Moj vrt, september 2016

MOJ VRT September 2016

Letnik 16

+ Delo na vrtu blagodejno

za naše zdravje + Hermelike kot modne

­trajnice + Jesenska opravila v

­sadovnjaku

Številka 4

CVETJE V JESENI

2

MOJ VRT

Jesenska opravila na cvetličnih gredah in balkonih

Delo na vrtu blagodejno za naše zdravje

P

oletje se je od nas poslovilo in jesen je že tu. Letos je jesen še zelo topla in tako so nekatere okrasne rastline še vedno bogato cvetoče in nas razveseljujejo s svojo barvno pale­ to.

Kljub tej živahni podobi vrta se moramo soočiti z dejstvom, da so nekatere rastline tik pred zaključkom svojega razvoja. To so predvsem enoletnice, ki v eni rastni dobi poženejo korenine, steblo in liste (vegetativne organe) ter oblikujejo cvet in plod s semenom (generativni organi). Zato je dobro, da smo pozorni na pravočasno pobiranje semen. Le-te pobiramo v suhem vremenu iz zdravih rastlin. Seme nato shranimo v papirnatih vrečkah ali vrečkah iz blaga, kartonskih škatlicah oz. v suhem prostoru v zračni embalaži. Ker so nekatere enoletnice kot na primer tagetes še vedno lepe, poskrbimo za higieno teh rastlin. Odstranjujemo odcvetele cvetove, odmrlo listje in s tem preprečimo širjenje gnilobe in rastlinske plesni.

V skupino enoletnic spada kar lepo število zdravilnih rastlin. Ena najbolj pogosNigela

Pelargonije ta in znana okrasna rastlina je ognjič. V jeseni se njegova rast zaključuje in ko se že pojavijo hladni deževni jesenski dnevi počakamo na sončen dan, ter poberemo še zadnja semena in cvetove. Ostalo rastlino lahko potem izpulimo in jo razrežemo, ter uporabimo za zeleno gnoje­ nje. Zanimivo je, da je vkopan ognjič odlično sredstvo za odganjanje škodljivcev v zemlji, kot so nematode.

Kar se tiče različnih metuljnic, kamor spada tudi nizki fižol, je najbolje, da fižol ob koncu razvoja rastline izpulimo, stroke oberemo, potem pa rastlino in korenine zrežemo ter ponovno vkopljemo v zemljo.

Značilnost metuljnic je, da živijo v sožitju z bakterijami iz rodu Rhizobium, ki so sposobne vezave dušika iz zraka. Tako lahko na naravni način obogatimo zem­ ljo z dušikom.

Veliko enoletnic gojimo zaradi suhega cvetja. V to skupino sodijo zamorska kumina ali nigela, suha roža, plavi­ ca, enoletna mrežica, ščir in tudi lahko sončnica. Cvetove teh rastlin ravno tako nabiramo v suhem vremenu, ko rosa že izhlapi. Odrezane rastline povežemo v šopke, ki ne smejo biti preveliki. Najbolj optimalni so od 10 večjih do 20 manjših stebel v šopkih. Cvetove razporedimo tako, da so v šopku na različnih višinah, saj se tako lažje sušijo. Šopke nato obe-

simo na napete vrvice v zračnih temnih prostorih tako, da visijo s peclji obrnje­ nimi navzgor. Stebla povežemo skupaj z elastiko, saj se ob sušenju stebla tanj­ šajo in elastika se skupaj z njimi krči. V nasprot­nem primeru se nam lahko zgodi, da se šopki razdrejo in rastline popadajo na tla. Ko se šopki posušijo imamo pripravljen material iz katerega bomo ustvarjali aranžmaje v zimskem času.

Kot vidimo je kar nekaj dela s čišče­ njem in odstranjevanjem dozorelih rastlin.

Ne pozabimo pa tudi na naše balkonske rastline. Običajno so to rastline, ki jim pravimo tudi pogojne enoletnice.

To pomeni, da lahko v svoji domovini rastejo več let, pri nas pa zaradi zime propadejo. Običajno nimamo prostora za prezimovanje balkonskih rastlin, ki bi v rastlinjakih lahko prezimile. Ena najbolj tipična predstavnica takih rastlin je pelar­ gonija v vseh svojih različicah. Jeseni se moramo namreč odločiti, ali bomo pelargonije odvrgli na kompost, ali pa bomo poskusili z vzgojo potaknjencev. Zdaj je namreč čas za rezanje potaknjencev iz najbolj zdravih razvitih rastlin. Odrežemo jih tik nad tretjim kolencem pod rastnim vršičkom. Listje pod najnižjim kolencem odstranimo in tako pripravljen potak­ njenec potaknemo v ustrezen substrat.

Pri tem pazimo na gostoto potaknjencev,

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 28. 9. 2016, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Prekmurska idila v Andrejcih (foto: Eva Recek)

MOJ VRT

Spomladi cvetoče čebulnice saj se v lonček premera 13 cm lahko potakne 5 potaknjencev. Vlažen substrat okoli potaknjencev temeljito potlačimo, tako da okoli stebla ni zračnih žepov. V nasprotnem primeru rastlina propade.

Posodo s potaknjenci postavimo na svetlo in toplo mesto in po 10 dneh rastline prvič zalijemo. Zalivajmo raje v podstavek, saj je pomembno, da ostanejo rastline suhe. Če zalivamo zgoraj, lahko rastline zmočimo in se na njih lažje razvije plesen ter druge glivične bolezni. Čez nekaj časa opazimo na rastlinah nove majhne listke in takrat potaknjence posamič presadimo v manjše lončke (premer 6 cm), saj je to znak, da so se ukoreninili. Preko zim­ skega časa jih imamo v suhem zračnem svetlem prostoru s temperaturo od 10 do 15°C. Skromno zalivamo in gnojimo.

Vrtnarsko delo je jeseni zelo raznoliko in poleg čiščenja okrasnih gred, balkonov in vzgoje potaknjencev ne smemo pozabiti na sajenje spomladi cvetočih čebulnic.

Prvi korak je načrtovanje okrasnih gred s spomladanskimi čebulnicami. V veliko pomoč nam je lahko preprosta skica, ki zajema podatke o rastlinah: skupine raz­ ličnih barv, višine rastlin in časa cvetenja.

Pri načrtovanju pisanih pomladnih gred je potrebno upoštevati značilnosti tal.

Večino čebulnic uspeva v prepustnih tleh, saj v depresijah, kjer zastaja voda, lahko čebulice zgnijejo.

Ob koncu zime vsi težko čakamo prve znanilce pomladi - zvončke. Tako jih lahko posadimo v bolj mokre predele vrta, lahko tudi na trato in pod grmovnice.

Najpogosteje sledijo še različne sorte tulipanov, narcis, hrušica in omamno vo­ njave hijacinte.

