Mojvrt0903

-

2

[OPEK CVETJA

MOJ VRT

Ujemite zadnji vlak

^as za koreninjenje potaknjencev

e~ina Slovencev ima “zelene prste” in `ilico za razmno`evanje rastlin. Dobro veste, da se avgusta vse “prime”, z malo sre~e pa tudi v toplih septembrskih dneh, ko so razmere za koreninjenje potaknjencev {e ugodne.

V

Katere rastline najpogosteje razmno`ujemo v doma~ih razmerah? Pelargonije, seveda.

Ali veste, da poznamo okoli 250 vrst pelargonij, od tega jih je 200 iz ju`ne in jugozahodne Afrike.

Pred dobrimi 300 leti, 1701. leta so pri{le prve pelargonije na evropska tla. @lahtnitelji pelargonij so vzgojili {tevilne kri`ance. @e leta 1870 najdemo v katalogu angle{ke vrtnarije Henderson 604 sorte pelargonij, od tega le 20 vise~ih sort, kar 220 s pisanimi listi in `e 43 s polnjenimi cvetovi.

O priljubljenosti pelargonije v zahodni Evropi govori dejstvo, da jih vrtnarji tam letno vzgojijo in prodajo okrog 450 milijonov, od tega 170 milijonov v Nem~iji.

Koliko jih vsako leto cveti po slovenskih domovih, ne vemo. Nekaj jih bo zagotovo zaradi va{ih pridnih rok, kajne!

Ve~ino okenskih in balkonskih rastlin razmno`ujemo vegetativno, s potaknjenci.

Na splo{no koreninijo mladi in kratki vrhnji poganjki prej kot dolgi in starej{i.

Potaknjence re`emo z ostrim no`em ali trgamo tik pod kolencem, ker je tam najve~ rastnega hormona. Pri potaknjencu se najprej oblikuje kalus, potem {ele prodrejo korenine. Zlasti pri razmno`evanju pelargonij v doma~ih razmerah pozimi in spomladi se nam zgodi, da nam potaknjenci segnijejo, ker niso dovolj dozoreli.

tli~nih zaboj~kih, drugi v multiplo{~ah, najpogosteje pa kar v manj{ih, obi~ajno jogurtovih lon~kih. Nekateri, bolj izku{eni pa potikate potaknjence v jiffy tablete.

Kako pripravimo potaknjenec za potikanje?

Potaknjencem odstranimo cvetove in popke, tistim z velikimi listi (npr. pokon~ne pelargonije) le-te skraj{amo za tretjino.

Rastline bolje koreninijo, ~e jih takoj po rezanju ali trganju iz mati~nih rastlin potisnemo v stimulator koreninjenja kak centimeter globoko in {ele nato potaknemo v substrat za potaknjence.

Substrat pred potikanjem dobro namo~imo.

Nekateri koreninite potaknjence v cve-

Slika zgoraj: temnolistne begonije zlahka razmno`ujemo s potaknjenci.

Slika spodaj: razmno`imo tudi bolj nevsakdanje, na primer angelske pelargonije.

MOJ VRT Substrat za potikanje in jiffy tablete je pred potikanjem priporo~ljivo zalili z enim od talnih fungicidov.

Za uspe{no in hitro ukoreninjenje je najprimernej{a temperatura 20 do 22° C. Vsakdo ve, kje pri hi{i je najbolj{e mesto za malo razmno`evalnico. Najpogosteje je to zavetna lega na severni ali vzhodni strani hi{e.

Tehnika razmno`evanja Potaknjencev ne potikamo pregloboko, da ne segnijejo. Potaknjence prvi teden redno rosimo in jim sproti odstranjujejo morebitne odmrle liste. Nato z ro{enjem prenehamo in substrat zalivamo le po

[OPEK CVETJA potrebi. Ukoreninjene potaknjence presadimo v manj{e lon~ke.

In kako naprej?

Ne pustimo se presenetiti prvemu mrazu.

Mlade rastline moramo pravo~asno pospraviti v stanovanje, kjer bodo na svetli okenski polici po~akale do marca. Takrat jih bomo presadili v ve~je lon~ke in {ele konec aprila v cvetli~na korita. Tako se bomo izognili zakisanosti substrata, do katerega pride, ~e rastline s slabo razvitim koreninskim sistemom presadimo prezgodaj v cvetli~na korita. A kje je {e pomlad, boste dejali? � Ruth Podgornik Re{

Zaradi nevarnosti viroz surfinij in milijon zvon~kov v doma~ih razmerah ne razmno`ujemo.

Zadnji leto{nji cvetovi

Vrt ne sme biti nikoli dolgo~asen P

a se ozrimo po grmovnicah. Pomladi in poleti cveto~ih imamo obi~ajno veliko. Pozno poleti in jeseni cveto~e grmovnice pa so bolj redke. A jih ni tako malo! So pa to posebne lepotice, ki rabijo dalj ~asa, da razvijejo enoletne poganjke, na katerih se odpirajo cvetovi.

Julija pri~nejo s cvetenjem modra, vijoli~na ali purpurno rde~a budleja ali metuljnik (Buddleja davidii), pa modro, belo ali vijoli~asto cveto~ sirijski oslez (Hibiskus syriacus) ter bela metli~asta hortenzija.

Slab{e pa poznamo lespedezo ali grmasto deteljo (Lespedeza thunbergii) s slapom vijoli~astih cvetov ter modro cveto~i bradatec (Caryopteris x clandonensis).

Modra pozno poleti {e posebej `ari, zato je perovskija (Perovskia atriplicifolia) tudi kot modna rastlina {e posebej iskana.

Tu je tudi vrsta trajnic, ki polep{ajo zgodnje jesenske dni. Ne moremo si predstavljati vrta brez belo ali ro`nato cveto~ih jesenskih anemon, jesenskih aster ter hermelik.

Poznate mogo~no trajnico, ki jo septembra krasijo grozdi {krlatno rde~ih plodov?

Barvilnica (Phytolaca americana) se na gredi zelo rada sama zaseje, za {iritev pa poskrbijo tudi pti~i, ki radi pozobajo mikavne plodove.

Med najbolj vztrajno cveto~e trajnice prav gotovo sodi kot dih ne`na bela ali ro`nata gavra ter ameri{ki slamnik. Vsi, ki ste spro-

ti odstranjevali odcvetele cvetove pri ostalih trajnicah, v tem ~asu presene~eno zrete v pocvitajo~a ~udesa.

Tudi v sen~nem delu vrta cvetenja {e ni konec. Prihaja ~as, ko nas z visokimi, ozkimi belimi socvetji o~ara cimicifuga ali svetilka. Klasasta socvetja so {e najbolj podobna krta~am za pomivanje steklenic.

Nekaj posebnega je tudi kirenge{oma, ki {ele v tem ~asu razvije ozko lijaste rumenkaste cvetove.

Kaj pa okrasne trave?

Jesen je njihov ~as. Ko boste enkrat za vselej pomedli pod prag `eljo gojiti pampa{ko travo, tu na Gorenjskem, boste za~eli spoznavati ostale trave.

Prav sedaj se iz neznatnih rastlin razvijajo v jesenske lepotice. S svojimi v vetru pozibajo~imi se lati ustvarjajo prosojno ozadje mnogim trajnicam.

Svetlobo vna{ajo v vrt tudi trave z zlatimi ali pisanimi listi. Med ni`je predstavnike sodijo: rumenolistna prosulja ter pisanolistni modra sto`ka in hakonekloa, ki izvira iz Japonske. Veliko prostora pa potrebuje pisanolistni kitajski miskant.

Septembra pritegnejo pozornost zanimiva soplodja {~etinaste perjanke ali penisetuma ter zra~na socvetja okrasnega prosa.

