ostale okrasne rastline na vrtnariji, kjer so že sami od začetka vzgojili sadike z Mineralom.

Po presajanju sadik ali na grob ali v posode, korita, takoj ali Zdrave, močne sadike mačeh z velikim številom cvetnih nastav­ kov so bile vzgojene z Mineralom

Ustrezno razvit koreninski sistem z veliko lasastimi kore­ ninicami, na spodnjem delu ni Sijoče barve krizantem, vzgojenih z Mineralom zavitih korenin čimprej zalijemo s čisto vodo, zatem pa s 4 % koncentracijo zelenega Minerala. To praktično pomeni, da dodamo v 1 l vode 40 ml zelenega Minerala, kar je približno pol decilitra ali po domače 0,5 »štamperle«. V primeru, da bomo porabili za zalivanje več vode, na primer 10 l, dodamo v vodo 4 dcl zele­ nega Minerala (slabe pol litra) in dobro premešamo. Pazimo, da vedno dodamo Mineral v vodo, ne obratno, sicer ne deluje. Če smo tla pod sadikami najprej zalili s čisto vodo, porabimo na eno sadiko mačeh približno en do največ dva decilitra raztopine zelenega Minerala. Ta bo poskrbel za čim hitrejši in boljši razvoj novih lasastih koreninic, ki so edine, ki srkajo vodo in hrano v rastlino. Več jih je in močnejše kot so, hitreje se bo rastlina ukoreninila po presajanju in ne bo zastala v razvoju zaradi presaditvenega šoka. Močan koreninski sistem omogoči tudi hitrejši razvoj nadzemnih delov kot so listi in predvsem cvetovi. Kadar kupimo sadike predvsem zaradi nizke cene in pravzaprav ne vemo, na kaj točno moramo biti pozorni glede kvalitete, se pogosto zgodi, da kmalu po presajanju cvetovi ove­ nijo in se posušijo. Te čim prej odstranimo. Za razvoj novih pa rastline zaradi počasnejšega ukoreninjanja nimajo moči. Tudi tem sadikam lahko pomagamo z zalivanjem s 4 % raztopino zelenega Minerala čim prej po presajanju. Učinek ne bo viden takoj, ampak preživele bodo zimo in spomladi normalno rastle in cvetele naprej, po mojih izkušnjah celo do konca junija.

Približno en teden po presajanju katere koli vrste rastlin, poškropimo vse dele, tudi cvetove s 4 % raztopino rumenega Minerala. Če bo dopuščalo vreme in dnevne temperature ne bodo nižje od 5°C, lahko škropljenje ponovimo čez 14 dni. Potem omogočimo vsem rastlinam zimski počitek in jih pustimo do spomladi pri miru.

Enako ravnamo pri sajenju omenjenih jesenskih lepotic v lonce in korita, ki nam čez zimo krasijo in polepšajo vhod v hišo ali prijetne kotičke v zavetju vrta.

- Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr., AS AN d.o.o.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah; večja pakiranja po 20 l pa v trgovinah Planet zdravja (www.planetzdravja.com).

Za vse informacije, nasvete, naročilo brezplačnih katalogov ali CD-jev s slikovnim materialom pokličite 01/518 76 10 ali na info@asan.si