CVETJE V JESENI

3

Prvi korak pri oblikovanju čudovite barvite spomladanske grede je pazljivost pri nakupu čebulic. Čebulice morajo biti trdne, brez madežev in ne smejo odga­njati. Nato sledi priprava grede. Za saje­nje čebulic najpogosteje uporabljamo klin. Pri tem pazimo, da je globina luknjice dva do trikratna višina čebulice.

Hkrati luknjica ne sme imeti obliko stožca, saj mora čebulica sesti na substrat. Le tako ima koreninski krožec, iz katerega najprej poženejo korenine, stik s podlago. Naj­lepše je, da oblikujemo zasaditve čebulic po skupinah. Tako oblikovani šopki so najlepši okras grede. Še splošno opozorilo pri čiščenju vrtov. Ko pograbimo listje smo pozorni, da na listih ni črnih pikic, saj so to lahko trosonosci različnih glivičnih obolenj.

Tako listje na damo na kompost, ampak ga moramo zažgati. Enako je pri drugih rastlinah, ki so zaključile rast. Dela na vrtu nam ne bo zmanjkalo. Rekreacija v naravi pa deluje blagodejno na naše zdravje.

Okrepimo si telo in hkrati pozabimo na stresne situacije. Torej na delo in na vrtu uživajte vsak trenutek.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

Suhe rože

Tagetes

4

CVETJE V JESENI

MOJ VRT

2. oktober - Dan starih staršev

Dan za družinske delavnice

Z

elo veliko je dni, ki so pomembni in se zanje prav posebej pripravi­ mo. Ker živimo v času elektroni­ ke so medgeneracijske razlike vedno večje. Starejše generacije komaj sledi­ jo vsem novim trendom, ki postajajo vsakdanjik mladini. Tako je prav, da se ob 2. oktobru malce ustavimo in se spomnimo naših starih staršev.

To je dan za družinske delavnice, saj lahko vse generacije ustvarjajo različne izdelke in jih podarijo starejšim ljudem.

Ko pomislimo, kaj bi lahko podarili je cvetje nedvoumno najboljša izbira. Cvetje nas spremlja ob vseh naših najbolj pomembnih mejnikih. Kjer so čustva tam je cvetje. Tako vam lahko nanizam nekaj idej za delavnice ob katerih bodo z vašo pomočjo otroci zelo uživali.

Verjetno imate doma že obrabljene čevlje, še nekaj barve in čopič. Tako lahko najprej poslikate čevlje, gumijaste škornje.

Vanje nato vložite folijo in nekaj substrata. V tako pripravljeno unikatno posodo nasadite vnaprej pripravljeno lončnico.

Pri izbiri rastlin bodite pozorni. Raje kupite rastline, ki ne potrebujejo veliko vode, saj bo potrebno zmerno zalivanje. Če se babica težko giblje bo verjetno bolj vesela sukulentnih rastlin - rastlin s tolstimi listi, lahko tudi kakteje. Vsekakor pa v eno posodo skupaj nasadimo rastline, ki imajo enake rastne zahteve.

V lepo poslikan čevelj ali škorenj lahko vstavite plastično posodo ali odrezano steklenico in že ste izdelali zelo zanimivo vazo. Potem pa domišljiji malčkov pustimo prosto pot.

Za nekoliko starejše in s spretnimi prsti

Cvetlična preproga

Dekoracija lončnice

Zasaditev škornja

lahko oblikujete prav posebna stojala za en cvet. Na pomoč bodo morali priskočiti očetje, ki bodo najprej zavrtali v manjši kos lesa luknjico, v katero bodo vstavili kovinsko palico. Lahko je ravna ali zvita.

Na koncu se pritrdi plastični lonček, naj­ bolje za 1 dl, ki ga oblečemo v tkanino.

Vanj vstavimo malo cvetličarske gobe, ki jo prej namočimo in en cvet. Gobo zakrijemo z zelenjem. Zanimiva je tudi drugačna dekoracija lončnic. Okoli lončka lahko ovijemo drobno mrežo, ki jo zakrijemo s tkanino. Mrežo nato združimo skupaj kot bi zavezali vezalke na čevljih.

Kot vidite je idej veliko. Važno je, da ne pozabite na 2. oktober, na prav poseben

dan - Dan starih staršev. Da bi opozorili na ta mednarodni dan, so študentje in dijaki Biotehniškega centra Naklo v Arboretumu, Volčji Potok, od 11. do 15. septembra izdelovali tematsko največjo slo­vensko cvetlično preprogo. Skupaj z menoj - mentorico - so se potrudili in v preprogo vtkali 25.000 cvetov, 50m² travne ruše, 2.000 listov plahtice in prekrili 4 m² z barvno gobo za sveže cvetje. Posebnost te preproge je, da je celotna preproga v izmeri 107 m² narejena na cvetličarski gobi za sveže cvetje. Tako je bilo potrebno vsak cvet najprej odrezati iz gred v parku, nato še enkrat spodrezati postrani z ostrim nožem in nato zapičiti v gobo. Za tako temeljito delo je bilo potrebno 1000 ur. Da smo lahko projekt realizirali je bila poleg pridnih rok potrebna podpora sponzorjev. Velike količine gob za sveže cvetje je sponzoriralo podjetje Smithers OASIS, ves drug potreben material pa smo dobili v Arboretumu. Najlepši zaključek projekta je, da so študentje povedali: »Vzeli si bomo čas in pripeljali naše stare starše k preprogi. Razložili jim bomo, da smo mi del te čudovite slike z osrednjim motivom babice in dedka.« Kot vidite je idej za popestritev medge­ neracijskega druženja veliko. Lahko ima­ te delavnice, lahko greste na sprehod.

V vsakem primeru podarimo nekaj časa svojim bližnjim.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

5

Odlične rešitve za ograjevanje zemljišč pod nagibom

Učinkovito ograjevanje zemljišč pod nagibom s panelno in ozko kamnito ograjo Poseben izziv ograjevanja so zemljišča pod nagibom.

Kupci lahko na tako zahtevnih terenih izbirajo med več rešitvami. O teh rešitvah smo se pogovarjali s strokovnjaki v Ograjah Kočevar.

Kakšen je vaš pristop pri spoznavanju potreb in pričakovanj kupcev? »Posvetiti se jim je treba in prisluhniti njihovim željam.

