Mojvrt0510

-

[OPEK CVETJA

2

MOJ VRT

Jesenski ~as je poln razli~nih opravil

Da nam bo okrasni vrt v ponos esen je ~as, ko je potrebno v vrtu {e marsikaj postoriti. Predvsem moramo vrt pripraviti na zimsko obdobje.

Vse listopadne rastline v vrtu moramo v zgodnji jeseni dodatno zaliti, da leto{nji poganjki bolje dozorijo in brez te`av pre`ivijo zimo. Iz istega razloga zalijemo tudi vse iglavce, ~etudi menimo, da je vreme dovolj de`evno. Imamo pa tudi izjeme. Razli~ni rododendroni nam bodo hvale`ni, ~e jih nekoliko manj zalivamo, saj le tako lahko tvorijo cvetne nastavke za naslednje leto.

J

^e `elimo na{ vrt obogatiti z dodatnim izborom okrasnega grmi~evja, je zdaj ~as, ko to lahko naredimo. Preden se odlo~imo, kateri okrasni grm bomo posadili, moramo prej preveriti kje rastlina najbolje uspeva.

Paziti moramo, ~e je predviden prostor na son~ni ali sen~ni legi, predvsem pa je potrebno predvideti kon~no velikost okrasne rastline.

Najbolj pogosta cveto~a grmovnica na na{ih okrasnih vrtovih je vrtnica. V jesenskem ~asu pozne sorte {e cvetijo, zgodnje pa so `e odcvetele in ponekod iz opra{enih cvetov nastajajo plodovi. ^e `elimo vrtnico pripraviti na prezimovanje, ji odstranimo plodove in ovenele posu{ene cvetove. Listje, ki ima bolezenske znake razli~ne pege - odstranimo z grede in ga ne uporabljamo za zastirko. Obolele dele rastlin tudi ne smemo kompostirati, saj s tem omogo~imo bolezenskim glivam, ki tvorijo zimske trose, pre`ivetje v na{em vrtu. Vse obolele dele torej za`gemo. Poleg nege `e rasto~ih vrtnic pa lahko v tem ~asu tudi posadimo nove. Jesensko sajenje ima ve~ prednosti pred spomladanskim. V jeseni posajene rastline se do zmrzali `e nekoliko ukoreninijo in la`je od`enejo, saj jih spomladanska su{a manj prizadene. S stali{~a nakupa moramo povedati, da se obi~ajno v jesenskem ~asu dobijo bolj{e sadike kot spomladi.

Pozno cveto~e vrtnice.

Skupina pozno cveto~ih enoletnic, ki jih bo potrebno odstraniti pred zmrzaljo.

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 14. 10. 2005, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: jesen (foto: Bojan Rauh).

MOJ VRT Ko se odlo~imo, da bomo zasadili nove vrtnice, moramo za rastline skopati pribli`no 40 cm globoko jamo, v katero postavimo rastlino tako, da so korenine enakomerno razporejene v vse smeri. Zelo za`eleno je, da imamo na razpolago star preperel ule`an hlevski gnoj, katerega nekaj najprej damo na dno jame, prekrijemo z zemljo in nanjo polo`imo korenine. Korenine moramo pred saditvijo pregledati in po{kodovane dele odstranimo. Pri tem opravilu je najbolje, da uporabimo zelo ostre {karje ali no`, saj v nasprotnem primeru povzro~imo razcefrano rano. Taka rana ima ve~jo povr{ino in tako so mo`nosti oku`be v zemlji ve~je.

Gnitje korenin je pri takih po{kodbah pogostej{e. Preden damo korenine v zemljo, jih namo~imo v blatni me{anici vode, zemlje in gnoja. Rastline pustimo v taki me{anici en dan. Taka zmes se oprime korenin in jih dodatno za{~iti pred zunanjimi vplivi. Hkrati pa je korenina bolj izdatno oskrbljena z vlago. Ko vrtnico kon~no posadimo, zemljo dobro utrdimo, tako da je omogo~en dober stik korenin z zemljo. Ob kon~anem sajenju rastlino dobro zalijemo.

Pred zmrzaljo vrtnice za{~itimo z listjem, ki ni oku`eno, smrekovimi vejami, lahko pa uporabimo tudi star preperel hlevski gnoj.

Pri tem moramo biti pazljivi, saj sve` gnoj {ele za~ne z razkrojem, pri ~emer se segreva.

Rastlina namesto, da bi mirovala in ~akala na konec zime, za~ne pred~asno odganjati.

Taki mladi poganjki pa hitro pozebejo in rastlina je dodatno porabila svojo `ivljensko energijo, ki je {la v ni~.

Ko smo grmi~aste vrtnice za{~itili, moramo poskrbeti tudi za vrtnice, ki jih vzgajamo na deblu. Za pravilno prezimovanje upognemo njihovo deblo k tlom, pri ~emer pazimo, da se deblo ne zlomi. Deblo pritrdimo tako, da se kro{nja dotika tal, nato pa jo zakrijemo z listjem ali smrekovimi vejami.

Pravilno o~i{~ena in obrezana trajnica.

[OPEK CVETJA Pri samem obrezovanju okrasnega drevja in grmi~evja moramo biti zmerni. V kolikor nismo opravili poletne rezi in je zdaj nastala oblika, ki nas moti, raje izre`emo manj kot bi hoteli. Ne vemo kak{na zima nas bo presenetila in koliko bodo na{e rastline pozeble. Raje si to opravilo prihranimo na zgodnjo pomlad, ko rastline {e mirujejo in je nevarnost zelo nizkih temperatur mimo.

Ko na{ vrt omejuje osamela ograja, si lahko omislimo tudi lepo cveto~o zaveso iz cvetov srobota - klematisa. Jesen je ravno pravi ~as, da ga posadimo. Topla prst spodbuja rastlino, da vso mo~ vlo`i v razvoj mo~nih korenin, ki omogo~ijo naslednjo pomlad bujnej{o rast rastline. Jeseni je prst tudi bolj vla`na in je manj{a verjetnost, da bi rastlina trpela pomanjkanje vode. Jamo za srobot skopljemo 40 cm stran od ograje. Jama mora biti toliko globoka, da je koreninska gruda 10 cm pod ravnjo tal. Nato jo zasujemo, poteptamo zemljo, s katero smo zasuli in dodatno zalijemo.

Poleg okrasnih grmi~kov, iglavcev in seveda najbolj pogostih vrtnic, pa imamo na okrasnih gredah {e veliko razli~nih trajnic in enoletnic. Nekatere trajnice nas septembra in oktobra {e razveseljujejo s svojo lepoto, medtem ko so zgodaj cveto~e `e pokazale `eljo po zimskem mirovanju.