Odli~en nadomestek za pampa{ko travo so miskanti, po slovensko imenovani kitajski prstasti trstikovci. Z njimi lahko zaustavimo neza`eljene poglede tudi v manj{em

vrtu. V ta namen je najprimernej{i ozkolistni trstikovec sorte 'Gracilimus', saj njegovi {opi dose`ejo v vi{ino le meter in pol. Zato se ~imprej prepustite skrivnostnemu {epetu okrasnih trav!

Morda `e sedaj ni odve~ tole opozorilo: Okrasne trave se pore`ejo {ele spomladi!

Ne pozabite! Najprimernej{i ~as za sajenje spomladi cveto~ih ~ebulnic je ravno september. ^ebulnice, posajene v tem ~asu, se lahko ukoreninijo {e pred zimo.

� Ruth Podgornik Re{ Ameri{ki slamnik v dru`bi gavre.

4

MOJ VRT

[OPEK CVETJA

Ob za~etku jesenske sezone Vas vabimo na sprehod po na{i vrtnariji, saj {e vedno cvetijo {tevilne okenske in balkonske rastline ter posodovke.

V vrtnarski trgovini se lahko oskrbite z vsem potrebnim za jesensko sajenje. Pripravili smo bogato ponudbo jesenskih lepotic, ~ebulnic, trajnic in grmovnic. Sedaj je tudi pravi ~as za sajenje jagod! Ponujamo ve~krat rodno sorto “Elan�, ki jo odlikuje enkratna aroma.

Pred nami je ~etrti sklop petkovih sre~anj. Z veseljem sporo~amo, da prostorske stiske ne bo, saj smo uredili novo, prostornej{o predavalnico. Predavanja bodo ob 17. uri.

5. 9.

12. 9.

19. 9.

26. 9.

Socvetja bradatca so odli~na ~ebelja pa{a.

3. 10.

10.10.

17.10.

24.10.

31.10.

7. 11.

14.11.

21.11.

28.11.

Razmno`evanje in prezimovanje poletnih ro`ic (Ruth Podgornik Re{) ^arobni svet bu~ (Ruth Podgornik Re{) Novosti med trajnicami (Bernarda Strgar Satler) Doma~i pripravki iz zeli{~ (dr. Janko Rode) in herbariziranje cvetja (Marija Gaber) Grobovi in jesenske zasaditve (Ruth Podgornik Re{) Su{enje sadja, zelenjave in gob (Dario Cortese) Kompostiranje (Miha Jensterle ml.)

Voluhar (Ivan Esenko) Izrezovanje bu~ lu~k - vabljeni tudi otroci!

Priprava okrasnega vrta na zimo (Matja` Mastnak) Osnove biolo{ko dinami~nega gospodarjenja (Meta Vrhunc) Advent (Matja` Begu{) Inventura leta sonca s sprehodom po svetu (Ruth in Rajko Podgornik Re{, Slavka Re{)

Ljubitelji bu~, pozor!

V soboto, 13. septembra, pripravljamo JESENSKI PRAZNIK. Na razstavi si boste lahko ogledali: 70 sort bu~, sortiment jabolk, zbirko posu{enih zeli{~ in herbariziranega cvetja, pridelke ekolo{kih kmetij.

Na degustaciji boste oku{ali bu~ne dobrote!

Predavanja: 10.00 Sortiment bu~; 11.00 Priprava jedi iz bu~; 12.00 Zeli{~a, jabolka Zahvaljujemo se Vam za zaupanje in upamo, da se pri nas v Podvinu po~utite dobro!

Ko zacvetijo perjanke, se bli`a jesen.

Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. (kitajski pregovor)

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636).

Naslovnica: son~nice v Vrtnariji Re{ v Mo{njah (foto: Bojan Rauh).

MOJ VRT

ZELI[^A

5

Zdravilne rastline v septembru

Z darovi narave nad bolezenske tegobe septembrom se nam za~ne nasmihati jesen, ki nam radodarno ponuja {tevilne plodove in semena, v katerih se nahajajo tudi naravne zdravilne snovi.

S

Skoraj na vsakem vrtu raste fi`ol, ki ga gojimo predvsem za hrano. Poleg tega, da je fi`ol pomemben vir hrane v {tevilnih delih sveta, je tudi zelo koristno naravno zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni, ki je v svetu v velikem porastu. Fi`olovi stroki delujejo kot zmerno mo~an diuretik, kar pomeni, da spodbujajo izlo~anje se~a ter strupenih snovi iz telesa. Zdravilna snov v fi`olu glukokinin ni`a raven glukoze v krvi, na njegovo vsebnost vplivajo krajevne razmere. Prav gotovo so najbolj u~inkoviti sve`i stroki, zato si moramo v sezoni privo{~iti ~imve~ stro~jega fi`ola. Stroke lahko tudi posu{imo za pripravo ~ajev, kjer v ~ajno me{anico dodamo tudi rman.

V parkih in ob sprehajalnih poteh v jesenskem ~asu zori pravi kostanj. Njegova semena so znano zdravilo za prepre~evanje nastanka kr~nih `il. Zdravilno tinkturo si lahko pripravite sami tako, da zrela kostanjeva semena na drobno nare`ete ali zmeljete in namo~ite v 60% alkohol. Tako pripravljeno tinkturo si rahlo vtirate na obolele noge in s tem utrjujete stene ven. Z masiranjem s to tinkturo lahko vsaj deloma odpravite celulit. S pripravkom lahko laj{ate tudi te`ave z aknami in raz{irjenimi `ilami. Pripravkov iz kostanja se smemo u`ivati, ker so strupeni. Zato jih uporabljamo le za zunanjo uporabo! [tevilne slovenske parke krasi tudi dvokrpi ginko, ki je ena najstarej{ih drevesnih vrst na svetu. Njegova vrsta je uspevala {e v ~asu dinozavrov in je med rastlinami pravi “`ivi fosil”. Ginko bi prav gotovo izumrl, ~e ga v davni preteklosti Kitajci in Japonci ne bi gojili kot sveto drevo v svojih sveti{~ih.

“Posve~eno” mesto pa ima ginko tudi med naravnimi zdravili. V kitajski medicini ga uporabljajo `e stoletja v {tevilne zdravstvene namene, tudi pri pe{anju spomina in pri starostni demenci. To u~inkovitost so

dokazali tudi z novej{imi raziskavami in tako so pripravki iz ginka med najbolje prodajanimi naravnimi zdravili tudi na zahodu. Liste ginka nabiramo v jesenskem ~asu preden za~nejo zlato rumeneti. Liste lahko posu{imo in jih dodajamo ~ajnim me{anicam, ki delujejo kot krep~ilo in po`ivilo za krvni obtok. Taka me{anica lahko vsebuje tudi rman in ro`marin. Iz listov ginka pri-pravimo tinkturo, ki jo po `li~kah dodajamo svojemu jutranjemu ~aju.

Na poljih je v poznem poletju dozorel tudi oves, ki pa ni samo hranljivo `ito, ampak tudi zelo uporabna zdravilna rastlina.

Zdravilni so tudi ovseni kosmi~i, ki jih lahko kupite v vsaki trgovini. Ovseni kosmi~i zni`ujejo koli~ino holesterola v telesu, ovsene ka{e so splo{no krep~ilo, ki izbolj{ajo `ivljensko mo~. Ovsena zrna so v~asih uporabljali tudi kot blago sredstvo proti depresiji, ker nekoliko zvi{ujejo `ivljensko energijo in pomagajo preobremenjenemu `iv~evju pri `iv~ni iz~rpanosti.

Med u~inkovitej{imi zdravilnimi rastlinami, ki je lahko na{emu vrtu tudi v okras, je pegasti badelj. To je sredozemska, zelo bodi~asta rastlina z atraktivnimi velikimi listi z belimi pegami in {krlatnimi ko{kastimi cvetovi podobni arti~oki.