Pri tem je posebej pomembna natančna izmera prostora, kjer bo ograja montirana. Zemljišča pod nagibom in celo z različnimi nagibi pa so za načrtovanje in izvedbo bolj zahtevna. Naj­ bolj enostavna je rešitev z mrežnim pletivom. Bolj zahtevne so postavitve z mrežnimi paneli, v kaskadah, postavitev s paneli pod kotom in postavitev ozke kamnite ograje pod kotom.«

Paneli, ki spodaj sledijo nagibu zemljišča

Ozka kamnita ograja učinkovito in estetsko dovršeno ograjuje prostor pod nagibom Nam lahko na kratko predstavite zahtevnejše izvedbe? »Prva je postavitev s paneli pod kotom, kjer paneli sledijo na­ klonu zemljišča zgolj v spodnjem delu, v zgornjem pa so izvedeni vodoravno. Druga je postavitev s paneli pod kotom, kjer z naklonom panela sledimo naklonu zemljišča v spodnjem in zgornjem delu. Tretja pa je ozka kamnita ograja, kjer z naklonom ograje sledimo naklonu zemljišča tako v spodnjem kot v zgornjem delu.«

Mrežni paneli, ki spodaj in zgoraj sledijo nagibu podlage

OGRAJE KOČEVAR

Panelne ograje in ozke ­kamnite ograje pod kotom so vaša p ­ osebnost? »Kot strokovnjaki za ograje smo na naše izvedbe ograj na zemljiščih z nagibom še posebej ponosni. Pomembne so tako natančne izmere nagiba terena kot kreativne rešitve, prilagojene pričakovanjem kupcev.

Učinki so najbolje vidni na obrazih zadovolj­ nih lastnikov in občudujočih pogledih mimoidočih. Na vse to smo lahko upravičeno ponosni, saj je s tem naš namen dosežen.« Vsa dodatna pojasnila o rešitvah za ograjevanje zemljišč pod nagibom so na voljo tudi na telefonski številki 080 23 02 in spletnem naslovu www.ograje.com.

www.ograje.com vrhunska slovenska kakovost izmere in svetovanje na terenu 10-letna garancija rešitve po meri brez vzdrževanja

Preprosto odlične

080 23 02

TRAJNICE

6

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Hermelike kot modne trajnice

M

oda je stvar, ki se hitro spre­ minja. Zato na vprašanje, kakšni so modni trendi pri traj­ nicah letos, nimam odgovora. Tiste prave trajnice namreč sadimo za mnoga leta in zato njihovih nasadov ne moremo po modi spreminjati vsako leto, kot to lahko naredimo pri balkon­ skih saditvah in podobnih kratkotraj­ nih vrtnarskih podvigih.

Pri trajnicah je torej mnogo bolj pomembna njihova trpežnost, dolgoži­ vost in brezčasna lepota, pa uporabnost za čisto določen namen in na čisto določenem rastišču, kjer bi jih radi sadili, kot pa njihova modnost. Zato je izbira­ nje trajnic glede na naš okus in potrebe predvsem odvisno od našega poznavanja njih lastnosti. Tu pa se pogosto zatakne!

Zato je zelo dobro, če najdemo zaupanja vrednega gojitelja, ki nam lahko pomaga s svojimi izkušnjami. Trgovci z rastlinami žal o njih največkrat ne morejo vedeti kaj dosti. Velikokrat pa ponujajo tako imenovane ‘modne rastline’.

Hermelike (Sedum spectabile, Sedum telephium, njihovi hibridi in sorte) na splošno veljajo za trajnice, ki niso občutljive na sušo, dobro prenašajo ostre zime in uspevajo tudi v skromno prehranjenih tleh.

Pa je to res in jih zato lahko brez skrbi uspešno sadimo vsepovsod in vse sorte, ki jih najdemo na trgu? Niti slučajno ne!

Zelo veliko se jih proda na našem trgu, po vrtovih in javnih nasadih pa jih kljub temu ni veliko. V čem se torej skriva past?

V dejstvu, da na trg prihajajo premalo preizkušene in preveč občutljive sorte!

Dobre stare sorte, med njimi tudi takšne, ki so v Evropskih strokovnih krogih prejele prestižne nagrade in prizna­ Izjemno trpežna sorta Sedum telephium hy. ‘Matrona’ ima nežno krem rožnato cvetje na začetku cvetenja

Na polnem soncu in proti koncu cvetenja dobi sorta ‘Matrona’ bolj izrazito rjavo-rdečo barvo, tako listje, kot tudi cvetje nja, gojitelji trajnic cenijo že dolgo in še vedno, ker so se res izkazale. Poleg teh pa žlahtnjitelji seveda skušajo vzgojiti nove sorte, še lepše, še bolj različne in nenavadne in jih seveda dajejo na trg. Žal se le redke novitete po trpežnosti lahko kosajo z dobrimi starimi sortami. Kupci trajnic pa velikokrat podležejo običajni potrošniški bolezni - brezpogojno cenijo novitete. Potem pa sledijo razočaranja!

Med hermelikami so tako trenutno naj­ bolj cenjene in iskane sorte s škrlatno rdečim ali rjavo rdečim listjem in tiste z nenavadnimi barvami cvetja. Žal se kasneje izkaže, da mnoge ne preživijo dolgo.

Zbolevajo, životarijo in umirajo že v nekoliko težji zemlji in ob nekoliko bolj dolgotrajnih deževjih, ko v zemlji zastaja nekaj več vode.

Izmed novih sort je treba torej tudi pri hermelikah, kot tudi sicer med vsemi traj­ nicami, izbirati le tiste, ki so preizkušene v naših pogojih. Če jih seveda želimo ohra­ niti v nasadih dolgo. Preizkuša lahko vsak sam zase, kot večinoma tudi počnemo, ko kupujemo sadike v vrtnih centrih, ki pripe­ ljejo sadike od daleč in jih le preprodajo. Lahko pa se opremo na izkušnje tistih redkih domačih gojiteljev trajnic, ki poleg tega, da gojijo in ponujajo dobre stare sorte, tudi preizkušajo vedno nove in nove, med njimi iščejo trpežne in svoje izkušnje radi posredujejo svojim kupcem.

Dobre preizkušene sorte hermelik Pri hermelikah je že lep čas na trgu nekaj sort, ki prav dobro preživijo v vsaki vrtni prsti, razen v zelo težki glinasti, tako v sušnih, kot v deževnih letih, tako na žgočem soncu, kot v polsenci. So pa tam, kjer dobijo le nekaj ur sonca na dan nekoliko višje rasti, kot na celodnevnem soncu. Tudi ob večmesečni suši, ko se na poljih že suši koruza, te sorte ne občutijo pomanjkanja vode, čeprav brez vsakega zalivanja. V mokrih letih ne zbolevajo.

Morda so le nekoliko manj izrazitih barv.