Odcvetele trajnice najprej o~istimo suhih cvetov in listov. Visoka stebla pore`emo.

Trajnice, ki so na istem mestu `e ve~ kot tri leta in so se preve~ razrasle ali pa ka`ejo pomanjkanje vitalnosti v sredini, moramo pomladiti. Ta postopek je poletna delitev, ki traja od avgusta do oktobra. Deliti pri~nemo pri tistih trajnicah, ki so cvetele pomladi in kon~amo s tistimi, ki so cvetele pozneje.

Njihovo koreninsko grudo skupaj z listjem, ki je nad zemljo, razdelimo na ve~ delov.

Osrednji del zavr`emo, medtem ko obrobne Tako listje za`gemo.

3 dele poljubno ponovno zasadimo. Trajnice imajo rade sve`o zemljo, v kateri so prej rasle kake druge rastline npr. zelenjadnice.

Ob sajenju trajnic na obrobne grede je pomembno, da se najprej pozanimamo o njihovi razrasti. Tako v ozadje posadimo vi{je rasto~e, medtem ko v ospredje damo pokrovne rastline. Zelo lepo je, ~e se rastline v cvetenju dopolnjujejo s cvetenjem.

Zato je priporo~ljivo, da smo pozorni tudi na ~as cvetenja. Ko smo trajnice posadili, jih nato za{~itimo pred zimo z listjem in smrekovimi vejami.

Pri zastiranju - za{~iti rastlin z vejami, listjem, preperel hlevski gnoj - je potrebno povedati, da tako prepre~imo izsu{evanje tal in izra{~anje plevela. Preden tla zastremo moramo odstraniti plevel, gnoj pa rahlo vkopljemo v zemljo. Spomladi moramo paziti, da zastirko pravo~asno pospravimo, da se tla lahko ogrejejo in s tem zbudijo rastline iz zimskega mirovanja.

Vendar pozor! Pod zastirko je mir in tega ima rad voluhar. Tako bodite pozorni, ~e se vam ta nepridiprav ni nastanil v vrtu.

Na gredah se {e hvalijo s svojo cveto~o lepoto pozne dalije. Starej{e ime za te raznovrstne rastline je georgine. V zemlji imajo gomolje, ki jih moramo po prvih pozebah, ko lepo okrasje odmre in po~rni, izkopati in jih prezimiti. Stebla najprej skraj{amo na 15 cm. Gomolje skrbno izkopljemo in jih o~istimo ostankov prsti, odre`emo vse drobne korenine in jih napra{imo s fungicidom. Tako jih za{~itimo pred gnitjem in plesnijo. Ker morajo biti gomolji suhi, moramo uporabljati prah in ne {kropivo, ki zmo~i gomolje. ^ez nekaj tednov gomolje v zabojih obrnemo in tako preverimo, ~e so zdravi. Nato jih zasujemo s suho mivko ali `aganjem.

Zdaj je tudi {e ~as, da lahko opravimo zeleno gnojenje. Po spravilu zelenjave in Srobot je s svojimi semeni zanimiv tudi jeseni ko odcveti.

4 okrasnih enoletnic posejemo hitro rasto~e rastline, ki do zime po`enejo nekaj centimetrov. Zakaj je to priporo~ljivo? Tla se globoko zrahljajo in izbolj{ajo, hranilne rastline postanejo razpolo`ljive za rastline, po`ene manj plevela, tla ostanejo vla`na in se ne zblatijo. Taka nega tal pripomore k odpravljanju utrujenosti tal, ko nimamo mo`nosti za kolobarjenje. Rastline, ki so pognale za zeleno gnojenje, pustimo preko zime kot za{~ito na gredi. ^e jih dodatno prekrijemo z listjem in preperelim gnojem, bodo do pomladi skoraj povsem preperele.

Zgodaj spomladi, ko se tla posu{ijo pograbimo ostanke in prelopatimo. ^e opisujemo jesenska opravila v okrasnem vrtu ne moremo pozabiti na ~ebulnice, ki cvetijo pomladi. Te ~ebulice morajo v zemljo pred zimo, saj je to obdobje leta, ~as, ki pogojuje njihovo cvetenje. Mraz namre~ vzpodbudi in je sploh pogoj, da se v zarodnem brstu ~ebulice tvori zasnova cveta.

Torej, ~e pozabimo spomladansko cveto~o ~ebulico posaditi jeseni in jo posadimo spomladi bomo lahko razo~arani. Lahko se celo zgodi, da bo cvetela, ampak bodo cvetovi zelo majhni ali pa jih sploh ne bo in bodo iz nje pognali samo listi. Kako pa potem lahko nekatere ~ebulice tulipanov, hiacint, krokosov ali narcis tako lepo cvetijo v lon~kih `e januarja? Za to so poskrbeli

[OPEK CVETJA spretni vrtnarji, ki so prej pripravili ~ebulice in so jih `e izpostavili umetnim zimskim razmeram v hladilnicah.

Pa se vrnimo na okrasno gredo, na kateri `elimo ob prvih pomladnih `arkih cvetove, ki bodo pregnali mrzlo zimo. Ko sadimo ~ebulice v zemljo, moramo paziti da je dobro prepustna. Izjema so zvon~ki in mo~virski tulipan - logarica. Preverimo, ~e so ~ebulice trdne in zdrave. Sadimo jih na globino, ki ustreza trikratni vi{ini ~ebulice.

Pri tem moramo biti pozorni na jamice, ki jih naredimo s sadilnim klinom. ^e namre~ ~ebulico polo`imo v jamici, ki se klinasto kon~uje, je pod {ir{im delom ~ebulice prazen prostor in ko po`enejo korenine, le te nimajo stika s podlago.

Taka rastlina ima te`ave z rastjo, ali pa celo propade. Preden naredimo jamice preverimo kak{na naj bo pravilna sadilna razdalja.

Lepo je, ~e ~ebulnice sadimo v skupinah in pri tem upo{tevamo njihovo postopno cvetenje. Na gredi imamo s pametnim sadilnim na~rtom in izbiro ~ebulnic lahko cveto~e rastline od zgodnje pomladi do poletja.

V kolikor imamo okrasno gredo ob hi{i pod napu{~em in preko zime na njej ni snega, potem moramo narediti zastirko ter za{~ititi ~ebulice pred zmrzaljo. Sneg je namre~

Okrasni tobak - enoletnica , ki nas v pozni jeseni {e razveseljuje s cvetovi, po slani pa jo moramo odstraniti z vrta.