Najbolj zdravilni del rastline so semena, ki jih za~nemo pobirati konec poletja, v za~etku jeseni. @e v ljudski medicini so ta semena uporabljali proti depresiji in boleznih jeter, njihovo u~inkovitost pa so v raziskavah tudi dokazali. Ugotovili so, da semena pegastega badlja varujejo jetra in ohranjajo {tevilne `ivljenjsko pomembne naloge tega organa.

Najbolj u~inkovita so semena zmleta v pra{ek, ki ga u`ivamo po eno `li~ko zve~er.

S tem pripravkom lahko pomagamo pri zdravljenju hepatitisa, zlatenice ter {tevilnih bolezni in stanj, ki obremenjujejo jetra, kot so oku`be, ~ezmerno pitje alkohola in kemoterapija.

✍ in foto Katarina Ko{ir

Stro~ji fi`ol s ~esnovo omako Priprava: Na olivnem olju na hitro popra`imo drobno sesekljan ~esen, dodamo smetano, solimo, odstavimo, ohladimo, po `elji dodamo kis, sol, poper in na drobno sesekljan peter{ilj. Z omako prelijemo kuhan stro~ji fi`ol in postre`emo.

Pripravljena solata je idealna jed za sladkorne in sr~ne bolnike. Fi`ol je znan hipoglikemik, ~esen ravno tako zni`uje krvni sladkor in je u~inkovito naravno zdravilo za nadzor nad krvnim tlakom, zni`uje holesterol in dokazano prepre~uje razvoj arterioskleroze.

6

MOJ VRT

JESENSKI SADE@I

Jesen v sadovnjaku

Toliko nadlog kot letos {e ni bilo

esen je za sadjarje najlep{i ~as, ko obirajo sadove svojega dela. @al so letos ponekod ti malce grenki. Zakaj?

Zato, ker se {e nobeno leto na sadjarje ni spravilo toliko naravnih nadlog, kot letos. Pa pojdimo lepo po vrsti.

J

Pozeba, su{a in to~a Takoj spomladi je nekatera podro~ja prizadejala huda pozeba in pridelek je bil tam dobesedno zdesetkan ali pa ga prakti~no ni. Pozneje je zelo zgodaj nastopilo vro~e vreme in v ~asu cvetenja so se brazde pesti~ev posu{ile tako hitro, da ni pri{lo do oploditve in pridelek je bil razred~en.

Vendar su{a ni popustila in `e v maju smo imeli poletno vreme. Marsikdo je takrat {e kar nekaj ~asa upal, da bo kaj padlo z neba, pa ni bilo ni~. Sem in tja je bilo nekaj padavin, a so bile `al skoraj vedno spremljane s to~o, ki je le {e pove~evala {kodo.

Po{kodbe pa so se pozneje zaradi nadaljevanja vro~ega vremena le slabo celile.

V tako dolgem obdobju suhega vemena je tudi mo~no motena oskrba s hranili.

Posebno pomanjkanje kalcija (Ca) se pozna najprej pri razvoju plodov. Tako je bil `e v za~etnem obdobju precej moten razvoj plodov, kar se je pozneje mo~no poznalo Slastni rde~i plodovi vabijo.

Skrbno obrana jabolka zlo`ena v zaboj. tudi pri njihovi debelitvi. Tak{ni plodovi tudi ob poznej{ih zadostnih padavinah niso dosegli primerne debeline. Zanimivo pa je to, da so hru{ke, tam kjer ni bilo premo~nega nastavka, kljub minimalnemu namakanju dosegle lepo debelino.

Pri poznih sortah se vse to pozna {e pri trpe`nosti za skladi{~enje. Zato se pojavlja ve~ skladi{~nih bolezni kot obi~ajno.

Rastline v vro~em in suhem vrmenu porabijo za samo dihanje toliko energije, da jo za~ne primanjkovati za razvoj cvetov. Zato se je bati, da je cvetni nastavek za naslednje leto slab. Marsikateri cvetni brst oz. cvet ne bo do konca razvit, kar bo imelo za posledico slab{i pridelek v naslednjem letu.

Pri obarvanih sortah, posebno pri temnorde~ih kot je gloster, je v leto{njem letu ogromno o`ganih, ope~enih plodov. Te je potrebno odstraniti takoj, ko s pojavijo na njih temnej{e lise. Pri drugih pa nastopi opeklina v obliki razbarvanja v rumeno.

Tudi tak{ni plodovi so nekvalitetni in niso primerni za skladi{~enje.

Zaradi visokih temperatur in suhega zraka je pri nekaterih sortah hru{k prihajalo do “toplotnega o`iga�, ko so se su{ili in postajali rjavi predvsem starej{i listi in listi v notranjosti kro{nje. To se je najmo~neje pojavljalo pri sorti “konferans�.

Zopet se je pokazalo, da je, kdor ni poskrbel za namakalni sistem v ve~jem sadovnjaku ali ni redno zalival drevja, ostal brez kvalitetnega pridelka. @al pa marsikje to

niti ni bilo mogo~e, saj je vode primanjkovalo `e za ljudi in `ivino. Tam so posledice su{e tako hude, da so se posu{ila drevesa in jih bo potrebno posekati in posaditi nova.

Na koncu si oglejmo {e pozitivno stran suhega vremena. Zaradi pomanjkanja vlage je bilo problemov z boleznimi zelo malo.

Ognjevka Kot da su{a ne bi bila dovolj, je letos izredno mo~no izbruhnila ognjevka (bakterijski hru{ev o`ig).

To bolezen povzro~a bakterija Erwinia amylovora. Ne napada samo hru{ke, kot bi iz imena bolezni lahko sklepali, ampak predvsem jablane in tudi kutine, od okrasnih rastlin pa nekatere vrste pane{pelj (Cotoneastrov), ognjeni trn, {marna hru{ica, glog in {e nekatere druge. Ob ugodnih pogojih se izredno hitro {iri, tako da tudi ime ognjevka v tem smislu zelo ustreza. @al je re{itev v primeru oku`be povezana z ognjem - takoj{nje uni~enje drevesa in za`ig.

Leto{nje spomladansko in pozneje zelo toplo vreme je razvoju bolezni zelo ustrezalo, zato je bil tudi izbruh tako mo~an, da je dobesedno presenetil prav vse. @al so tu kratko potegnili predvsem sadjarji, tako tisti z velikimi nasadi kot tudi tisti z nekaj drevesi. Najhuj{e pa je, da so bile prizadete tudi nekatere sadne drevesnice, v katerih so bile sadike sicer zdrave, a se je bolezen pojavila preblizu in je bila mo`nost {irjenja bolezni na sadike prevelika.

MOJ VRT Kot vse ka`e se bomo tudi pri nas morali navaditi na `ivljenje s to boleznijo, kot so se v drugih evropskih dr`avah. Ob tem bomo morali upo{tevati nekatere ukrepe, s katerimi se da omejiti nevarnost nadaljnjega {irjenja.

Zimsko rez bo potrebno kon~ati ~imbolj zgodaj in seveda redno razku`evati orodje.

Poletne rezi naj bi ne uporabljali.

Pomembna pa je tudi uporaba bakrenih pripravkov (strokovnjaki priporo~ajo predvsem bakrov oxiklorid) za {kropljenje in to jeseni po obiranju sadja in spomladi pred cvetenjem.

Predvsem pa bomo morali dobro opazovati in vsak pojav bolezni ~im hitreje zaustaviti.

Obiranje sadja Sedaj se vrnimo k tisti temi, ki je za sadjarje le najlep{a - to je obiranje sadja. ^e smo se le nekako uspeli prebiti skozi nadloge leto{njega leta, nas ~aka najprej to opravilo. [e pred obiranjem je dobro vsaj pribli`no oceniti koli~ino pridelka in si preskrbeti zadostno koli~ino primerne embala`e.