Večkrat nagrajena in z raznimi lovo­ rikami okinčana je neuničljiva stara Sedum telephium hy., v nemškem govornem Sedum telephium hy. ‘Carl’ je izjemno trpežna in stabilna sorta hermelike, ki ima ob razcvitanju srednje rožnato barvo, ki pa se v odcvitanju intenzivira v temnejšo in taka ostane zelo dolgo

MOJ VRT

TRAJNICE

7

Kot še marsikatera druga hermelika, je tudi sorta ‘Herbstfreunde’ ob zaključku cvetenja nekoliko temnejše barve, kot na začetku. Zelo lepo jo lahko kombiniramo tudi z jesenskimi astrami območju poimenovana s sortnim imenom ‘Herbstfreunde’, v angleškem pa s sinonimom ‘Autumn Joy’. Poganjki s sivozelenim listjem oblikujejo lepe šope že od zgodnje pomladi dalje in dosežejo višino 50-70 cm. Zgodaj poleti razvijejo popke na ko­ bulastih cvetnih steblih, ki so uporabna kot dodatek za domače šopke, kot tudi v profesionalni cvetličarski praksi. Proti koncu poletja se odprejo cvetovi v prav posebni rožnato-rjavordeči barvi in zadržijo barvitost še dolgo v jesen. Potem se cvetna stebla osušijo in odmrli listi odpadejo, ostanejo pa suhi cvetni kobuli na čvrstih steblih in se lepo obdržijo še vso zimo. Ne pridejo jim do živega ne vetrovi in ne sneg. Le težek moker sneg morda polomi del cvetnih stebel. Za brezhiben videz vrtne grede porežemo le morebiti polomljene, ostale pustimo do pomladi in jih porežemo tik nad tlemi šele tik pred začetkom nove rasti, ko opazimo, da se rastlina prebuja iz zimskega počitka. Podobno se obnašajo in podobno nego potrebujejo tudi druge trpežne hermelike.

Podobne višine sta tudi zelo trpežni in tudi v cvetličarstvu upo­ rabni sorti Sedum telephium hy. ‘Marchen’ in ‘Matrona’. Stebla in listi so svetlo rjavordeči, na polnem soncu bolj izrazito obarvani, če je sonca manj, barva nekoliko zbledi. Cvetje je krem rožnate barve. Tudi zimska obstojnost suhih cvetnih stebel je podobna.

Nekoliko nižja, sicer pa tudi zelo trpežna je sorta Sedum tele­ phium hy. ‘Carl’, Posebno dobra lastnost te sorte je, da njeno cvetje, sicer živahno roza barve, v odcvitanju še pridobi na barvitosti in ostane rdeče-rožnato daleč v jesen in celo še potem, ko se cvetna stebla začnejo pred zimo sušiti.

Med ne prav visoke sodi tudi kakih 50-60 cm visoka belo Barva cvetja nižje hermelike Sedum spectabile ‘Lisa’ je posebno atraktivna, njeno gojenje pa tudi ni zahtevno

cvetoča hermelika Sedum spectabile ‘Star Dust’. Ker je to mutant, nastal iz rožnate sorte, se pri njej rado zgodi, da se med belim cvetjem tu in tam pojavi tudi kak kobul v nežno rožnati barvi. Če želimo ohranjati belo barvo, lahko rožnato cvetoča stebla sproti izrezujemo, kot to počnemo tudi pri mnogih pisa­ nolistnih sortah trajnic, če želimo ohraniti njihovo pisanost, ki rada preide v normalno osnovno zeleno barvo.

Trpežna je tudi čisto nežno roza cvetoča in srednje visoka sorta (40-50 cm) Sedum telephyum hy. ‘Joyce Henderson’. Posebno živahno obarvano cvetje ima rjavordeče-purpurna Sedum telephium hy. ‘Munstead Purple’ s sivozelenim listjem in rahlo rjavkasto obarvanimi stebli.

Nekaj posebnega je novejša srednje visoka (40-50 cm) Sedum spectabile ‘Lisa’. Barva cvetja je za hermelike izjemno kričeče svetlo vijolično rožnata. Po cvetenju sicer hitro zbledi, se pa cvetna stebla potem lepo posušijo in so zelo stabilna. Ta sorta ni samo izjemna po barvi, je tudi dokaj neproblematična za gojenje v vseh vremenskih pogojih, le zelo težke zemlje ne mara.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture­

in krajinske arhitekture, Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije

Nežno rožnato obarvano cvetje ima Sedum telephium hy. ‘Joyce Henderson’

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Ko veš, kaj ješ - konzerviranje domače zelenjave

Pomen dobre surovine pri predelavi zelenjave

J

esen je čas, ko zelenjavo shranju­ jemo za zimske dni in kakšna naj bo kvaliteta zelenjave za dobro shranjevanje?

Izbiramo zdravo, zrelo, okusno, ne­ poškodovano, čisto in najboljšo zelenjavo, kajti s predelavo ji bomo dali dodano vrednost, katere okus je odvisen od vhod­ ne surovine.

Zelje in repa V naših krajih je najpogostejši shranek iz teh vrtnin kislo zelje in kisla repa. Za dobro mlečnokislinsko vrenje mora zelje vsebovati vsaj 4 % sladkorja in več. Ze­ lje poberemo v suhem vremenu, očistimo vseh bolezenskih znakov in delov zemlje ter ribamo, solimo in postavimo v topel prostor (18°C). Pomembno je, da zelje ni bilo preveč pognojeno z dušikom, katerega prevelika prisotnost povzroča motne pri kisanju in se namesto mlečnokislinskega pojavi masleno vrenje, kar zelo poslabša okus kislega zelja. Prepozno škropljenje s fungicidi prav tako preprečuje delovanje mlečnokislinskim bakterijam.

Paprika, feferoni Zadnja leta se je pri nas zelo razširila poraba rdeče rog paprike (koničaste), ki jo pečemo in takšno vložimo v kozarce, oziroma jo zamrznemo. Rdeča paprika vsebuje več sladkorjev kot rumena, ima barvilo, ki pomembno prispeva k večji količini antioksidantov in na sploh ima paprika več C vitamina kot celo limona.

Pri izbiri surovine za predelavo dajte prednost tisti, ki je imela več sonca, ki je bolj rdeča in lepo diši. Predelovalna industrija po nakupu rdečih feferonov in paprike za predelavo v prah, surovino še nekaj časa pusti zoreti v skladišču in šele nato jih obdelajo. Pri ostrih feferonih to naredijo skupaj s semenom, saj ravno to daje mleti papriki oster okus.

Paradižnik Najpogosteje paradižnik predelamo v mezge, manjše količine ga Primorci tudi sušijo. Za mezge je najboljši dobro zrel, mesnat paradižnik s tanko ovojnico. Zelo primerni so pelati, v industriji delajo mezge predvsem iz pelatov, ki kot nizek paradižnik rastejo na njivah. Okus paradižnika je zopet odvisen od sonca.

