Mojvrt0506

-

[OPEK CVETJA

2

MOJ VRT

Celotno delo in ljubezen do rastlin

Omamne vonjave `ametnih cvetov oletje je ~as, ko nas vsak dan pozdravijo mnoge cvetlice na balkonih, vrtovih kot tudi v parkih. V svoji lepoti kar `arijo, seveda, ~e jim nudimo kar potrebujejo. Tako moramo poznati njihove zahteve, koliko svetlobe, vode in gnojenja potrebujejo. Nemalokrat nam ponagajajo razni {kodljivci in rastlinske bolezni. ^e na svoje rastline pazimo, jim damo kar `elijo in jih za{~itimo pred neprijetnostim, nam svojo hvale`nost vra~ajo z bujnim cvetenjem in pisanimi listi.

P

Preden si za`elimo urediti samo zasaditev je potrebno v mislih, lahko tudi na papirju, imeti na~rt zasaditve. Pri tem upo{tevamo, da se rastne zahteve rastlin ujemajo. Tudi barve in strukturne kombinacije so pomembne za celoten videz. V posodo lahko skupaj zasadimo vise~e ali pokon~no rasto~e rastline. Skupaj potem tvorijo cveto~o umetnino. Da smo preko poletja obdani z lepimi okrasnimi rastlinami pa moramo zanje tudi skrbeti. To ne pomeni le rednega zalivanja, ampak tudi gnojenje in ostala nega rastlin. Predolge poganjke, ki nam silijo iz neke cveto~e oblike, moramo sproti odstranjevati. S tem vzpodbudimo bolj grmi~asto razvejano razrast rastlin. Odcvetele cvetove odstranjujemo, saj ne `elimo, da rastlina porabi vso energijo za tvorjenje semen, ampak za cvetenje. Ovenelo odcvetelo cvetje, ki ne tvori semena, je prav tako neza`eleno. Ne samo zaradi estetskega vidika, ampak tudi zaradi oku`b z boleznimi. Odcvetelo cvetje in posu{eni listi za~no gniti, pojavi se plesen. Te bolezni se nato raz{irijo po celotni rastlini, ki zato lahko tudi propade. ^e opazimo na rastlinah mravlje, so seveda na rastlini lahko u{i, ki jih privabljajo s svojo medeno roso. Ob napadu bolezni in {kodljivcev uporabimo razli~na fitofarmacevtska sredstva.

Rastline za bujno cvetenje potrebujejo ve~ fosforja in kalija, nekoliko manj du{ika. V trgovinah se lahko kupi razli~na gnojila, ki

Zanimiva sen~na kombinacija: Pisano listni `ajbelj z modrimi cvetovi, na vrhu opore rde~a begonija in rumena zaj~ja deteljica, ob vzno`ju opore kombinacija strukturnih rastlin. V takih razmerah lahko uspeva tudi verbena in ~rnooka suzana, ki se vzpenja in ima rumene cvetove s ~rno sredino.

Kontrastna kombinacija - vijoli~ne vodenke in rumeno-oran`ne kapucinke.

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 7. 6. 2005, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o.

Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: slastni sade` (foto: Maks Vre~ko).

MOJ VRT namensko vsebujejo prava razmerja potrebnih snovi za ugodno rast in cvetenje rastlin. Nekatere rastline potrebujejo posebno oskrbo z razli~nimi elementi, kot na primer surfinije `elezo. Za take zahteve so na voljo ravno tako posebna gnojila.

Najbolj{i ~as za zalivanje je pozno zve~er, ko se rastline ohladijo od vro~ega poletnega dneva in voda po~asneje izhlapi iz posode. Tako imajo korenine mo`nost ~rpanja vode preko cele no~i brez konkurence sonca. V takem ~asu je priporo~ljivo foliarno gnojenje preko listov. Rastlino popr{imo z vodo, v kateri je razred~eno gnojilo. Koncentracije gnojil pri foliarnem gnojenju morajo biti manj{e kot pri navadnem zalivanju.