Za jabolka navadno uporabljamo zaboje, v katere gre okrog 15 kg sadja. Ravno tako v te zaboje oberemo hru{ke. Pozneje jih zlo`imo v platoj~ke, da la`je pregledujemo, in pravo~asno odstranimo plodove, ki bi za~eli gniti. Posebno letos bo treba zaradi vro~ine med vegetacijo in problemov s prehrano rastlin {e bolj skrbno pregledovati skladi{~eno sadje.

Za samo obiranje si moramo pri ve~jih drevesih pomagati z lestvijo. Paziti moramo, kako jo postavimo in najprej poskusiti, ~e dobro stoji. Da ne bomo stalno hodili gor in dol po lestvi, je najbolj{e, da imamo pomo~nika, ki obrane plodove zlaga v zaboje. Plodove, ki nam padejo na tla, moramo zlo`iti posebej in jih takoj porabiti, sicer za~nejo gniti.

Nekatere sorte je priporo~ljivo obirati ve~krat. Najprej oberemo plodove, ki so prvi dozoreli. Drobnej{e pustimo in ~ez nekaj ~asa pridobijo na debelini in barvi.

Tako dobimo na koncu ve~ kvalitetnega pridelka.

Ostala jesenska dela Z obiranjem sadja se delo v sadovnjaku {e ne zaklju~i. Najprej moramo odrezati veje, ki smo jih med obrezovanjem morda polomili. Odrezana mesta zama`emo z eno od cepilnih smol.

JESENSKI SADE@I Pozneje - sredi oktobra opravimo {kropljenje z bakrenim pripravkom in dodamo {e do 3% Uree. Tako bomo dosegli, da bo listje prej odpadlo in bo drevo zaklju~ilo vegetacijo. Tako bomo opravili `e prvo preventivno {kropljenje proti boleznim.

Posebno je to pomembno pri breskvah in nektarinah (breskova kodravost). Obenem bomo drevesa {e razku`ili in nekoliko zmanj{ali mo`nosti za oku`bo z ognjevko.

Vse gnile plodove, ki so padli na tla in odpadlo listje odstranimo iz sadovnjaka, saj je to zaloga za pojav bolezni v naslednjem letu. Pred zimo moramo tudi pokositi travo, da bo bolje prezimila, voluhar pa bo imel manj mo`nosti za skrivanje.

Eden od potrebnih ukrepov je beljenje drevesnih debel z apnom. Pred tem moramo pri starej{ih drevesih odstranimo staro lubje. Tako prepre~imo {kodljivcem, da bi prezimili pod lubjem, debla pa so obenem razku`ena. @e pozimi, {e posebno pa spomladi bo ta bela barva prepre~ila prezgodnje segrevanje debel in s tem pretakanje sokov, kar lahko ob nenadnem padcu temperatur pod 00C povzro~i pozebo. Dobro je beljenje debel obnoviti {e spomladi.

Sajenje V za~etku novembra, ko preide sadno drevje v mirovanje, je ~as za sajenje novih dreves. Marsikatero drevo je letos mo~no po{kodovano zaradi su{e ali pa `elimo posaditi kaj novega ali povsem na novo. Prej se pozanimajmo v drevesnicah, kaj bodo imeli na razpolago in prosimo za nasvet, ~e se sami ne moremo dokon~no odlo~iti. Potem lahko `e sredi oktobra pripravimo sadilno jamo, da se zemlja prezra~i, samo sajenje pa bo hitrej{e. Ker bomo o sajenju ve~ pisali v naslednji {tevilki Mojega vrta, si tokrat postopek oglejmo le na kratko.

Na dno sadilne jame damo nekaj zemlje in prime{amo malo mineralnega gnojila. Sadiki odre`emo po{kodovane dele korenin, mo~nej{e nekoliko prikraj{amo. Postavimo jo na kup~ek zemlje in jih pokrijemo z bolj{o zemljo, kateri lahko dodamo 1/3 {ote ali star predelan kompost, vendar brez dodanih rudninskih gnojil. Med zasipavanjem sadiko rahlo stresamo, da se zemlja dobro razporedi med koreninami in jo nato rahlo potla~imo. Hlevski gnoj (25-30 kg) dodamo ob zunanjem robu sadilne jame v globini 10 do 30 cm. Gnoj pokrijemo z zemljo in {e enkrat potla~imo. Sadika mora

Drevesi sorte carjevi~ v polni rodnosti biti posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici (cepljeno mesto vsaj 10 cm nad zemljo). Upo{tevati moramo kasnej{e rahlo posedanje zemlje. Na koncu sadiko rahlo prive`emo h kolu, ki smo ga na za~etku postavili na sredino sadilne jame in po potrebi zalijemo.

Pred voluharjem sadike za{~itimo s ko{aro iz `i~ne mre`e in mu tako vsaj prva leta prepre~imo dostop do drevesnih korenin.

Posamezna drevesa moramo zavarovati pred divjadjo in zajci z snopom koruznice ali slame - plasti~na folija ni primerna. [e bolj{e je, da je ograjen ves sadovnjak.

� Matja` Male`i~ Za{~iteno deblo jablane s slamo

8

IZKU[NJE

MOJ VRT

Nadomestek namakanju

Zdaj je ~as za boj proti su{i z uporabo agrogela E

amakanje je eden najstarej{ih agrotehni~nih ukrepov.

Zaradi na{ih podnebnih razmer se namakanje pri nas v preteklosti ni uveljavilo, razen delno v obalno-kra{kem pasu, pa {e tam bolj kot vrti~karsko zalivanje, ne pa kak{no sistemati~no ukrepanje ve~jih razse`nosti. Pri sadjarstvu pa v preteklosti o namakanju na Slovenskem skoraj ne moremo govoriti.

Z inteziviranjem pridelave pa je tudi namakanje postalo smiselen ukrep.

Ker pa je marsikje zaradi oblike terena in dostopnosti vodnih virov zelo te`ko izvedljivo, ga {e vedno malo uporabljajo.

Te`ave s su{o pa je mogo~e re{evati tudi druga~e; to po izku{njah zadnjih let pri nas ni ve~ samo naklju~je.

Dejstvo, da nekatere prsti dlje zadr`ujejo vlago in na njih posajeni nasadi ne trpijo toliko zaradi su{e, je spodbudilo pedolo{ke raziskave. @e zelo

dolgo so znani dodatki, kot na primer {ota, ki zemlji izbolj{ajo sposobnost zadr`evanja vode. Podobno delujejo razni prozorni dodatki zemlji, kot sta glinopor ali vernikulir. Ti dodatki izbolj{ajo kapilarno strukturo prsti in lahko glede na svojo te`o vpijejo dvaali trikratno te`o vode.

Na tem podro~ju je narejen velik korak naprej. Na trg so pri{li takoimenovani hidrogeli, to so snovi, ki lahko ve`ejo nekaj stokratno koli~ino vode glede na svojo te`o. Sodobni hidrogeli so skoraj brez izjeme inertni akrilni polimeri, ne{kodljivi okolju. V Sloveniji proizvaja hidrogele po lastni tehnologiji Melamin iz Ko~evja, za kmetijstvo pod imeni Agrogel in Agrogel-K.

Tehnika uporabe agrogela Na~in uporabe in doziranja je prikazan `e v prospektu in navodilih za uporabo. Ker pa je uporaba agrogela

zelo {iroka, navajamo nekaj tehni~nih principov delovanja, ki pomagajo pri pravilni uporabi agrogela pri razli~nih kulturah.

Agrogel lahko imamo za povsem inertni rezervoar za vodo v granulatu.

Ta “rezervoar� je prazen, zato ga moramo napolniti.

Korenine vodo ~rpajo neposredni iz agrogela, nekaj vlage pa dobijo po kapilarnem sistemu zemlje iz agrogela.

Agrogel se pri namakanju ali de`ju polni skoraj samo po kapilarnem sistemu prsti. Voda, ki je vezana na agrogel, je vsaj 95 % na voljo rastlinam in njena sestava je v ravnote`ju s sestavo vode v kapilarnem sistemu prsti.