MOJ VRT dober izolator in tudi vir vode, sploh spomladi, ko ~ebulice za~no odganjati.

Preden zasadimo ~ebulnice v vrt je priporo~ljivo, da pomislimo na voluharja. Zelo rad se masti z njimi in namesto veselja spomladi do`ivimo razo~aranje. ^ebulice lahko sadimo skupaj z za{~itnimi ko{arami, ki se prodajajo v vrtnih centrih, ali pa uporabimo mre`o z majhnimi odprtinami, saj bi v nasprotnem primeru voluhar nemoteno pri{el do ~ebulic.

Na vrtu nas razveseljuje tudi urejena trata.

Pred zimo jo v novembru {e zadnji~ kosimo.

Ko{njo pregrabimo in odstranimo vse listje, saj je v njem veliko zimskih trosov rastlinskih bolezni. Kosimo nekoliko vi{je kot doslej, da korenine zaradi mraza ne bodo preve~ trpele. ^e zadnjo ko{njo opustimo, bomo spomladi te`ko kosili poleglo travo.

Kot vidimo, je jesenski ~as poln razli~nih opravil, ki jih moramo postoriti, ~e ho~emo imeti okrasni vrt naslednje leto lepo urejen in v ponos. Rastline so nam za pravilno nego hvale`ne in nas z omamnim vonjem cvetov in njihovimi `ivimi barvami vedno spravijo v dobro voljo.

� Sabina [egula, univ. dipl. ing., BT[ Kranj Ameri{ki slamnik - trajnica je lahko, cveto~a od poletja do pozne jeseni, lepa in zdravilna.

MOJ VRT

VREDNO OGLEDA

Vrtnarska razstava BUGA v MĂźnchnu

U`itki ob lepem razgledu

rtnarska razstava BUGA 05 traja od 28. aprila do 9. oktobra. Na tej razstavi se v ~asu celega rastnega obdobja odvijajo razli~ne prireditve. Staro letali{~e je do`ivelo svoj preporod. Nasadi s trajnicami, enoletnicami in drevnino so prava pa{a za o~i. Veliko je sprehajalnih poti in tisti, ki se utrudijo, se lahko okrep~ajo z okusnimi jedmi v okrep~evalnicah.

V

Ker so povr{ine zelo velike, je vse lepo ozna~eno s ka`ipoti in ves prostor si lahko ogledate tudi iz pti~je perspektive. V bli`ini vodnega zajetja je gondola, ki nudi u`itke ob lepem razgledu. Ob zasaditvah so na obrobju ponekod narejene sprehajalne poti na vzpetinah. Tako lahko obiskovalec vidi zasaditve v celoti.

Ob vhodu nas pozdravi ve~ji nasad dalij v kombinaciji z drugimi pozno cveto~imi rastlinami. Poleg rastlin so napisi z imeni, tako lahko takoj vemo, katera rastlina nam je v{e~. Ob sprehodu skozi ta nasad pridemo do lepo urejenega in dobro zalo`enega vrtnega centra. Trgovina nudi razli~ne trajnice, ~ebulice, lon~nice. Dobite tudi seme rastlin, ki so bolj redke tudi v naravi kot npr. arniko.

Del razstave je namenjen ekologiji, ki je v dana{njem ~asu pridobila na pomenu. Predstavljeni so vzor~ni vrtovi in med drugim so pomislili tudi na `u`elke. Vemo, da je opra{itev v vrtu zelo pomembna, zato so postavili vzor~en model domovanja za razli~ne `u`elke.

Vodno zajetje in njegovo zasaditev si lahko obiskovalci ogledajo z mostu. V jesenskem ~asu je tu veliko ptic selivk, ki se oddahnejo na poti v ju`ne kraje.

Pohvalna je predstavitev zasaditve grobov, ki je v tem ~asu {e kako aktualna tema. Na primeru pribli`no 40 grobov so predstavljene razli~ne ideje. Veliko je zasaditev s pokrovnimi trajnicami, ki oskrbovanje grobov nekoliko pocenijo. Malo je porabe enoletnic, saj jih moramo vsako leto na novo posaditi. Tako nam je prihranjen ~as in denar. Pri zasaditvah se upo{teva barve, strukturo in teksturo rastlin in z zimzelenimi grmi~ki je grob urejen tudi preko zime.

Podane so alternativne re{itve, kako se izogniti dragemu pesku za grobove. Tako se lahko zasadi miniaturne trpe`ne netreske, ali pa se uporabi zdrobljeno zglajeno steklo.

Po samem razstavnem prostoru se lahko peljete tudi z rik{o.

Medtem, ko je kolesar vozil po dolgih urejenih poteh, vas hladi veterc in u`itek ob cvetju je {e ve~ji. Ker se je sedaj za~el tudi Oktoberfest, ki je praznik piva, se lahko osve`imo z vr~kom piva.

Zanimivo je, da je v ceni piva vra~unan tudi vr~ek in ga lahko odnesete s seboj za spomin.

� Sabina [egula, univ. dipl. ing., BT[ Kranj Domovanje raznih `u`elk, ki opra{ujejo na{ vrt.

Predstavitev razli~nih zasaditev grobov.

5

MOJ VRT

UREJAMO

6 Kupujemo in sadimo jih ve~ji del leta

Trajnice so sol vsakega vrta e od nekdaj so v na{ih vrtovih rasle nekatere barvite trajnice, kot so potonike, lilije, funkije, di{e~i binkon{tni nageljni in {e marsikaj zanimivega. Danes je izbor trajnic seveda neprimerno bolj bogat in sadike trajnic so mnogo bolj dostopne, kot so bile v~asih, ko so si gospodinje med seboj izmenjevale tistih nekaj razpolo`ljivih sadik, ki so se jim bile pripravljene odpovedati.

@

Dandanes je na trgu `e skoraj nepregledna vrsta najrazli~nej{ih trajnic: takih, ki dobro uspevajo na polnem soncu pa do takih, ki ljubijo senco, visokih in nizkih, takih z barvitim cvetjem, kot tudi takih, ki imajo le lepo listje. Nekatere sadike so vzgojene v odprti zemlji, druge v lon~kih. Nekatere na prostem, druge v rastlinjakih. Nekatere v {otnici, druge v vrtni prsti. Nekatere sadike prihajajo iz oddaljenih krajev in niso preizku{ene v na{ih rastnih pogojih, druge so pri nas vzgojene in prilagojene na{im pogojem. Ob vsej tej bogati ponudbi v~asih kar ne vemo, kako naj izberemo in kako naj kupimo sadike, da ne bomo naredili napake.