Dokazano je tudi da ima paradižnik, ki ga pridelamo na zunanjih površinah več likopena kot tisti v rastlinjakih. Plodovi naj

Korenček v šopkih

Paradižnik že postaja kašast

bodo zdravi in brez trdih belih sten, ki so posledica nepravilne prehrane (K, B).

njem 3 - 6 cm dolgih kumaric, ki jih gojimo ravno s tem namenom. Izberemo sorte, ki hitro rastejo in poganjajo veliko plodov. Med hibridi dobimo zelo rodovitne sorte, vendar so vse občutljive na kumarično plesen, proti kateri moramo posevek obvarovati. Pazimo na karenco.

Rdeča pesa Nekateri je ne marajo, ostali pa jo upo­rabljajo svežo, v smootijih, v solatah, vloženo, kot priloge, boršč in podobno. Če ne marate vložene pese v kisu, jo lahko skuhate, olupite in vakumirate in tak­ šna je v hladilniku užitna nekaj mesecev.

Rdeča pesa predstavlja bogastvo koristnih snovi za naš organizem, zato jo vključimo na jedilnik. Pri izbiri sorte, posejemo tiste z več barvila (Bikor) in pospravimo iz njive v pravi tehnološki zrelosti, sicer postane mokasta in trda. Rdečo peso pobiramo v suhem vremenu, liste le potrgamo in jih ne režemo, ker tako izgubijo več sokov iz korena. Skladiščimo jo pri visoki zračni vlagi (več kot 90 %) in temperaturi do 4 °C. Stročji fižol Stročjega fižola je bilo letos v izobilju in če ga ne blanširamo in zamrznemo, ga je možno tudi vlagati v kozarce. Pri tem poudarimo, da je fižol zelo pokvarljiva vrtnina, saj sam nima nobenih kislin kot na primer paradižnik in se pri premalo natančnem vlaganju hitro pokvari. Nujno je potrebna pasterizacija oziroma doma že vložene kozarce pasteriziramo za 20 minut v vroči vodi ali damo kozarce v pečico.

Kumare Kisle kumarice dobimo s konzervira­

Korenje, por, peteršilj, zelena Iz teh sestavin naredimo domačo vegeto.

Vsako vrtnino posebej zmeljemo, zmešamo in dodamo veliko soli okoli 20 %, ki je v tem primeru konzervans. Napolnimo kozarčke in jih shranimo v hladnem prostoru.

Obstaja torej veliko načinov shranjevanja vrtnin, zato je potrebno vse viške shraniti. Doma pridelana zelenjava nima samo družabnega, terapevtskega in socialnega učinka na ljudi, ima tudi večjo hranilno vrednost, oziroma »veš kaj ješ«.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Izdelki iz agrooglja

9

Komposti in kompostne mešanice, humus deževnikov

Peletirana organska gnojila

Organska gnojila BioGuano Zeoliti, lava, diatomejska glina, plovec...

Uporaba organskih gnojil in izboljševalcev tal iz programa HUMKO omogoča kombinacijo organskih gnojil, agrooglja, komposta in mineralnih dodatkov za remineralizacijo tal, s čimer dosežemo optimalno regeneracijo tal.

Jesenski popust ob nakupu vrtne zemlje in komposta 15 %

-Mešanice vrtne zemlje in komposta, kompost, lubje, lava..

-Zemlja za travo, dvignjene grede...

Humko Bled, proizvodnja Podnart 33a, 4244 PODNART T: 045325320 I: www.humko.si; @: info@humko.si

10

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Pridelava v rastlinjakih

Uživajte v zdravi zelenjavi

Z

elenjava v trgovinah je vedno dražja in vedno slabše kakovosti, prepojena z pesticidi in že v velikem delu gensko spremenjena. Zato nas mora skrbeti, kaj bo v prihodnje z našim zdravjem. Edina rešitev, da se izognemo nezdravi zelenjavi in istočasno zavarujemo naše zdravje je, da začnemo takoj razmišljati o lastni pridelavi zelenjave.

Na trgu je že kar nekaj ponudnikov vrtnih rastlinjakov, raz­ ličnih tako po ceni, kot po kvaliteti.

Pri izbiri rastlinjaka morate upoštevati tri osnovne pogoje, ki vam bodo zagotavljali neomejeno pridelavo zdrave in kvalitetne zelenjave čez celo leto. Ti pogoji so: močna konstrukcija, ki vzdrži neurja in sneg, dovolj višine, da je dovolj prostora tudi za višje rastline, kot so paradižnik in fižol in seveda dovolj zračenja, da imajo rastline najboljše pogoje za svojo rast. Rastlinjaki vam omogočajo pridelavo skozi celo leto, brez dodatnega ogreva­ nja. Seveda se morate malo podučiti, kdaj je primeren čas, da rastlino posadimo v rastlinjak in kdaj ji je potrebno dodati hranila, da bomo imeli najboljši pridelek. Vse te informacije danes brez težav najdemo na internetu ali v literaturi. Čas za nakup rastlinjaka ni pomemben. Najbolje je, da nakup planiramo. Zberemo potrebna sredstva in se nakupa lotimo čim prej. Imeli bomo dvakratno korist. Jedli bomo zdravo zelenjavo in še prihranili bomo pri denarju, ker ne bo treba v trgovino.

Glede na sedanje cene zelenjave se vam investicija v kvaliteten rastlinjak povrne prej kot v dveh letih. Najprimernejši rastlinja-

ki, tako po ceni, kot po kvaliteti, so rastlinjaki, ki so narejeni iz močnih pocinkanih cevi in po­ kriti z profesionalno polietilensko folijo, ki je tudi UV stabilizirana.

S tem si zagotovite, da najmanj naslednjih 20 in več let z rastlinjakom ne boste imeli stroškov, razen menjave folije na vsakih 10 let, kar pa je glede na ceno folije zanemarljivo.

Na trgu najdemo tudi steklenjake, ki pa jih odsvetujemo za pridelavo zelenjave, ker nimajo bočnega prezračevanja in je v njih čez leto prevroče, poleg tega so tudi do štirikrat dražji od rastlinjakov, ki so pokriti z folijo. Steklenjaki so primerni predvsem za vzgojo sadik čez zimo in za prezimovanje eksotičnih rastlin in pridelavo agrumov.

Kakršenkoli rastlinjak izberete za svoj vrt, je bolje, kot da ne izberete nič. Pri današnji onesnaženosti ozračja in kislega dežja nimate nobenega jamstva, da boste pridelali zdravo zelenjavo brez rastlinjaka. Z rastlinjakom pa jo zagotovo boste. Privoščite si svoj rastlinjak in uživajte v zdravi zelenjavi.

- Boris Valenčič, inž. agr.

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

11

®

Qu

i

it F k c

Preprosto in učinkovito.