Gnojila in predvsem proti vodi odporne aktivne snovi gredo v agrogel po kapilarnem sistemu prsti, izhajajo pa v glavnem po koreninskem sistemu rastlin. Tako lahko previdimo bolj{i izkoristek hranil. Tehnologija uporabe na ve~jih povr{inah je podobna kot pri uporabi granuliranih industrijskih gnojil. Ne glede na kulturo veljajo tile temeljni principi: a) agrogel vnesemo v korenino globinskega sistema kulture; b) razporejenost v prsti naj bi bila enakomerna; c) agrogel mora po vna{anju dobiti dovolj vode, da nabrekne od polne kapacitete.

Najbolje je uporabiti agrogel pri pripravi zemlji{~a, mogo~e pa ga je pri `e posajenih trajnej{ih rastlinah zakultivirati v medvrstne prostore, ~im bli`e koreninam. Pri takem delu lahko vzamemo 300 do 1000 g agrogela na m3 obdelane prostornine koreninskega sistema, glede na su{nost obmo~ja.

Uporaba je smiselna tudi v rastlinjakih in drugje, kjer ni te`av z namakanjem, ker agrogel kot odli~en regulator vlagev tleh ugodno vpliva na razvoj rastlin.

Ravnanje z agrogelom in uporaba sta povsem netoksi~na in nenevarna.

V sadjarstvu lahko agrogel uporabimo predvsem na dva na~ina: kot dodatek v prst pri pripravi zemlji{~a oziroma v sadilno jamo, in agrogel-K kot za{~ito koreninskih laskov pri presajanju. V vrtnarstvu in zelenjadarstvu pa je uporaba podobna, agrogel zafrezamo v prst, obi~ajno 30 - 100 g/m3, agrogelK pa uporabimo za pripravo presajevalne paste.

Kak{ne so prednosti uporabe agrogela?

Prvi~, koreninski laski sadike se zaradi

uporabe paste niso izsu{ili in sadika takoj po sajenju nemotoma raste brez presaditvenega {oka. Agrogel v sadilni jami po prvih pet let zagotavlja skoraj idealen zra~no-vodni re`im na prostoru razvoja koreninskega sistema.

Prst, obdelana z agrogelom, je rezervoar za vodo, ki ga lahko napolni tudi kratka poletna nevihta, ker je prst odporna proti skorjenju. Kakor za vodo je agrogel rezervoar tudi za hranilne snovi, raztopljene v vodi, tako da nam izbolj{a izkoristek gnojil in zmanj{a izpiranje hranilnih snovi iz prsti. Prav tako pa kompenzira neugodne vplive prevelike koli~ine vode v tleh. Tako omogo~a bolj{i razvoj koreninskega sistema in celotne sadike.

V primerjavi z namakanjem je uporaba hidrogelov bolj{a zaradi ni`je osnovne cene, izbolj{anega izkoristka gnojil in strukture prsti, slab{a pa zaradi manj{e trajnosti (po petih letih agrogel ni ve~ u~inkovit) in omejene vodne zaloge (kilogram uporabljenega agrogela lahko teoreti~no uskladi{~i zalogo do 400 l de`evnice, v praksi pa okoli 200 l vode enake sestave, kot je navadno v prsti).

V leto{njem su{nem letu so bile posebej vidne prednosti uporabe agrogela.

V izredno neugodnih razme-rah se je agrogel v nasadih jagod zelo dobro obnesel, propad sadik zaradi su{e je bil skoraj povsem prepre~en, rast pa bujna.

Tudi nasadi jabolk, posajeni v spomladanskem sajenju, so prenesli su{o tako reko~ brez posledic za njihovo rast. Vrtnine, kot naprimer fi`ol in pozno sejane kumare, pa so ob uporabi agrogela in brez zalivanja normalno rasle in rodile nekaj tednov dlje kot enake brez uporabe agrogela, potem se je na vrhuncu su{e rast ustavila, vendar so rastline ostale vitalne, tako da so ob prvih septembrskih padavinah znova rasle in celo rodile. Izredno dobri rezultati so bili dose`eni pri paprikah in paradi`niku, koruza je ob uporabi agrogela samo v vrstah ob sajenju (25 kg/ha) dosegla 20 % ve~ji pridelek, p{enica pa ob uporabi 50 g/m2 kar za 25 % ve~ji pridelek.

Ob pravilni uporabi nam lahko, posebno ~e gledamo dolgoro~no, agrogel pri vsaki intenzivnej{i kulturi ve~kratno povrne stro{ke.

� mag. Primo` Ogorelec

UREJAMO OKOLICO HI[E

MOJ VRT Zavihajmo rokave

Jesen je ~as za novo setev trave

u{no vro~e poletje je tudi na trati pustilo posledice, ~e je nismo redno zalivali. Trata, ki ima mo~an koreninski sistem, se bo v jesenskem ~asu, ko bo hladneje in tudi ve~ padavin, lepo obnovila tudi na predelih, ko imamo ob~utek, da se je ~isto posu{ila.

Dobro jo moramo pognojiti pred de`jem, ~e ga pa ne bo, jo moramo zaliti, da se mineralno gnojilo raztopi in pridejo korenine ~imprej do hranil. Suhe konice trave pokosimo, to pomeni, da bomo kosilnico dvignili na najvi{ji nivo. Po enem tednu pa lahko `e kosimo na normalni vi{ini.

S

^e so prizadeti ve~ji deli trate, tako da se nam ne more obrasti, lahko te predele zamenjamo.

Odstranimo preostalo travo, malo pokopljemo in poravnamo.

Nivo mora biti 2 cm ni`ji od ostalega terena. Dobro premerimo, nabavimo travno ru{o in `e lahko polo`imo. Prednost polaganja travne ru{e je v tem, da jo lahko polagamo ~ez celo leto od spomladi pa vse dokler ne zapade sneg. Travna ru{a je gosta trata z mo~nim koreninskim sistemom tako, da se hitro ukorenini in je takoj pohodna in seveda brez plevela.

Jesen je tudi ~as za setev nove trave. Za sejanje je bistvenega pomena dobro pripravljen teren: - prefrezati teren v vi{ni 15-25 cm, pobrati kamenje in korenine, pregrabiti, poravnati - polo`iti namakalni sistem, ~e smo se zanj odlo~ili - pognojiti s startnim gnojilom in ga rahlo vkopati - sejanje in to enakomerno sejanje - lahko uporabimo ro~ne sejalnike ali priro~ne sejalne vozi~ke, ki nam omogo~ijo enakomerno porazdelitrev semena. Ti vozi~ki ima-

-

-

-

-

jo regulacijo odprtin in so primerni tudi za posipanje mineralnega gnojila. Sejemo 25-40 g semena na m2 (koliko je odvisno od travne me{anice, zato upo{tevajte navodila na embala`i semena, ki ga kupite) rahlo povaljati - zelo primeren je bodi~asti valjar, ker semena pritisne v zemljo in hkrati poravna povr{ino razpr{eno zaliti, da nebi semena odneslo. Le vla`na semena bodo kalila, zato moramo vzdr`evati vla`nost terena v zgornjih 2-3 cm. Ne pretiravajmo z zalivanjem in obratno ne zanemarimo posejane povr{ine priporo~ljivo je, da je prva ko{nja, ko je trava visoka pribli`no 5 cm in prvi~ pokosimo le vrhove {pice, to pomeni, da kosilnico dvignemo na najvi{jo stopnjo zalo`no gnojenje je pomagalo za dobro kalitev na{e trave, za rast pa moramo dodati po prvi ko{nji 4-6 kg/ 100 m2 NPK gnojila v razmerju 10-0-7.

Jeseni je tudi ~as ko obnavljamo grobove. Za ozelenitev grobov je travna ru{a zelo primerna, saj nam sejana trava na teh majhnih povr{inah nikakor ne uspe.