Morda ne bo odve~ nekaj besed o nakupih in potem {e o sajenju in negi trpe`nih vrtnih trajnic.

Najprej velja, da je dobro kupovati v znani vrtnariji, oziroma od znanega gojitelja, na katerega se lahko zanesemo, da goji trpe`ne vrste in sorte in da goji za na{e razmere preizku{ene trajnice. La`e seveda zaupamo tistim sadikam trajnic, ki so bile vzgojene na prostem, kakor pa tistim, ki so bile

V polsenci se lahko iz`ivljamo tudi s takimi kreacijami.

gojene v rastlinjakih. Rastlinjaki so pa~ namenjeni ob~utljivej{im rastlinam, kot so lon~nice, balkonsko cvetje in enoletnice.

Vsekakor so bolj ra{~ave tiste trajnice, ki so bile vzgojene v bolj skromnih razmerah, kot pa tiste, ki so bile pomehku`ene z mnogimi gnojenji, rastnimi stimulatorji in hormoni.

Sadike trajnic lahko kupujemo in sadimo ve~ji del leta, ~e so bile vzgojene v lon~kih na prostem in v navadni vrtni prsti, da ob

UREJAMO

MOJ VRT sajenju ne do`ivijo presaditvenega {oka. Ob sajenju je seveda priporo~ljivo sadike temeljito zaliti, nato pa skrbeti za primerno vlago {e toliko ~asa, da se rastline dobro vrastejo. Potem pa si bodo `e same pomagale do vlage, ~e le ne bo premo~na su{a.

Ob hudi su{i pa je dovolj temeljito zaliti enkrat na teden. Vsakodnevno skromno zalivanje ni od koristi.

Skoraj vse trajnice bodo hvale`ne, ~e jim bomo pred sajenjem tla temeljito zrahljali in pognojili s starim hlevskim gnojem ali kompostom. ^e tega nimamo, si pomagamo z drugimi organskimi gnojili, ki bodo poskrbela za hrano v tleh, kot tudi za rahlo prst. Mineralna gnojila, tudi teko~a, lahko pri trajnicah uporabimo le izjemoma, ~e nimamo organskih, za dognojevanje v kasnej{ih letih, ko v tleh za~ne primanjkovati hrane in bi radi {e malo odlo`ili presajanje.

Tudi mnogim starej{im trajnicam lahko pomagamo z dognojevanjem z organskimi gnojili in jih torej presajamo le, ko so vse druge mo`nosti iz~rpane.

Zelo pomembno je, da izberemo prave trajnice za pravo rasti{~e. V senco pa~ ne gre saditi tistih, ki ljubijo sonce in obratno.

Razlika je tudi med trajnicami glede njihove zahtevnosti za hrano in vodo.

Nekatere prav dobro prena{ajo te`ko zemljo in celo zastajajo~o vodo, druge bi v taki zemlji kar hitro segnile. Nekatere se dobro po~utijo tudi na su{nem rasti{~u, druge bi tam propadle zaradi pomanjkanja vode.

7

Modernisti~na skromna zasaditev. ^e ne poznamo dovolj lastnosti posameznih trajnic, poizkusimo manjkajo~e znanje pridobiti s knjigami, katalogi trajnic ali internetnimi stranmi. Lahko pa povpra{amo za nasvet strokovnjaka - poznavalca trajnic. Marsikdo u`iva kar na slepo eksperimentirati in se u~iti na lastnih izku{njah.

Sicer pa velja - le koraj`nim uspe! Saj ni

Velikopotezni motiv v polsenci z bogatocveto~imi astilbami.

ve~jega zadovoljstva, kot brkljati med vrtnim rastlinjem, ko smo utrujeni od napornega delovnega dneva ali imamo morda kak dan samo zase in ga lahko pre`ivimo med vrtnimi ljubljenkami.

� Jo`ica Golob-Klan~i~, foto Mojca Rehar Klan~i~

8

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

Jesensko sajenje ~ebulnic

Mlada ~ebula vse leto od tem naslovom ne bomo govorili o sajenju ~ebulnic za okrasne namene, ki jih prav tako sadimo v oktobru ampak o ~ebulnicah, ki jih u`ivamo in spadajo med vrtnine. Domovina ve~ine ~ebulnic so stepske pokrajine v osrednji Aziji in v tistih razmerah so se prilagodile na poletno su{o tako, da so shranile vse rezervne snovi v ~ebulicah, nadzemni del pa je propadel. ^ebulice navadno v poletnem ~asu poberemo in osu{imo. Z jesenskim de`evjem za~nejo ~ebulice ponovno odganjati korenine ter delno zasnujejo liste in tako pre`ivijo zimo. S prvimi vi{jimi temperaturami v februarju in obilno zimsko vlago ~ebulice od`enejo v bogat nadzemni del - cevaste liste, ki ima nalogo, da ustvari mo~ne ~ebulice za nadaljnje razmno`evanje.

P

Druga polovica oktobra je idealen ~as za sajenje vseh vrst ~ebulnic, tudi tistih v okrasne namene, seveda ~e prenesejo nizke temperature (gladiole jih namre~ ne). V nekaj tednih ugodnih temperatur in dovolj vlage, se posajene ~ebulice dobro ukoreninijo in ravno prav zasnujejo nadzemne

liste, ki ne smejo biti preveliki. Med vrtninami jeseni najpogosteje sadimo jesenski ~esen in ~ebulo - sorto Majski srebrnjak.

Zelo dobro pa bi prezimil tudi zimski luk Allium fistulosum, ki ga u`ivamo kot mlado ~ebulo vse leto.

Jesensko sajenje ~esna Glede na ostale ~ebulnice zahteva ~esen bolj{a, strukturna in s hranili bogata tla, predvsem pa se moramo pred sajenjem znebiti koreninskih plevelov v tleh. V kolobarju pride ~esen na drugo ali tretje mesto za hlevskim gnojem. Preve~ organskih gnojil povzro~a formiranje so~nih strokov z manj{o koli~ino suhih snovi, zato so rastline bolj podvr`ene boleznim, stroki pa niso primerni za dalj{e skladi{~enje. Ker se ~esen razmno`uje le vegetativno s stroki, se z njimi prena{ajo tudi bolezni. Zato je potrebno sadilni material dobro pregledati.