Ob dalj{ih de`evnih dneh pazimo, da voda ne zastaja v podstavkih posod, saj tudi korenine potrebujejo zrak. ^e je substrat stalno prepojen z vodo, se lahko pojavi koreninska gniloba. Rastline za~no hirati in veneti. Znaki so zelo podobni znakom pomanjkanja vode, le da ob temeljitem pregledu rastlin ugotovimo, da je substrat preve~ namo~en z vodo. V takem primeru pustimo rastlino, da se nekoliko presu{i in ~e oku`ba ni prevelika se bo v nekaj dneh rast popravila. V huj{ih primerih si pomagamo s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki jih enostavno damo v pravilni koncentraciji v vodo, s katero bomo zalili rastlino. Ve~ina rastlin, ki jih uporabljamo za zasaditve balkonskih korit niso prezimno trdne. So enoletnice ali pa pogojne enoletnice, kar pomeni, da se v na{ih podnebnih razmerah obna{ajo kot enoletnice, v svoji domovini, ki ima bolj toplej{o klimo in mile zime ali pa zim sploh ni, so lahko trajnice.

Ko poznamo osnovna pravila kako oskrbeti na{e rastline, se nato poglobimo v pravilen izbor rastlin glede na njihove zahteve.

Dolo~ene rastline, ki jih imamo na balkonih, ljubijo sen~en, druge son~en prostor. To nam je seveda v veliko zadovoljstvo, saj imamo ob pravilni izbiri lepo cveto~e zasaditve dobesedno okoli celotne hi{e.

Najve~krat nam delajo te`ave sen~ne lege. V dana{njem ~asu je za te razmere na voljo velika izbira rastlin, ki so nam v ponos na severnih balkonih ali pa pod velikimi drevesi v njihovih sencah.

Ljubitelji klasi~nih zasaditev v sen~nih legah prisegajo na dve tipi~ni sen~ni rastlini. To sta fuksija in begonija.

Fuksija se odlikuje predvsem po svojevrstnih kimastih zvon~astih cvetovih z zna~ilno izvihano ~a{o, pri ~emer lahko izbiramo {e med razli~nimi, navadno `ivimi barvami (bela, rde~e vijoli~asta, sivo vijoli~asta, rde~a, ro`nata, bledo rumena). Cvetovi so najve~krat dvobarvni, redko enobarvni, v~asih celo trobarvni. Teh kri`ancev ni te`ko gojiti in zelo dolgo cvetijo. V su{nih obdobjih izdatno zalivamo. Ob~asno uporabimo teko~e gnojilo.

Begonije so priljubljene balkonske lon~nice, potomke {tevilnega rodu. Doma so v tropskih predelih Ju`ne Amerike, Azije in Afrike.

Dana{nje vrste so potomci {tevilnih kri`anj, ki so jih ustvarili `lahtnitelji, belgijski vrtnarji, iz okolice Genta. Skupna lastnost so gomolji, po rasti pa so pokon~ne ali vise~e, cvetovi so veliki ali majhni, v vrstah ali enojni, celorobni ali z narezljanim robom, rde~i, oran`ni, rumeni, roza, mareli~ni ali beli, nekatere pa imajo tudi preproste dvobarvne, belo-rde~e ali rumeno-rde~e cvetove.

Novej{i kri`anci so v pastelnih barvah, ki so letos {e posebno moderni.

Iz opisa obeh rodov rastlin vidimo, da lahko zasadimo zanimive kombinacije cveto~ih rastlin. V senci uspevajo tudi manj znane rastline, kot bakopa, deteljica, di{e~a pelargonija, sladek krompir.