Lahko pa se odlo~imo, da namesto okrasnega peska, ki smo ga vajeni na na{ih pokopali{~ih, posujemo okrasno lubje, seveda v bolj fini granulaciji, kot smo ga potresali okoli grmovnic, vrtnic.

Presene~eni boste nad naravnim videzom groba, saj se rde~kasta barva borovega in macesnovega lubja zelo vklopi v jesenski ~as, mogo~e v kombinaciji z jesensko reso ali drugimi jesenskimi lepoticami.

� Metka Krivic

9

10

MED GREDICAMI

MOJ VRT

Obeta se nam dvig povpre~ne temperature

Kako kljub su{i pridelovati zelenjavo? leto{njem letu bele`imo najve~ji vodni primanjkljaj v zadnjih 50 letih. Vendar so se nam su{na leta `e dogajala, saj je bilo v zadnjih 20 letih 9 su{nih, kar pomeni skoraj polovico. Po napovedih dr. Kajfe`eve iz Biotehni{ke fakultete, se bodo tak{na leta nadaljevala.

Lahko pri~akujemo dvig povpre~nih letnih temperatur, hkrati pa pomanjkanje vode ter ob~asna neurja z vetrom in to~o.

V

Tak{ne vremenske spremembe imajo in bodo imele najve~ji vpliv na kmetijstvo.

Dvig povpre~ne temperature bo omogo~al gojenje toplotno zahtevnej{ih kultur na hladnej{ih obmo~jih. Tako `e sedaj lahko pridelujemo lubenice in melone skoraj povsod po Sloveniji, ~e imamo le dovolj vode.

Dvig temperatur ima tudi negativne vplive na kmetijstvo, kar se odra`a tudi v pove~anem {tevilu {kodljivcev na gojenih rastlinah. Suh in vro~ zrak omogo~ata hitrej{e razmno`evanje {tevilnim {kodljivcem, predvsem insektom. V leto{njem letu bele`imo mo~an pojav pr{ic ali pajkov, prav tako se pojavlja trips ali resar na podro~jih, kjer ga nikoli ni bilo. Pojavljajo se stenice na kapusnicah, prav tako so {tevil~nej{e generacije listnih u{i in ostalih {kodljivcev.

Ker nam lahko uni~ijo tudi do 30% pridelka in ve~, je pri ve~jih pridelavah potrebno ve~kratno {kropljenje. Temu stro{ku se v~asih pridru`i {e neurje z vetrom in to~o in vse to nas bo prisililo, da se bomo morali

novim razmeram prilagoditi. Delno se lahko prilagodimo z druga~no tehnologijo, izbiro tipa tal za dolo~eno kulturo in ~asovno spremembo setve in sajenja. Vsekakor pa moramo pri gojenju zelenjave vklju~iti namakanje.

V su{nih letih je zelo pomembno, kako se voda po obilnem de`evju zadr`uje v tleh.

Na to vpliva globina tal in kapaciteta za zadr`evanje vode. Najve~jo kapaciteto imajo bogata humusna tla, zato pri obdelavi dodajamo hlevski gnoj ali druga organska gnojila. Ponekod v tla zadelajo polimerno snov pod imenom Agrogel, ki napolnjen z vodo celo do 200-krat pove~a prostornino.

Ob su{i je voda na voljo rastlinam. Zemljo prekrivamo z zastirkami, ~e je mo`no z rastlinskimi kot je slama ali seno, ki ga potem zaorjemo v tla. Zastirka prepre~uje izhlapevanje in omogo~a pre`ivetje mnogim mikroorganizmom. Izhlapevanje iz tal prepre~ujemo tudi z okopavanjem vrhnjega sloja, tako da razbijemo skorjo in velike razpoke in re`e skozi katere izhlapeva voda iz globin. ^as sajenja bomo premaknili v zgodnej{e spomladansko obdobje, ko se v tleh {e zadr`uje vlaga akumulirana preko zime. Tudi na Primorskem je pridelava mo`na v spomladanskem in jesenskem ~asu, medtem ko v poletnih mesecih pridelava brez vode ni mo`na.

In na koncu nam ostane {e namakanje vrtnin, ki je v drugih evropskih de`elah samoumevno, pri nas pa se v vrtnarstvu {e pre-

Radi~, ki bo hvale`na zimska solata, septembra lepo uspeva na na{em vrtu.

malo uporablja. Kako te`ko je dobiti koncesijo za ~rpanje vode iz podtalnice ali vodotokov ne bomo govorili. Lahko pa bi razmi{ljali, kako bi ujeli de`evnico iz streh in jo shranili v bazenih kot to delajo v Holandiji.

Pri zalivanju je dale~ najvar~nej{i na~in kaplji~no namakanje. Cevi so v tem primeru polo`ene po tleh, ali celo pod zemljo.

Skozi majhne odprtine ali kaplja~e voda po~asi kaplja v obmo~je korenin. Pri tem na~inu potrebujemo primerno ~rpalko, ki bo z dolo~enim pritiskom dovajala dovolj vode v cevi in filter, ki prepre~uje zama{itev odprtinic ali kaplja~ev.

Septembra v zelenjavnem vrtu Marsikatera vrtnina se je med poletno su{o posu{ila, zato se na vrtu zagotovo najde prazen prostor za setev motovilca. Sejemo ga `e v avgustu, lahko pa setve ponavljamo vsakih 14 dni {e v septembru. Avgustovske setve pobiramo `e jeseni nato skozi celo zimo ter {e v spomladanskem ~asu. Tak{na solata bo dobro nadomestilo, ~e zaradi su{e niste uspeli pridelati endivije in radi~a.

Motovilec je enoletna rastlina, ki s svojimi listi formira rozeto. ^e pore`emo liste tako, da sr~ika ostane nepo{kodovana, se bo rastlina obrasla in naredila novo rozeto, ki jo {e enkrat pore`emo.

Seme sejemo na plitvo obdelana tla, ki so ostala prazna po pobiranju krompirja ali fi`ola ali kak{ne druge vrtnine. Izberemo lahka in rodovitna tla, ki pa ne smejo biti zapleveljena s koreninskimi pleveli. Lahko sejemo po~ez ali v vrste, kar je bolje pri okopavanju in pobiranju motovilca. Po setvi tla povaljamo ali pritisnemo z de{~ico, da se seme ~im bolje dotika po mo`nosti vla`ne zemlje. ^e je prevelika vro~ina setev prekrijemo in s tem sen~imo posevek. Seme kali po 8 do 10 dneh. Sve`e seme slab{e kali kot 2 - 3-letno ule`ano seme. Pobiramo ga lahko `e po dveh do treh mesecih. Motovilec je zelo odporen na nizke temperature, zato ga lahko pobiramo tudi pozimi.

V septembru lahko sejemo tudi {pina~o. To je izrazita rastlina dolgega dne, kar pomeni, da gre v ~asu dolgega dne v cvet. Zato {pina~o sejemo zgodaj spomladi ali jeseni.

MOJ VRT Jesenske setve zelo dobro prezimijo. [pina~a najbolje prezimi, ~e ima razvita 2 do 4 lista. ^e bo jesen dolga in lepa, bo dozorela `e pred zimo. Ima kratko vegetacijo, le 40 do 60 dni in dobro uspeva tudi pri ni`jih temperaturah (12-150 C). [pina~o moramo vsaj enkrat okopati, saj je v tem ~asu zelo nadle`en plevel kurja ~revca, ki raste hitreje kot {pina~a.

Sejemo jo na tisti del vrta, ki ga jeseni ne bomo pognojili, prelopatili in pripravili za naslednjo sezono. V oktobru bomo na ta del dodali {e zimski ~esen in ~ebulo (majski srebrnjak).