Uporabimo semenski material, ki ga kupimo in je pridelan v Sloveniji, kajti zemljepisna {irina zelo pomembno vpliva na pridelek. Kadar prenesemo ~esen iz severnih v ju`ne predele, se ne formirajo ~ebulice, temve~ ostanejo v fazi listov,

medtem ko prene{ene iz ju`nih predelov zelo podalj{ujejo vegetacijo in dobimo slab{o kvaliteto. Stroki se formirajo pri 14urnem dnevu, zato morajo biti takrat rastline ravno prav razvite.

Nekaj dni pred sajenjem stroke oddvojimo od ~ebulice in izberemo le najdebelej{e.

Dokazano je, da le najdebelej{i stroki dajo velike pridelke. Pogosto se uporabljajo le zunanji stroki, ki so najdebelej{i, kadar so spiralno razvr{~eni. Stroke razku`imo v ustrezni fungicidni raztopini in sadimo na razdaljo 40 cm med vrstami in 7 - 10 cm v vrsti. Pri sajenju na doma~e vrtove lahko izberemo manj{o medvrstno razdaljo. Stroke prekrijemo z 2 - 3 cm debelo plastjo zemlje. Posevek ~esna medvrstno okopavamo, namakamo, dognojujemo ter varujemo pred boleznimi in {kodljivci. Bolezni, predvsem virusne zelo zmanj{ajo pridelek, zato vodilni pridelovalci ~esna v svetu uporabljajo le brezvirusni sadilni material. Ostale bolezni so glivi~ne, podobne kot pri ~ebuli.

Prav tako ~esen napadajo podobni {kodljivci kot ~ebulo. To so ~ebulna muha, porova zavrtalka, ~esnova muha in resarji, ki delajo bele ~rtaste proge na listih.

Takoj ko za~nejo listi rumeneti, je treba ~esen pobrati iz zemlje. ^esen pulimo, ko se tretjina listov obarva rumeno in se korenine {e dr`ijo zemlje. Zato je potrebno ~esen spodkopavati, kajti korenine odmrejo {ele, ko se listi popolnoma osu{ijo. ^e ~akamo predolgo in pride do de`evja, ~esen nadaljuje z rastjo. Nadzemni del odmre, stroki se oddvojijo od ~ebulice in tak{en nima tr`ne vrednosti. Pri nas se pogosto pojavlja tudi avtohtoni, doma~i ~esen, ki obvezno naredi cvetna stebla. Je prezimen in veliko bolj pozen. Njegov izkop se pri~ne navadno proti koncu julija. Po izkopu ~esen su{imo na njivi ali ga obe{amo v pokrit, a ne zaprt prostor, kajti kot ~ebula tudi ~esen zahteva zelo suho ozra~je pri skladi{~enju, v katerem lahko ostane jesenski do 6 mesecev, medtem ko spomladanski tudi do 10 mesecev. ^ebula na Gorenjskem

MOJ VRT Majski srebrnjak To je sorta, ki jo pri nas najpogosteje sadimo v oktobru in pobiramo maja. Lahko posku{amo tudi z drugimi sortami, vendar so v~asih te`ave z prenizkimi temperaturami in ve~ina posevka pomrzne. Tudi z majskim srebrnjakom nimamo najbolj{ih izku{enj, saj ga tudi nekaj propade med zimo, spomladi pozabimo na ~ebulno muho, ki najraje odlaga jaj~eca v srebrnjak in na koncu nam v maju zelo hitro pobegne v cvet.

Pri nas dobro uspeva na Pri-morskem, kjer ga `e tradicionalno posejejo na gredice v avgustu. Sadike, ki zelo dobro prena{ajo presajanje, pridejo na stalno mesto v oktobru in ukorenijene s 3 do 5 listov zelo dobro pre`ivijo zimo.

Zgodaj spomladi ga okopjejo in `e v aprilu pobirajo kot mlado ~ebulo. Vendar majski srebrnjak naredi lepo belo ~ebulico, ki kot tak{na da ve~ji pridelek. ^e bi `eleli pobirati mlado ~ebulo - to je le odebeljeno steblo brez oblikovane ~ebulice, je najbolje da si posadimo zimski luk (Allium fistulosum), ki zelo hitro raste, dobro prenese nizke temperature in je v ~asu piknikov najbolj iskano `ivilo‌

Zimski luk - Allium fistulosum Namenoma ve~krat omenjeni zimski luk, je pri nas manj znana zelenjadnica, ~eprav so klimatske razmere za njeno rast v Sloveniji ugodne. Ker ve~inoma prezimi na prostem (odvisno od sorte), ga imenujemo zimski luk. Njegova prednost je zlasti v tem, ker ga lahko uporabljamo kot mlado ~ebulo vse leto.

Lahko ga skupaj z zelenimi listi uporabljamo tudi v zimskih in spomladanskih mesecih, ko ni na voljo druge zelenjave. Na

V ZELENJAVNEM VRTU

9

Kitajskem ga nare`ejo na nekaj cm dolge ko{~ke in ga ocvrtega zame{ajo v zape~en ri` ali testenine. Njegovi listi vsebujejo veliko C vitamina (15,9 mg/100 g). Zimski luk, prav tako kot ~esen in ~ebula, vsebuje tudi alicin, ki deluje antibioti~no.

Zimski luk delimo na dva tipa: - sorte in kultivarje, ki se razmno`ujejo s semenom in tvorijo v prvem letu eno steblo (Parade, Bejo).

- sorte in kultivarji, ki imajo {opasto rast (podobno {alotki) in ne tvorijo cvetnega sebla. Razmno`ujejo se z delitvijo. Pri nas jih najdemo po vrtovih na Primorskem.

Zimski luk je dvoletna rastlina. V prvem letu zraste 30 - 80 cm visoko. ^ebulice ne zadebeli, pa~ pa oblikuje nepravo steblo (podobno kot por), ki se razvije iz listnih no`nic. V drugem letu tvori cvetno steblo, ki je pokon~no in v sredini votlo, na koncu jo okroglast kobul, kjer tvori seme. Seme je nekoliko manj{e od ~ebule in kaljivo 3 - 4 leta. ^e raste dalj ~asa na istem mestu, se tudi sam zaseje, ker rad semeni.

Zimsk luk

Zimski luk pridelujemo iz semena ali ga razmno`ujemo z delitvijo rastlin. V tem primeru posadimo po tri rastline na eno sadilno mesto. ^e sadimo bolj globoko, dobimo dalj{e nepravo steblo. Za tr`no pridelavo navadno izberemo vzgojo iz semena. Sejemo na razdaljo 15-25 x 10-15 cm. Tudi te je priporo~ljivo med pridelavo nekoliko osipati, da dobimo dalj{e steblo.