QuickFit ®

Fiskars QuikFit™ vas s svojo paleto zamenljivih nastavkov vabi k raznolikim jesenskim opravilom na vrtu. Na univerzalne ročaje se prilegajo nove metle, rezalnik vej, čistilec žlebov, cvetlične grablje in priročni ročni kultivator.

FISKARS nudi širok nabor ročnih orodij za jesenska opravila na vrtu in čiščenje, kot tudi novo generacijo sekir.

Vabimo vas, da se nam pridružite na eni od predstavitev nove serije sekir FISKARS in novega profesionalnega programa FISKARS, ki jih bomo izvedli ob 10h, 14h in ob 17h prve tri sobote pred nakupovalnimi centri Bauhaus: 1.10.2016 pred Bauhaus Maribor, 8.10.2016 pred Bauhaus Ljubljana-BTC in 15.10.2016 pred Bauhaus Ljubljana – Rudnik.

Fiskars Slovenija

www.fiskars.si

Program predstavitve obsega prezentacijo:

Pravilna izbira sekire • Predstavitev vseh modelov sekir Pravilna drža pri cepljenju in sekanju • Brušenje škarij in sekir • Uporaba mačete • Uporaba klešč in kljuk za premik les • Pas za nošnjo orodja • Profesionalne škarje

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Jesenska opravila v sadovnjaku

Obiramo sadove našega celoletnega dela

P

o spomladanski pozebi imamo v različnih nasadih in sadnih vrtovih zelo različna stanja: ponekod so pozebli vsi cvetovi, ponekod so plodo­ vi ‘okrašeni’ z mraznim obročkom ali mrežavostjo, ki je posledica poškodbe plodov zaradi nizkih temperatur, pone­ kod so nasadi popolnoma neprizadeti in lahko pričakujemo lep pridelek.

Pričakovali smo, da bodo drevesa brez plodov pognala bujne poganjke, kar bo povzročalo težave še v naslednjem letu, a ni bilo povsod tako.

Letos so bile padavine lepo razporejene preko poletja in do zadnjih dni v avgustu in prve dekade v septembru v osrednji Sloveniji nismo imeli suše. To je, kar se prehranjenosti dreves in s tem plodov tiče, v redu. Slaba stran se je zaradi visoke vlage in močnih jutranjih ros pokazala v zdravstvenem stanju rastlin. Večina dreves češenj in tudi sliv, ki po obiranju plodov niso bile škropljene proti listni pegavosti, je že skoraj ali povsem brez listja, ki je odpadlo po okužbi s to glivo. To ni dobro, ker razvoj brstov za naslednje leto na takem drevesu ne more potekati tako, kot sicer. Nedozoreli in nepopolno razviti brsti lahko pozebejo že preko zime ali v hladni pomladi. In tudi sicer je pridelek na takem drevesu manjši. Pri jablanah v vlažnih letih pride do okužbe z glivo Marsonino.

Na listih se najprej pojavijo drobne pege, nato porumeni in odpade. Najprej se to začne v spodnjem delu in v notranjosti krošnje, predvsem če je zelo gosta in listje potrebuje dalj časa, da se posuši.

Plodovi, ki dozorijo na takem drevesu so brez okusa, brez sladkorjev, mehkejši in se slabo skladiščijo. Škoda se bo pokazala tudi v naslednjem letu: manjši in manj kakovosten cvetni nastavek. Tople noči, ki se vrstijo še v september omogočajo let jabolčnega zavijača, ki letos izredno dolgo v jesen povzroča škodo na plodovih. V nasadih se pojavlja tudi gniloba plodov.

Predvsem tam, kjer so plodovi v gručah in se tiščijo skupaj, je veliko plodov okuženih z monilijo. Plodovi predvsem tisti, ki so pridelani na vrtovih, imajo v takih letih praviloma slabšo skladiščno sposobnost in hitreje propadejo.

V tem času ne moremo nič več storiti za povečanje kakovosti plodov, lahko pa z majhnimi napakami izničimo veliko našega dela. V času zorenja plodov se lahko veliko naučimo o rezi dreves in fizioloških zakonitostih naših sadnih rastlin, če si le vzamemo čas, si ogledamo drevesa

in razmislimo. Na katerih vejah (koliko starih, kje izraščajo) so najlepši plodovi ?

Glede na lego plodov v krošnji (na obodu krošnje in v sredini) - se plodovi razlikujejo po kakovosti, tako notranji kot zuna­ nji? Koliko plodov imamo na drevesu ali posamezni veji in kako to vpliva na kako­ vost plodov? Koliko plodov je ostalo v posameznem socvetju in kaj to pomeni?

Kako zorijo plodovi na drevesu: postopoma ali sočasno? Poskusimo si odgovoriti na čim več tehnoloških vprašanj in po­ vežimo, kaj moramo narediti v naslednjem letu, da bo pridelek v naslednji sezoni še boljši.

Praviloma so najlepši in najboljši plodovi na dvoletnem lesu, ki izrašča iz debla, oziroma je čim bližje deblu in so dobro osvetljeni. Izkušnje kažejo, da naj­ boljše in najbolj zdrave plodove pridelamo na drevesih z odprto - redko krošnjo, kjer je osvetlitev lesa in brstov najboljša in so tudi primerno preredčeni. Zato moramo ne glede na vzgojno obliko in obliko kroš­nje poskrbeti, da že pri zimski in poletnih rezeh odstranimo ves nekakovosten les (izrojen, pretanek, les brez cvetnega nastavka, pregoste veje). Glede na buj­ nost drevesa režemo v različnih časovnih obdobjih. Osnovna rez sadnih dreves je v času od odpadanja listja do zgodnje pomladi. Zgodnejša rez vzpodbudi rast, kasnejša (bliže cvetenju) zavira (slabi) rast. V času junijske rezi odstranimo bujne vrhove, znižamo krošnje, odstra­nimo premočne, prazne veje in skrajšamo predolge veje, ki segajo predaleč v medvrsten prostor. Jesenska rez po obiranju v času, ko je listje še prisotno na drevesih močno slabi rast, ker s tem zmanjšamo zaloge hranil za naslednje leto. Rez je osnovni in najenostavnejši tehnološki poseg za uravnavanje rasti in rodnosti. V času obiranja plodov lahko s pozornim opazovanjem ugotovimo, kako intenzivno rez in v katerem obdobju jo moramo izvajati, da bomo dosegli primerno rast in rodnost drevesa.