V septembru bomo pobrali iz vrta plodovke, ki jim je bilo leto{nje lato zelo naklonjeno, saj povsod {e najdemo paradi`nik, papriko in jaj~evce. Ve~je koli~ine paradi`nika lahko zmeljemo in iz njega pripravimo paradi`nikovo mezgo.

Najbolj preprost in dober na~in izdelave mezge, ki bi bila primerna kot polivka za testenine bi izgledal takole: s primernim kuhinjskim aparatom zmeljemo nekaj ~ebule in paprike, kar skupaj prepra`imo na vro~em olju, ki dobi zaradi tega dober okus.

Temu dodamo prav tako zmlet paradi`nik in vse skupaj posolimo in kuhamo. Preden kon~amo, dodamo sesekljan ~esen, sve` peter{ilj, baziliko, origano ali celo majaron. [e vro~e polnimo v kozarce, zapremo, takoj obrnemo, da z vro~ino razku`imo vse dele kozarca in ohladimo. In ~e `elite {e bolj{o polivko, morate namesto navadnega olja uporabiti olj~no olje.

In {e majhen namig, kaj narediti z rde~o rog papriko. Na `aru ali kar nad ognjem specite celo papriko. Izlu{~ite semena in vse skupaj po porcijah zamrznite. Ko kasneje papriko odmrznete, jo zlahkoto olupite, posolite, dodate ~esen, peter{ilj ter olje in solata je nared. � Ana Ogorelec September je ~as za setev motovilca.

MED GREDICAMI

11

Sestavine polivke za testenine - ~ebula, paprika, paradi`nik, ~esen, peter{ilj, bazilika in origano Paradi`nik za predelavo

[pina~o sejemo zgodaj spomladi ali jeseni.

MOJ VRT

DOBRO JE VEDETI

12 Strune - talni {kodljivci

Najbolj jih moti pogosta obdelava tal L

eto{nje dolgo, vro~e poletje je pridelovalcem povzro~ilo obilo te`av, med drugim tudi pove~an obseg po{kodb zaradi talnih {kodljivcev, zlasti strun.

Strune so li~inke hro{~kov pokalic, rumene barve. Ime so dobile po tem, ker je njihovo telo podolgovato in trdo kot kos `ice.

Veliko ljudi jih zamenjuje z nekaterimi vrstami stonog, ki so podobne barve, vendar ne povzro~ajo take {kode. Zato nikar ne sezite prenagljeno po kemi~nih fitofarmacevtskih pripravkih, ~e ne poznate {kodljivcev!

Za odrasle hro{~ke je zna~ilno, da se lahko postavijo na noge kadar le`ijo na hrbtu, pri ~emer se sli{i zna~ilen pok (odtod ime).

Hranijo se z listjem, cvetnim prahom in niso {kodljivi.

Strune se hranijo s podzemnimi deli {tevilnih samoniklih in gojenih rastlin (so vsejedi), ob~asno pa jim tekne tudi hrana `ivalskega izvora.

Najve~ jih je na travnikih, pa{nikih, detelji{~ih, `itih. Pri teh rastlinah z gostim sklopom ne povzro~ijo ve~je {kode, toliko huj{e so posledice njihovega hranjenja v okopavinah (krompir, koruza) in seveda v zelenjavnih vrtovih, kamor jih pogosto zanesemo s sve`im hlevskim gnojem.

Kriti~no obdobje traja zlasti od vznika do oblikovanja prvih pravih listov rastlin.

Spomnite se npr. propadlih rastlin solate zgodaj spomladi. V krompirju, korenovkah se zavrtavajo v gomolje, pogosto ob`irajo podzemne dele son~nic, stro~nic (fi`ol, grah), okrasnih rastlin,… Hranijo se s koreninami plevelov, zato jih v poznem poletju populite s povr{in, s katerih ste pobrali pridelek.

Zelo intenzivno se hranijo spomladi in jeseni, ~ez zimo pa se umaknejo v globlje Hro{~ek pokalica

Strune

plasti (do 50 cm), kjer prezimijo kot hro{~i ali li~inke razli~nih razvojnih stadijev.

Najraje imajo mlada, ne`na tkiva z veliko vsebnostjo vode, ki jo nujno potrebujejo za svoje `ivljenje. Zna~ilno je, da se strune ob pomanjkanju talne vlage (su{a) hranijo bolj intenzivno, da bi v telesu nadomestile manjkajo~o vodo. Zato v su{nih obdobjih povzro~ijo najve~ {kode, kar ste lahko v leto{njem poletju opazili sami.

Na {tevil~nost strun vplivajo v veliki meri agrotehni~ni ukrepi, zato lahko marsikaj storite sami, da omejite {kodo. Zelo jih moti pogosta obdelava tal (okopavanje, rahljanje), ki je najpogubnej{a za jaj~eca in mlade li~inke (v suhem okolju se izsu{ijo).

Iz tega razloga je tudi najbolj priporo~ljivo preorati travnike in detelji{~a poleti po odlaganju jaj~ec.

Nekatere gojene rastline naj bi zmanj{evale {tevilo strun, npr. ajda, konoplja, grah.

Slaba kalivost semena zaradi vremenskih razmer (nizke ali previsoke temperature) pove~a {kodo, ker traja kalitev predolgo.

Tudi prezgodnja setev podalj{uje obdobje, ko so rastline najugodnej{e za napad. [tevilo strun se pove~uje z namakanjem (su{na in vro~a obdobja), {kodijo pa jim gnojila, ki razvijejo amoniak.

Vsi ukrepi, ki pospe{ujejo razvoj in odpornost samih rastlin, manj{ajo {kodo zaradi strun in ostalih {kodljivcev!

Naravni sovra`niki so zlasti hro{~i brzci, ki jim povr{inska obdelava omogo~a, da la`je prodirajo v tla, vendar nanje pogubno vpliHro{~ek brzec

Ob tem vas vabim na svoja predavanja v jesensko-zimskem ~asu, kjer se boste lahko temeljito seznanili s {kodljivci, boleznimi, pleveli sadnega drevja, vrtnin, okrasnih rastlin,… in ~imbolj primernimi ukrepi zatiranja. Poskusila bom odgovoriti na va{a vpra{anja, zato jih pripravite ~imve~. Po `elji vas obi{~em na terenu. Vse informacije na GSM: 031/302-389. va uporaba talnih insekticidov. Pomembne so tudi ptice, zlasti vrane, ko z obdelavo spravimo strune (tudi sovke in ogrce) na povr{ino.

Za neposredno kemi~no zatiranje se odlo~imo, ko je prese`eno kriti~no {tevilo ali prag {kodljivosti. Za dolo~itev tega {tevila je potrebno precej truda, ~asa, znanja in je zelo razli~no (za krompir je npr. {tevilo 6 strun/m2). Dolo~imo ga lahko z izkopavanjem jam in {tetjem strun (najbolje jeseni) ali z vabami (sejemo kup~ke p{enice ali uporabimo krompirjeve polovice).

Za kemi~no zatiranje strun lahko uporabimo granulate (Volaton G-5, Geocid G-5), ali druga fitofarmacevtska sredstva (Dursban, Actara, Basudin,…). Ob tem opozarjam, da je potrebno katerokoli fitofarmacevtsko sredstvo zadelati v tla, kjer bo lahko u~inkovalo. Uporabite jih po mo`nosti jeseni, saj so ~akalne dobe (karence) dolge. Razvoj pokalic traja 3 do 5 let, zato upo{tevajte, da bo tudi zatiranje dolgotrajno!

Pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev se posvetujte s strokovnjakom in upo{tevajte nasvet! Predvsem pa poskrbite za ~imbolj{e pogoje in odporne rastline!

✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.