Zimski luk zelo hitro raste, saj dobimo pridelek `e po dveh mesecih od setve.

Ka`e, da je zimski luk obetavna vrtnina po pridelku, prav tako iz vidika vsebnosti hranil. Potrebno jo bo samo ustrezno kulinari~no predstaviti, da se bodo kupci pogosteje odlo~ali za nakup.

� Ana Ogorelec

Zimski luk v drugem letu tvori cvetno steblo.

^esen

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

10 Jesen v sadnem vrtu

Kdaj je pravi ~as za obiranje?

ljub vsem gro`njam z vro~im in suhim poletjem, je vreme letos ubralo svojo pot. Leto{nje poletje ni skoparilo s padavinami. ^e izvzamemo nekaj vro~ih dni v juliju, lahko tudi re~emo, da je bilo to hladno, mokro in neprijazno poletje, ki se je prevesilo v {e bolj neprijazno jesen. Vremenske razmere so vplivale tudi na stanje sadnih dreves in kakovost pridelka. Z zalivanjem v na{ih vrtovih sicer v tem poletju nismo imeli veliko dela, smo pa imeli obilico te`av z rastlinskimi boleznimi. ^e je na{ sadni vrt dobro prestal vremenske ujme in dobro kljuboval rastlinskim boleznim, nas ravno v tem ~asu razveseljuje z jesenskimi jabolki.

K

Dolo~itev pravega ~asa obiranja dolo~ene sadne vrste oziroma sorte je odvisen od namena uporabe plodov.

V sadnih vrtovih ponavadi obiramo sadje v ~asu u`itne zrelosti, kar pomeni da jabolko `e na drevesu dose`e svojo sortno zna~ilno barvo, okus, aromo in se tudi `e nekoliko omeh~a. V u`itni zrelosti obrana jabolka in hru{ke slab{e prenesejo dalj{e skladi{~enje.

V proizvodnih nasadih, kjer sadje pridelujemo za trg, pa je sadje potrebno obirati v takem stadiju razvoja, ki bo omogo~ilo dolgotrajno skladi{~enje. Temu pravimo tehnolo{ka zrelost plodov. Dolo~itev pravilneJonatan pred obiranjem

ga roka obiranja za posamezno sadno vrsto in sorto je zahtevno opravilo. Metod za dolo~anje optimalnega obiralnega roka za posamezne sorte jabolk je ve~. Najve~krat pri dolo~anju ~asa obiranja za posamezno sorto jabolk upo{tevamo naslednje lastnosti plodov: dele` in intenzivnost rde~e barve pri obarvanih sortah, spremembo osnovne zelene barve v rumeno, trdoto plodov in vsebnost suhe snovi oziroma sladkorja, vsebnost kisline ter stopnjo razgradnje {kroba v sladkor.

Z dozorevanjem plodov na drevesu se {krob hitro pretvarja v sladkor. Manj{a vrednost {kroba v plodu pomeni zrelej{e jabolko oziroma hru{ko. Vsebnost {kroba dolo~imo s pomo~jo jodovice, ki nam jo pripravijo v lekarni po slede~em receptu: enemu litru vode je potrebno prime{ati deset gramov kalijevega jodida in tri grame joda. S {krobnim testom si lahko tudi v doma~em vrtu pomagamo pri dolo~anju pravega ~asa obiranja jabolk.

Pre~no prerezano jabolko pomo~imo v jodovico in po nekaj minutah `e lahko dolo~imo oceno zrelosti analiziranih plodov. [krob se v prisotnosti jodovice obarva temno modro oziroma ~rno. Intenzivnost obarvanosti ocenimo s {tevilkami 1 do 10.

Vrednost 10 pomeni, da je plod `e prezrel, ker v njem ni ve~ {kroba. ^e je rezna

Stara sorta Beli zimski kalvil pred obiranjem

ploskev jabolka v celoti obarvana ~rno, predstavlja to vrednost 1, kar pomeni 100 procentov {kroba in popolnoma nezrel plod. Za vsako sorto so pri dolo~anju optimalnega roka obiranja priporo~ene dolo~ene vrednosti {kroba, ki naj bi jih posamezna sorta dosegla ob obiranju. Sorte kot so elstar, gala in idared obiramo pri {krobni vrednosti med 5 - 6, jonagold pri 7 - 9, zlati pri 5, za jonatan pa je okvirna priporo~ena {krobna vrednost okoli 4.

Prezgodaj obrani plodovi nimajo dovolj zgrajene ko`ice, zato je izguba vode ~asu skladi{~enja bistveno ve~ja kot pri plodovih, ki so bili pravo~asno obrani. Taki plodovi se zelo hitro za~no grban~iti.

Temeljna barva prezgodaj obranih plodov nima dopolnilne barve in kaj rado se zgodi, da plodovi med shranjevanjem porjavijo.

Plodovi tudi nimajo dobre arome, so trpki in brez zna~ilnega okusa. Prezgodaj obrana jabolka so tudi dovzetnej{a za grenke pege.

Navsezadnje pa je tudi koli~ina prezgodaj obranih jabolk manj{a kot bi bila sicer, saj se velikost plodov v zadnjih dneh pred obiranjem pove~uje tudi do 0,5 % na dan. ^e pa obiramo jabolka prepozno se pogosto sre~ujemo s pojavom fiziolo{kih bolezni kot so jonatanove pege in steklavost. Med shranjevanjem se pri prepozno obranih plodovih za~ne intenzivno razgrajevati notranji del jabolka oziroma hru{ke. Taki plodovi so tudi premehki in niso primerni za dalj{e shranjevanje.

Pri ve~jih drevesih je zorenje plodov precej{njega {tevila sadnih vrst precej razpotegnjeno. Tudi pri jabolkih in hru{kah vsi plodovi ne dozorijo hkrati. Zaradi tega je priporo~ljivo, da plodove obiramo ve~krat.

Najprej oberemo vrhove in bolj obarvane plodove, potem pa po~akamo, da se {e ostali plodovi nekoliko odebelijo in obarvajo sortno zna~ilno. Tako dobimo bolj izena~ena jabolka, ki so mnogo primernej{a za skladi{~enje in predelavo. Izgube, ki nastanejo med shranjevanjem, so manj{e.