OBIRANJE PLODOV je najprijetnejše sadjarjevo opravilo. Pomembno je, da plodove oberemo v ustrezni zrelosti glede na to, kako jih bomo uporabili. Plodove, ki jih bomo skladiščili, moramo obrati nekoliko prej, kot plodove namenjeni predelavi ali takojšnji porabi. Prezreli plodovi niso skladiščno sposobni in hitreje propadajo. Letos bo dodatno pozornost treba posvetiti tudi zdravstvenemu stanju plodov. Samo zdravi, nepoškodovani plo-

dovi so primerni za skladiščenje. Ravno tako je tudi s premalo zrelimi plodovi, ki še nimajo ustrezno dozorele lupine. Prekmalu obrani plodovi v skladišču (shramba, klet ali tudi hladilnica) hitreje ovenijo, ker jih pokožica ne ščiti pred izhlapevanjem.

Lahko se pojavi porjavenje plodov, ker razpada zeleno barvilo klorofil, ki ga je še preveč v plodovih. V prekmalu obranih plodovih je več škroba in netopnih oglji­ kovih hidratov in manj sladkorjev, višja je vsebnost kislin. Arome, ki so značilne za posamezno sorto se niso povsem razvile. Zato taki plodovi ne dosegajo priča­ kovane notranje kakovosti in niso dobri.

Prezreli plodovi odpadajo z drevesa in se poškodujejo, niso skladiščno sposobni (predvsem v domačih shrambah in kleteh) ker meso hitreje propade (postane kašasto in kasneje porjavi), lupina postane mastna in taki plodovi so manj primerni za sveže uživanje.

Plodove, namenjene takojšnji predelavi oberemo v polni zrelosti, ko je vsebnost sladkorjev najvišja in so arome popolnoma razvite. Izdelki iz takega sadja, tako sokovi kot suho sadje, bodo okusnejši.

Najprimernejši čas obiranja lahko določimo na več načinov; v vrtovih naj­ pogosteje glede na barvo pešk, glede na tvorbo ločilnega tkiva na peclju (‘kako se plodovi trgajo’). Delno se lahko orientiramo po vsakoletnih izkušnjah in po opisih sort v literaturi. Za vsako sorto jabolk, ki rastejo na vrtovih okvirno vemo, kdaj so plodovi zreli v nekem povprečnem letu.

Po hudi okužbi z Marsonino je jablana že v avgustu brez listja

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Drevesa češenj sredi avgusta izgledajo kot novembra Vsaka sezona pa prinese svoje značilnosti. Letos npr. jabolka zorijo 7 do 10 dni prej kot lani. To je posledica dolge in zgodnje pomladi, sadno drevje je letos cvetelo skoraj tri tedne prej, kot običajno.

Sadje, ki ga nameravamo predelati v sok, krhlje ali druge proizvode, pustimo da na drevesu dozori do tehnološke zrelosti.

V zrelih plodovih se razvijejo sortno značilne arome in vsebnost sladkorjev. Proizvodi iz takega sadja bodo najokusnejši.

Pred skladiščenjem moramo plodove prebrati. V skladišče sodijo le popolnoma zdravi in nepoškodovani plodovi. Sadje vedno skladiščimo ločeno od zelenjave, sicer se bo navzelo vo­ nja. Hitreje bo propadlo tudi zaradi etilena, ki ga izloča zele­ njava. To je rastlinski hormon dozorevanja, ki močno pospešuje dozorevanje in s tem propadanje sadja (venenje, plodovi postanejo kašnati, lupina mastna). ČIŠČENJE NASADOV. Po obiranju iz nasadov odstranimo vse nagnite in poškodovane plodove, ki bi naslednje leto predstavljali vir okužbe. Na vrtovih odstranimo (pograbimo in odnesemo iz nasada) ali zmulčimo in s tem pospešimo razgradnjo odpadlega listja, na katerem so spore različnih glivičnih bolezni.

Odstranimo tudi obolele veje (rak …). V nasadih in vrtovih, kjer problem predstavlja voluhar poskrbimo, da je v času pred zimo površina pod krošnjami čim bolj čista, brez plevelov, lahko tudi okopana, ker to voluharju ne ustreza. Nastavljamo tudi pasti za voluharja. Navadimo pse in mačke, ki so dobri lovci, da postanejo redni obiskovalci sadovnjakov. Pomembno je, da pred zimo čim bolj zmanjšamo število teh škodljivih glodalcev, da spomladi v nasadih ne bo neprijetnih presenečenj.

REZ NASADOV PO OBIRANJU. Rez dreves v tem času močno zmanjša rast dreves v naslednjem letu. V jesenskem ob­ dobju, ko plodov na drevesih ni več, je naloga listja, da proizvaja hranila, ki se skladiščijo v koreninah za naslednje leto. Več kot je teh hranil, bujnejša bo rast dreves. Zato v septembru opravimo močnejšo rez bujnih dreves, ki imajo letni prirast nad 50 cm.

Rez moramo opraviti v času, ko je listje še fotosintetsko aktivno, se pravi, ko je še zeleno. Z zmanjšanjem listne površine zmanj­ šamo proizvodnjo in možnost skladiščenja hranil za naslednje leto. Drevesa, ki slabo rastejo režemo kmalu po odpadanju listja. S tem najbolj spodbudimo rast.

GNOJENJE. Gnojenje s fosforjem in kalijem izvajamo na podlagi rezultatov analize tal.

Pomembno je, da vzamemo povprečen vzorec tal iz izenačene površine. Samo v tem primeru bo rezultat uporaben za izdelavo gnojilnega načrta. Vzorec vzamemo s pomočjo sonde ali lopate. Odstranimo zgornji del z rušo in vzamemo vzorec tal do globine 30 cm. Za en vzorec (npr sadni vrt, kjer je površina izenačena in za katero vemo, da je bila enako gnojena v zadnjem obdobju) vzamemo delne vzorčke vsaj na 10 mestih (10 vbodov s sondo ali lukenj z lopato), za večjo površino je pod-

13

vzorcev še več. Natančnejši kot smo pri jemanju vzorca, boljši bodo rezultati analize. Pomembno je, da vzorec jemljemo tam, kjer tudi gnojimo. Če sadovnjak gnojimo samo pod krošnjami dreves, potem vzamemo vzorec na tej površini.

Zemljo stresemo v posodo, zmešamo in vzamemo 0,5 do 1 kg vzorca. Zračno suh vzorec damo v PVC vrečko, opremimo s podatki o lastniku, parceli ter kulturi, ki raste na tej površini, ter odnesemo v laboratorij. Gnojilni načrt nam lahko naredijo že v laboratoriju, lahko pa se z rezultati analize obrnete na kmetijsko svetovalno službo.

Jeseni je čas za dognojevanje dreves z dušikom. Najbolje je, da ga dodamo v organski obliki (različni peleti, hlevski gnoj v jesenskem času ne smemo uporabljati v sadovnjaku, ker zelo diši voluharju). Količina in čas uporabe dušičnih gnojil je odvisna od pridelka sadja v letošnjem letu. Drevesa, ki so obilno rodila, pognojimo čim prej, najkasneje pa do konca oktobra.