Li~inka hro{~ka brzca

MOJ VRT

OGLASI

13

14

ZA BOLJ[I PRIDELEK

MOJ VRT

Jesen na vrtu z Bogatinom

Odli~en pospe{evalec kompostiranja

eto{nje dolgo vro~e poletje je mo~no krojilo usodo na{ih vrtov. Padavine v prvih dneh septembra so tako pravo olaj{anje. Ni`je temperature bodo pregnale poletno lenarjenje in tako se bomo lahko polni vneme posvetili urejanju na{e okolice. Na vrtovih nas poleg spravila jesenskih pridelkov ~aka {e priprava tal za sajenje jagod, zimskih solat in ~ebulnic.

L

Z Bogatinom je gnojenje enostavno, potrosimo ga po gredici, pribli`no 3 do 5 litrov na 10 m2 in ga rahlo vdelamo v zgornjo plast tal, pribli`no do globine 15 cm. Pomembno je, da zemljo dobro preme{amo, da se gnojilo enakomerno porazdeli. V primeru, da imamo rastline `e posajene, potrosimo Bogatin med vrstami ali okrog rastlin in ga prav tako narahlo vkopljemo v vrhnjo plast tal.

Gredice, ki jih ne bomo zasadili, pripravimo za naslednje leto. Gnijo~e in bolne ostanke rastlin odstranimo, prav tako odstranimo plevel. Tla pognojimo z Bogatinom (3 litre

na 10 m2), ki ga plitvo zadelamo v vrhnjo plast. Hranila iz jeseni uporabljenih gnojil bodo spomladi rastlinam hitreje dostopna.

Z gnojenjem nadome{~amo snovi, ki smo jih preko celega leta odna{ali z na{ih vrtov s pridelkom. Za gnojenje vrtov uporabljamo razli~na organska gnojila, zelo priporo~ljiva pa je tudi uporaba doma~ega komposta.

Kompostiranje je mikrobiolo{ki proces razgradnje organske snovi, ki poteka ob prisotnosti kisika, zato je zelo pomembno, da je na{ kompostni kup dovolj zra~en. To dose`emo z dodajanjem grobega materiala, kot so npr. veje, lubje,.. oziroma s preobra~anjem kompostne mase (na tri do {tiri tedne).

V kompostni kup odlagamo organske ostanke iz gospodinjstva in vrta, ki pa se po kemi~ni sestavi precej razlikujejo. Za pravilno in hitro kompostiranje je pomembno razmerje med vsebnostjo ogljika (C) in du{ika (N), ki mu pravimo tudi C:N razmerje. Tako so na primer `agovina, slama, papir in karton izredno siroma{ni z du{ikom, obe-

nem pa bogati z ligninom in celulozo (ogljik). Gospodinjski odpadki, mlada trava, `ivalski iztrebki pa na drugi stani vsebujejo precej du{ika. Za kompostiranje izbiramo snovi, katerih zmes ima ~im ugodnej{e C:N razmerje; to je 15:1. Tako je na primer z zmesjo 10 kg uvele trave in 3 kg slame ustvarimo ugodne pogoje za kompostiranje in tako prepre~ujemo ve~je izgube du{ika.

Bogatin je zaradi svoje bogate hranilne vrednosti odli~en pospe{evalec kompostiranja va{ega doma~ega komposta, kateremu mo~no pove~a hranilno vrednost in uporabnost.

Kompostni kup moramo ustrezno negovati, poleg zra~enja moramo poskrbeti tudi za primerno vla`nost. Ob su{i ga moramo redno zalivati.

Dozorel kompost je rjavo ~rne barve, zrnato grudi~aste strukture in ima vonj po gozdni prsti. Le tak kompost je dobro organsko gnojilo in je primeren za uporabo v vseh letnih ~asih. � Alenka Novak

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Kamnose{tvo Brezav{~ek

Vrt za spro{~enost in zavetje amen je naravni material, ki spremlja ~loveka `e od vsega za~etka. @e pra~lovek je v kamnu prebival, hodil po kamnitih tleh, na kamnu kuhal, iz kamnitih posod jedel in v njih shranjeval, si iz kamna delal orodja in se v kamnu nenazadnje umetni{ko izra`al. S svojo naravno lepoto, trajnostjo, barvitostjo in mo`nostjo obdelovanja igra kamen dandanes pomembno vlogo v arhitekturi in umetnosti. Pri vsem tem pa je zelo pomembno, da znamo kamen pravilno izbrati, ga pravilno oblikovati, kvalitetno vgraditi in tudi vzdr`evati. Kamen je material, ki `e sam po sebi izra`a nekaj trajnega, trdnega in stanovitnega.

K

Ob pogledu na nekatere vrtove se nam v~asih zdi, kot da niso oblikovani, da je rastlinje preprosto tako zraslo. Toda tak videz nam lahko ustvari le upo{tevanje nasvetov ali napotkov odli~nega vrtnarja ali sodelovanje s krajinskim oblikovalcem arhitektom.

Oblikovanje vrta je tudi izraz okusa in `elja tistih, ki bodo v njem `iveli. Poleg osebnega okusa pa je potrebno upo{tevati tudi zna~ilnosti lege zemlji{~a in predvidene funkcije, ki jih bomo po~eli na vrtu. Danes urejanje vrta ali parka lahko {tejemo za kreativen konji~ek, ki lahko zaposli vso dru`ino.

Na tr`i{~u je vse ve~ ponudbe, kako si ustvariti lep vrt s stilom, ki bo `ivel z okoljem, tako, da nam bo nudil spro{~enost in zavetje.

Opremljanje vrta se seveda ne kon~a s sejanjem in sajenjem rastlin, temve~ nadaljuje s tlakovanjem stezic, izdelavo pergole, namestitvijo vrtnih miz in klopi, vodnjakov, korit in nenazadnje tudi fontan, ribnikov in umetnih jezer.

Fontana skala

Izdelujemo: - vrtne mize in klopi, cvetli~na in druga korita, vodnjake, fontane, obrobe ribnikov in bazenov - okenske police, stopnice, tlake, obrobe, erte, portale,‌ - kuhinjske in kopalni{ke pulte, kamnito opremo gostinskih lokalov, trgovin, mesnic, bank,‌ - nove nagrobne spomenike in obnavljamo stare - restavriramo cerkve, gradove Vabimo vas na na{o stalno razstavo na sede`u podjetja, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri izbiri kamna in izdelka. Pri na~rtovanju va{ega vrta bodo z veseljem sodelovali na{i arhitekti in oblikovalci, ki bodo uskladili zakonitosti narave in va{e `elje.

Zavedamo se pomembnosti izvr{iti kompletno storitev, zato vas bodo na{i vrhunski monterji obiskali `e ob izmerah, kasneje pa izdelke tudi dostavili in kakovostno montirali.

Nagrobni{tvo in izdelki za sakralne objekte Na razstavi imamo ve~je {tevilo `e izdelanih nagrobnih spomenikov, poleg tega pa nudimo tudi razne dodatke - za~asne plo{~e v obliki knjige ali lista, vaze ter vso kovinsko galanterijo ~rke, lu~ke, vaze, aplikacije - ro`e, kri`e..). Obnavljamo tudi zgodovinske objekte - cerkve, dvorce... in izdelujemo nove elemente zanje (oltarji, amboni, portali...)

Fontana skala v doma~em vrtu Vodomet pred poslovno zgradbo

NA ENEM MESTU

MOJ VRT

KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj

16

UGODNO - UGODNO - UGODNO

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER - vse za va{ zelenjavni in okrasni vrt ter sadovnjak

- fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - svetovanje

- krmila, `ita, gnojila, semena, ...

- kmetijska mehanizacija - stroji, rezervni deli - delovna za{~ita, gozdarska, hlevska in mesarska oprema - hobi program, ro~no orodje - ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo - barve, laki, premazi, olja, maziva - gospodinjski pripomo~ki

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali

- pesek in zemlja za grobove, sve~e - ma~ehe, krizanteme, ...

- seme trav - VELIKA IZBIRA ^EBULNIC

- sadike sadnega drevja, grmovnic, trajnic, ...