Rantonetijeva krompirjevka - Solanum - modri cvetovi z rumeno sredino Novost - strukturna kot tudi cveto~a rastlina Brazilski slezinec Abutilon megapotamicum

4 Bakopa ima majhne jaj~asto oblikovane liste z mno`ico drobnih belih cvetov in kompaktno prave{ajo~o rast. V senci ima bujnej{e cvetje, na soncu so bolj izraziti listi in jo lahko uporabimo kot strukturno rastlino. Zaj~ja deteljica je prav tako lahko strukturna rastlina s svojimi tri ali {tiri peresnimi listi. Listi so bolj izraziti, ~e se odlo~imo za temno rde~e rjavo razli~ico z drobnimi rumenimi cvetovi. Di{e~a pelargonija poleg tega, da uspeva v senci, ima zanimive nazob~ane liste in majhne cvetove, {e izjemno lepo di{i. Ta vonj je nam v{e~ in k sre~i odvra~a mar~es. Tako je taka zasaditev dobrodo{la ob vhodnih vratih ali na oknu, ki je veliko odprto. Ob imenu sladek krompir ve~ina pomisli na hrano, vendar je ta rastlina popolnoma kaj drugega. Lahko jo imamo v zasaditvi kot preve{ajo~o, ~e pa jo prive`emo ob oporo je lepa pokon~na rastlina. S svojimi zanimivimi vijoli~astimi zvezdastimi cvetovi z rumeno sredino se lepo dopolnjuje z vijoli~asto obarvanimi cvetovi fuksij. Tej mno`ici rastlin se v senci rade pridru`ijo {e navadne vodenke, streptokarp, kapucinka, lobelija in {e kak{na rastlina.

Vidimo, kako lepo lahko poskrbimo za manj ugodna rasti{~a, na son~nih balkonih pa se nam odpre mno`ica pisanega cvetja, ki nas lahko razveseljuje.

Na prvem mestu so seveda pelargonije.

Tako pokon~ne rde~e, ki so `e v~asih krasile kme~ka okna, kot tudi preve{ajo~e br{ljanke. Vendar se lahko enovrstne zasaditve lahko popestrijo z drugim cvetjem.

Kombiniramo lahko tople barve cvetov ali

[OPEK CVETJA pa se poigramo s kontrasti. Pri tem se sre~amo z drugim najbolj zastopanim rodom petunijami. Iz njih izhajajo slovenke, surfinije in miljon zvon~kov. Predstavnice petunij so v razli~nih barvah, imajo razli~no velike trobentaste cvetove, zahtevajo pa kar nekaj nege.

V novej{em ~asu so zanimive kombinacije razli~nih rastlin, ki so k nam prispele iz daljnih de`el in nam tako popestrila na{ vsak dan. Med drugim so iz Amerike k nam prispele mnoge cveto~e rastline kot so agerat, bidens, cigaretka, sanvitalija, lantana, dipladenija, okrasni tobak, vanilijevka.

Azija nam je poslala miljon zvon~kov in surfinije. Iz Avstralije smo dobili brahikomo, drobnocvetno suho ro`o in novogvinejsko vodenko, ki uspeva na soncu. Tudi Afrika je domovina marsikatere rastline, kot so vise~i zaj~ki, bakopa, diascija, dimorfoteka, gazanija, portulak in celo pelargonija.

Med temi cveto~imi rastlinami lahko zasadimo tudi take, katere so z okrasnimi listi t. i. strukturne rastline. Tudi te rastline so prispele iz `e na{tetih celin in sicer: iz Afrike imamo lotus, ricinus, afri{ki smilj, asparagus, pokon~no moljevko, hipoest, iz Amerike lasasto proso, alternarijo, tradeskancijo, citronko, batate, iz Azije citronsko travo, vedelijo, pisanolistno pijav~nico, okrasno koprivo in iz Avstralije br{ljanovolistno vijolico, mulenbekijo. To je le nekaj rastlin, ki s svojo raznolikostjo osve`i-jo na{e zasaditve. ^e imamo radi sve`a zeli{~a in nimamo vrta, si lahko majhen zeli{~ni koti~ek

Kombinacija za sen~ne lege - strukturni lotos s srebrnimi iglicami, fuksija in bakopa z drobnimi belimi cvetovi (Vse fotografije so posnete v vrtnariji Podgornik - Re{ v Podvinu).