Najbolj{e doma~e skladi{~e za sadje je temna klet, v kateri se temperatura pozimi giblje med 2 in 5 stopinj Celzija. Pri tem je

MOJ VRT tudi priporo~eno, da relativna zra~na vlaga ne pade pod 80 odstotkov, pa tudi 90 odstotkov naj ne bi presegla. Prostor, v katerem bomo skladi{~ili jabolka, je potrebno dobro o~istiti in tekom skladi{~enja sproti odstranjevati po{kodovane oziroma nagnite plodove. Gnitje v sadnem zaboju lahko tudi zmanj-{amo, ~e med plodove vlo`imo plast stiroporja in s tem omogo~imo bolj{o zra~nost. Uskladi{~eni plodovi izlo~ajo etilen (vonj po zrelih jabolkah), zato je potrebno skladi{~e ve~krat na teden prezra~iti. V prostoru ne sme zmrzovati, saj temperature pod 0 stopinj Celzija povzro~ajo porjavitve in propad plodov. Pri vi{jih temperaturah se procesi zorenja nadaljujejo in sadje v kratkem ~asu prezori. Jabolka izgubijo ~vrstost in so~nost ter postanejo mokasta. ^e je klet presuha, plodovi kljub nizki temperaturi izgubljajo vodo in ko`ica se naguba. Paziti je potrebno, da v tem prostoru ne shranjujemo drugega zrelega sadja, krompirja ali zelenjave, ker dodatno izlo~anje etilena pospe{uje prezoritev jabolk in hru{k. ^e se dr`imo zgoraj navedenih navodil, lahko jabolka v doma~i kleti uspe{no skladi{~imo do pomladi.

V SADOVNJAKU ^e nimamo primernega prostora, lahko jabolka za ve~ tednov hranimo tudi v plasti~nih vre~kah v temnem in hladnem prostoru. Pri dihanju plodovi hitro porabijo razpolo`ljivi kisik in pri pove~anem ogljikovem dioksidu se upo~asni dihanje

lepo oblo`eno drevo carjevi~a

11 oziroma prezorevanje plodov. Dihanje se ne sme popolnoma ustaviti, ker bi sicer plodovi propadli, zato moramo vre~ke predhodno preluknjati. � Andreja Brence, KGZS - zavod Novo mesto

12

NASVET

MOJ VRT

MOJ VRT

ZA BOLJ[I PRIDELEK

13

Z Bogatinom pove~amo organsko maso v tleh

S pravilno oskrbo vrtov do bolj{e rodovitnosti gnojenjem nadome{~amo snovi, ki smo jih preko celega leta odna{ali z na{ih vrtov, tako s pridelkom kot z odstranjenim plevelom in odmrlimi rastlinskimi ostanki. Zaradi intenzivne obdelave vrtov se organska snov v tleh hitro razgrajuje in prav je, da jo nadomestimo z organskimi gnojili. Za gnojenje vrtov uporabljamo razli~na organska gnojila, priporo~ljiva je uporaba doma~ega komposta.

Z

Za jesensko gnojenje uporabljamo gnojila z visoko vsebnostjo organske mase.

Jeseni pripravimo tla na zimsko po~ivanje, zato gnojimo zmerno in gnojilo plitvo zadelamo v tla.

Pomembno je vedeti, da se hranila iz tal tudi izpirajo, zato jeseni ne pretiravamo

z gnojenjem, saj bomo gnojili tudi spomladi. Zapomnimo si, da z du{ikom (N) gnojimo rastlinam pred setvijo in sajenjem, po potrebi pa jih dognojimo tudi med rastno dobo.

Potrudimo se, da gredice jeseni in ~ez zimo ne bodo prazne. Posejmo motovilec, zimske solate, me{anice za podor.

Rastline bodo s svojimi listi zakrile obdelovalno povr{ino in s tem se bodo zmanj{ali neugodni vremenski vplivi na tla, prav tako bomo prepre~ili izgube rastlinskih hranil.

Za gnojenje vrtov jeseni lahko uporabimo tudi Bogatin. Potrosimo ga po gredicah in rahlo vdelamo v vrhnjo plast tal. Pognojimo gredice kamor bomo sadili spomladi cveto~e ~ebulnice: tulipane, narcise, `afrane, ‌ Uporabimo

ga lahko pri sajenju ma~eh, razli~nih trajnic, okrasnih grmovnic in drevin.

Ob sajenju sadnega drevja, vinske trte gnojimo zalo`no. Uporabljamo gnojila, ki vsebujejo ve~ji odstotek fosforja (P) in kalija (K) in le malo du{ika. Seveda pa moramo dodati tudi organsko gnojilo. ^e gnojimo z Bogatinom, odmerimo 1-2 l Bogatina na sadiko, ga zme{amo z zemljo in enakomerno razporedimo po sadilni jami.

Pri gnojenju z Bogatinom pove~amo koli~ino organske mase v tleh, kar ugodno vpliva na strukturo tal, vodno zra~ni re`im in pove~uje mikrobiolo{ko aktivnost ter vpliva na pozitivno bilanco humusa v tleh.

� Alenka Novak

MOJ VRT

FITOFARMACIJA

14

S primerno oskrbo lahko prepre~imo bolezen

^rna listna pegavost vrtnic ktober je ~as, ko posadimo najrazli~nej{e trajnice in med njimi imajo {e vedno pomembno mesto tudi vrtnice. @e gr{ka pesnica Sapfo jih je poimenovala za “kraljice cvetlic”. Izredno velika ponudba od miniaturnih, pokrovnih, stebelnih vrtnic do ~ajevk in plezalk v domi{ljijskih barvah in oblikah cvetov vedno znova premami ljubitelje za nakup. Toda pozor!

Ali tem peti~nim lepoticam sploh lahko ponudimo ustrezen prostor v na{em vrtu, kjer se bodo dobro po~utile in uspevale? In kar je zelo pomembno - ali smo v resnici pripravljeni skrbeti zanje, kajti skrbi in pozornosti zahtevajo res veliko.

O

Samo v tem primeru nam bodo trud bogato povrnile z obilnim cvetenjem in lepoto. Tega se moramo zavedati `e ob nakupu, prav tako tudi nekaterih zdravstvenih te`av, ki jim pri teh rastlinah ne bomo ube`ali.

Vsem, ki nameravate postati novi lastniki vrtnic, pa tudi tistim, ki to `e ste, bom tokrat predstavila bolezen, ki je najpogostej{a in najnevarnej{a - to je ~rna listna pegavost vrtnic (Diplocarpon rosae).