Količino potrebnega gnojila preračunajte iz količine 20 kg čistega dušika na ha, kolikor je tudi dovoljeno v integrirani pridelavi.

Ta dušik bo rastlina vsrkala v korenine in skladiščila za naslednje leto za obdobje do cvetenja.

VARSTVO RASTLIN: ko ocenimo, da je odpadla ½ listja drevesa poškropimo z bakrovim pripravkom, to ponovimo še enkrat, ko odpade vse listje. S tem zaščitimo drevesa pred okužbo z boleznimi lesa.

V obdobju pred zimo je čas, da zaščitimo drevje pred divjadjo, če je potrebno. Poskrbimo, da je ograja nepoškodovana, brez lukenj ali pa se odločimo za individualno zaščito. Pomembno je, da srne in zajci, ki bi se hranili z brsti ali lubjem, ne morejo poškodovati rastlin.

- Alenka Caf, svetovalka za ­sadjarstvo, KGZS - Zavod Ljubljana

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Pozdravite jesen na svojem vrtu Tudi jeseni je vaš vrt z okolico lahko romantičen, zato vas vabimo v vrtni center Eurogarden, da se prepričate o naši bogati ponudbi.

www.eurogarden.si PE Dobrova, tel. 01/24 25 135

www.rotar-trgovina.si PE Krško, tel. 07/49 88 385

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

Zeleni, rumeni in rdeči Mineral

Vsestranska uporabnost in neverjetni rezultati

V

septembru se običajno temperature umirijo in tako vročih dni, kot smo jih bili deležni letos poleti, najbrž ne bo več.

Vročina je kljub vsemu zelo ustrezala paradižniku, papriki, jaj­ čevcem, bučkam in bučam, kumaram. Seveda če so imele te rastline stalno na razpolago tudi dovolj talne vlage in hranil.

Pri tem nam je bil v veliko pomoč zeleni Mineral, s katerim smo zalivali tla pod rastlinami in tako poskrbeli, da niso bile korenine niti žejne, niti lačne. Plodove redno pobiramo še tudi v septembru.

V tem času je primerno zalivanje vseh vrtnin in okrasnih rast­lin z zelenim Mineralom, saj tako podaljšamo vegetacijo in se bomo lahko veselili pridelka še pozno jeseni. Naše izkuš­nje kažejo, da lahko normalno pridelamo plodovke z uporabo Mine­rala tudi v hladnejših krajih, kot je Gorenjska, celo v novembru ali še v začetku decembra. Seveda pa to velja za rastli­njake, ne na prostem. Pomembno je tudi, da na primer paradižnik v pozni vegetaciji ne postane kašast, ampak so plodovi čvrsti in zelo okus­ni do konca obiranja. Stročji fižol ne postane tako hitro nitast, kar se sicer zlasti rado zgodi v vročini in suši.

Poleg zalivanja z zelenim Mineralom je v tem času priporočljivo škropljenje z rumenim Mineralom vsaj enkrat na teden, da pomagamo rastlini povečati njeno naravno odpornost proti boleznim. Z nižanjem visokih poletnih temperatur se namreč povečuje zračna vlaga, ta pa omogoča razvoj mnogih gliv, ki povzročajo rastlinske bolezni kot je plesen na paradižniku, kumarah, pepelaste plesni na bučkah, radiču, okrasnih rastlinah.

Septembra se bolj množično običajno pojavijo tudi nekateri škodljivci kot je rastlinjakov ščitkar ali bela mušica, zlasti v rast­ linjakih, na prostem pa najraje na kapusnicah (zelje, ohrovt, brokoli, … ). Zato je priporočljivo še vedno tudi redno škrop­ ljenje z rdečim Mineralom, najbolje vsakič dva dni za rume­ nim Mineralom, kar zelo ugodno vpliva na pridelek kot kažejo rezultati naših testiranj.

V tem mesecu izkopljemo še zadnji pozni krompir, ki ga naj­ prej dobro osušimo v senci na zraku, šele nato pa pospravimo v skladišče. Tisti, ki uporabljamo redno Mineral, vemo, da je tak krompir v boljšem zdravstvenem stanju in se bolje in dlje

Krompir, ki je bil pridelan na isti Krompir pridelan z Mineralom njivi brez Minerala, ima bolne, ima zdrave in izenačene go- poškodovane in neizenačene molje gomolje

skladišči, tudi če zato nimamo najbolj ustreznih prostorov.

Ob izkopu je prepozno, da bi lahko še kaj bistveno popravili, lahko pa razmišljamo v tej smeri za naslednje leto. Naše izkušnje kažejo, da so gomolji bolj izenačeni po velikosti, ni nekaj velikih in dosti majhnih in vsaka gospodinja ve, da je to pomembno pri kuhi. Kožica je bolj utrjena, zato ni gnitja v skladišču zaradi morebitnih mehanskih poškodb ob izkopu.

Prav tako skoraj ni krastavosti, kar je pomembno zlasti za tržne pridelovalce.

Na vrtovih v začetku meseca še lahko sejemo redkvico, v prvi polovici septembra pa tudi moV septembru je z Mineralom oskrbovan paradižnik v rastlinja- tovilec, zimsko solato, špinačo, ku še vedno poln zdravih plodov blitvo in posadimo čebulček majskega srebrnjaka. Po setvi oziroma sajenju tla takoj zalijemo z vodo če so suha, potem pa še s 4 % raztopino zelenega Minerala, kar pomeni, da dodamo v 9,6 l (10) vode 4 dcl Minerala, dobro premešamo in zalijemo. 14 dni po vzniku rastlin iz tal priporočamo škrop­ljenje z rumenim Mine­ ralom v 4 % koncentraciji za dvig odpornosti proti boleznim (pepelasta plesen) in vremenskim razmeram (slana, …).

Poškropimo enkrat, največ dvakrat, potem potrebujejo rastline čez zimo počitek.

September je zelo primeren za setev trave, ker ni več suše.

Ne pozabimo zaliti z zelenim Mine­ Plesen se je po »kuri« z Mineralom ustavila ralom, da bo seme čim prej in v čim večji meri skalilo.

Prav tako zalijemo po presajanju v lončke zelišča, ki jih želimo čez zimo uporabljati na okenski polici v stanovanju, na primer drobnjak, rožmarin, peteršilj,… Pri tem se nam ni treba bati, da bi dodali kaj škodljivega, saj je Mineral popolnoma naravno sredstvo.

- Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr., AS AN d.o.o.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah; večja pakiranja po 20 l pa v trgovinah Planet zdravja (www.planetzdravja.com).

Za vse informacije, nasvete, naročilo brezplačnih katalogov ali CD-jev s slikovnim materialom pokličite 01/518 76 10 ali na info@asan.si