MOJ VRT pri~aramo z zeli{~i, ki so lepega estetskega videza, saj lepo cvetijo, imajo pisane liste in lepo di{ijo. Poleg na{tetih lastnosti pa jih lahko {e uporabimo v kuhinji. Tako zasadimo kombinacijo preve{ajo~ega ro`marina, pisanolistni timijan, rde~elistni `ajbelj, citron meliso in drobnjak. Kot strukturno rastlino dodamo tudi navaden petr{ilj. Za sladokusce zasadimo {e vise~e jagode, ki lahko cvetjo rde~kasto-vijoli~no, ali pa imamo radi solato iz majhnih paradi`nikov.

Mo`nosti so brez mej, le pogum in kan~ek domiselnosti potrebujete.

Iz okna se nam pogled ustavi na lepem urejenem vrtu, ki nam prispeva k celotni podobi na{ega doma. Na voljo imamo veliko enoletnic, ki jih vsako leto lahko poljubno menjamo in tako spreminjamo podobo vrta. ^e imamo nekoliko manj ~asa, raje zasadimo trajnice. Pri trajni zasaditvi moramo nekoliko bolj preudarno premisliti in narediti na~rt zasaditve. Na obrobje damo nekoliko vi{je trajnice, ob potkah nizke pokrovne. Upo{tevati moramo njihove zahteve in koliko se razrastejo.

Najve~krat pa vseeno posegamo po enoletnicah, ki jih sadimo v razli~nih kombinacijah. Na gredicah lahko ustvarimo razli~ne vzorce iz `ametnic, ageratuma, salvij, portulaka, malih begonij. Nekoliko vi{je rasto~e cinije, astre, gladijole, dalije, marjete in druge posejemo ali posadimo na grede, ki so bolj ob robu vrta, saj jih uporabljamo za rezano cvetje in nam krasijo notranje prostore v obliki raznih aran`majev.

V sencah dreves imamo poleg posod z `e na{tetimi zasaditvami {e pisanolistne hoste, ciklame in razne praproti. Skrb za vrt poteka preko celega leta, najva`nej{a opravila pa so zalivanje, gnojenje in odstranjevanje plevelov. K redni oskrbi pri{tevamo {e zatiranje bolezni in {kodljivcev.

Lep vrt je rezultat celoletnega dela in ljubezni do rastlin. ^e bomo mi skrbeli za na{e izbranke v vrtu, nam bodo svojo hvale`nost vra~ale z `ametnimi cvetovi, z bujnimi listi in omamnim vonjem. Poskrbele bodo, da bomo imeli svoj mali paradi`, v katerem lahko pozabimo na vsakodnevne skrbi in zadihamo s polnimi plju~i. V `ivljenju preve~ hitimo in se ne ozremo nazaj.

V vrtu se ~as lahko ustavi in na vrtni klopci popita osve`ilna pija~a nam vsak dan lahko podari nekaj minutk oddiha.

� Sabina [egula, univ. dipl. ing., BT[ Kranj

MOJ VRT

UREJAMO

5

Trajnice so lepe in enostavne vrtne rastline

Bogata izbira za son~ne in sen~ne lege

se trajnice sicer ne sodijo med trpe`ne in enostavne. Vsekakor pa je mnogo tak{nih trajnic, ki resni~no zahtevajo zelo malo nege in minimalno skrb nam popla~ajo z bogatim in mnoga leta ponavljajo~im se cvetenjem.

Drevnine in trata so sicer ogrodje vrta, vendar se tudi barvitim trajnicam ne ka`e odpovedati. Vsekakor mirno lahko re~emo, da so trajnice sol vsake vrtne kompozicije.