Najrazli~nej{e vrste pegavosti na rastlinah povzro~ajo glive, ki za svoj razvoj in razmno`evanje potrebujejo vlago (to ni nujno de`)! in ustrezno temperaturo, ki je lahko tudi nekoliko ni`ja - poleti okrog 18° C. Leto{nje poletje je bilo idealno za razvoj te bolezni, zato se je pojavila v velikem obsegu in ne samo na Gorenjskem, kjer je obi~ajen gost. @e ob sajenju pazimo, da je med grmi dovolj prostora, zato jih posadimo na razdaljo, kakr{no zahteva zase odrasla rastlina. Najpogostej{a napaka je narejena ravno ob saditvi, ko so sadike {e majhne in ne pomislimo, da bodo zrasle, zato jih sadimo pregosto. Odrasle rastline se potem prepletajo, zaradi listne mase ni zra~enja v notranjosti grma. Tako je tudi poleti, ko se pono~i temperature zni`ajo in nastopi rosa, vedno dovolj vlage za razvoj bolezni.

V popoldanskem ~asu obiskujem stranke NA TERENU in jim svetujem glede zdravstvenega varstva rastlin, PREDAVAM za ve~je skupine kot so razna dru{tva (teme po `elji), manj{im skupinam ali posameznikom sem na razpolago za osebne in{trukcije, svetujem pri UREDITVI RAZNIH POVR[IN, organiziram TE^AJE ZA IZVAJALCE zdravstvenega varstva rastlin in PRODAJALCE FFS. Vse informacije na GSM: 031/302-389 (Tatjana Rupnik).

Pravilna oskrba vrtnic med rastno dobo pomembno pripomore k prepre~evanju bolezni.

Zavedati se moramo, da porabijo vrtnice dva do trikrat ve~ hranilnih snovi kot zelenjava in da so ob~utljive na pomanjkanje vlage, kar preprosto pomeni, da jim moramo obilno postre~i s “hrano in pija~o”.

Simptomi ali bolezenski znaki, ki nas opozorijo na prisotnost ~rne listne pegavosti, so okrogle ~rne, v~asih sive ali rjavkaste pege, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Dose`ejo velikost do enega centimetra. Tkivo okrog peg rumeni in ko se pege {irijo, se razbarva cel list. Porumenelo listje pri~ne prezgodaj odpadati. Ob~utljivej{e rastline in sorte lahko povsem ogolijo. V tem primeru jeseni ponovno od`enejo mladi poganjki, ki ne dozorijo in zato pozebejo. Pri vrtnicah iz rodu Rosa so oboleli deli pogosto majhni in razpr{eni, zato bolezen te`je prepoznamo.

Gliva prezimuje v odpadlem listju, zato vsega sproti, zlasti pa jeseni po kon~ani vegetaciji odstranimo in uni~imo (npr. se`gemo). V~asih prezimi tudi v ranicah na poganjkih, zato jih temeljito preglejmo pred zimo in sumljive odstranimo, rane pa obvezno zama`emo s cepilno smolo.

Edina zanesljiva za{~ita proti tej bolezni je pravo~asno in redno {kropljenje skozi vso rastno dobo. [kropiti za~nemo `e zgodaj spomladi takoj po rezi oziroma najkasneje ob prvih znakih bolezni in ponavljamo vso rastno dobo - seveda obvezno menjamo pripravke! Sprva uporabimo preventivne fungicide, pri katerih presledek med {kropljenji ne bi

Za~etni znaki bolezni in tipi~ni pogojivlaga.

Ste jo prepoznali? ^rna listna pegavost vrtnic.

smel biti dalj{i od enega tedna. V fazi bujne rasti pred cvetenjem uporabimo sistemi~ne fungicide, pri katerih je presledek med {kropljenji dalj{i - deset do {tirinajst dni. Pri teh pripravkih se dr`imo pravila, da iste aktivne snovi ne uporabimo ve~ kot dvakrat zaporedoma v sezoni, sicer lahko pride do odpornosti bolezni. Med cvetenjem, ko se rast ustavi, lahko ponovno uporabimo preventivne fungicide v kombinaciji s sistemi~nimi ali same. Kombinacije so priporo~ljive, ker lahko na ta na~in obe-nem zatiramo {e dve precej pogosti bolezni vrtnic in sicer pepelovko ter rjo. Eden pripravkov, ki je celo registriran za uporabo proti vsem trem boleznim, je Baycor DC 300. Zaradi oslabelosti grmov pri tej bolezni priporo~am, da {kropilni brozgi vsakokrat dodate listno gnojilo in s tem rastlini zagotovite osnovno prehrano.

POZOR! Kadar {kropimo med cvetenjem, uporabimo fitofarmacevtska sredstva, ki niso strupena za ~ebele! Ve~ina jih sicer ni, toda ~e jih ne uporabljamo pravilno (koncentracije, ~as {kropljenja, …) to lahko postanejo. VEDNO {kropite pozno zve~er, ko se njihov nalet kon~a!

V tem obdobju morate biti previdni pri {kropljenju tudi zaradi samih cvetov, da jih ne po{kodujete: stalne napake so megljenje namesto {kropljenja (zana{anje pripravka od mesta {kropljenja!), uporaba prehladne vode (iz pipe), {kropljenje ~ez opoldne, … [koda bo v tem primeru precej ve~ja od koristi.

In kaj lahko storite `e jeseni poleg tega da uni~ite oku`eno listje? Normalno bi listje odpadlo konec oktobra in to je znak, da rastlina po~iva. V ~asu mirovanja od jeseni do spomladi do brstenja lahko uporabite bakrove pripravke dva do trikrat. Ste {e vedno navdu{eni nad vrtnicami? Veliko potrpljenja in truda vam bo zagotovo prineslo zadovoljstvo ob pogledu na “kraljice cvetlic”.

✍ Tatjana Rupnik, univ. dipl. ing. agr.

MOJ VRT

OGLASI

15

16

NA ENEM MESTU

MOJ VRT

Ekolo{ko vrtnarjenje: - naravna bioaktivna gnojila - gnojila iz rastlinskih izvle~kov - naravna sredstva za varstvo rastlin brez ~akalne dobe

- vse za va{ zelenjavni in okrasni vrt ter sadovnjak - fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - svetovanje - zoo program - hrana in oprema za male `ivali - hobi program, ro~no orodje - ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo - barve, laki, premazi, olja, maziva - gospodinjski pripomo~ki

sadike grmovnic, trajnic, sadnega drevja, ...

KMETIJSKO-VRTNARSKI CENTER

KMETIJSKO-TEHNI^NI CENTER SLOGA

[uceva 27, Kranj, tel.: 04/20 14 960, odprto: 8 - 19, sobota 8 - 13

Kranjska c. 29, [en~ur, tel.: 04/251 97 72, odprto: 7 - 19, sobota 7 - 13