V

V poplavi najrazli~nej{ega vrtnega rastlinja imajo trpe`ne trajnice gotovo posebno vrednost in med strokovnimi re{itvami zavzemajo posebno mesto. S svojim cvetjem, strukturiranostjo listja, razli~no obliko rasti in {iroko paleto barv listja, predstavljajo kompozicijske elemente, s katerimi oblikujemo prefinjene vrtne motive. Racionalni Nemci so jih `e pred desetletji uvrstili med najcenej{e nosilce barv v vrtovih in javnih zelenicah. Poleg stro{kov za investicije {tejejo prav gotovo tudi stro{ki vzdr`evanja. Prav izbrane vrste in sorte trpe`nih in dolgo`ivih trajnic mo~no poenostavijo in pocenijo vzdr`evanje. Tiste bolj zahtevne in kratko`ive trajnice so pa~ namenjene tistim, ki jim lahko posvetijo ve~ ~asa, oziroma za posebne namene. S trpe`nimi pa oblikujemo motive, ki morajo na mestu vztrajati vrsto let brez posebne nege. In tudi takih trajnic ni malo ! Pa najsi bo za son~ne, ali tudi za sen~ne lege.

Poglejmo le nekaj tak{nih, ki lepo uspevajo na soncu: Sibirske perunike (Iris sibirica) so kar obse`na skupina posebno trpe`nih trajnic v razli~nih svetlo, `ivo in temno modrih ali vijoli~nih ter rozavijoli~nih nijansah.

Dobro uspevajo v vsaki vrtni prsti, tudi taki z zastajajo~o vodo, saj prena{ajo celo zamo~virjena tla. Le pe{~enih su{nih tal ne marajo. Njih gosti {opi nas vsako leto znova v maju ali za~etku junija razveselijo z bogatim cvetenjem. Skozi vso rastno dobo pa imajo lepo listje, ki je tudi pozimi lepo, ~eprav se posu{i. Pore`emo ga {ele zgodaj spomladi.

Maslenice (Hemerocallis) so tako {tevil~na in raznolika skupina izjemno trpe`-

Sibirske perunike posadimo v mo~virsko gredo. Prav dobro pa rastejo tudi na obi~ajnih vrtnih gredah. nih trajnic, da zaslu`ijo posebno pozornost.

V svetu je registriranih na desettiso~e sort in novitete dosegajo astronomsko visoke cene. Vendar standardno uveljavljene sorte lahko kupimo za ~isto normalno, tudi vsakemu Slovencu dostopno ceno. Tudi pri nas gojitelji postre`ejo z lepim sortimen-

tom. Barvni spekter teh trajnic zajema vse barve, razen modre, v vseh mogo~ih niansah. Nekatere sorte so enobarvne, druge pisane. Najni`je dosegajo kakih 25 cm in najvi{je preko metra. Njihov ~as cvetenja se razteza glede na sorto od maja pa do avgusta. Nekatere izjemne sorte pa pocvita-

Hoste sodijo med najhvale`nej{e vrtne trajnice za sen~ne in polsen~ne lege.

6

Potonike postajajo spet moderne, ~eprav so rasle po starih kme~kih in me{~anskih vrtovih. jo celo od maja do poznojesenskega mraza.

Njih cvetje je razli~nih dimenzij, premera od 4 do 25 cm. Dobro uspevajo v vsaki vrtni zemlji, na son~ni ali polsen~ni legi in so na stalnem mestu lahko desetletja brez kakih posebnih gojitvenih ukrepov. Glavno opravilo v nasadu maslenic je odstranjevanje odcvetelih cvetnih stebel po zaklju~ku cvetenja in poznojesensko odstranjevanje odmrlega listja.

Tudi potonike (Paeonia) v vseh niansah rde~e, ro`nate in bele barve, redko rumene, so lahko na stalnem mestu leta in leta. Na soncu cvetijo bogato, v polsenci nekoliko manj. Kar se tal ti~e niso zahtevne, le su{nih in pe{~enih tal se je treba izogibati ob njihovem sajenju. Negovalna dela v glavnem zajemajo odstranjevanje odmrlih delov po cvetenju in pozno jeseni, ko nadzemni deli odmro.

UREJAMO

Marsikdaj sli{imo, da trajnice niso za senco, kar seveda ne dr`i. Poglejmo si nekaj takih, ki v senci prav dobro uspevajo, `ivijo zelo dolgo in za vzdr`evanje sploh niso zahtevne.

Vrtne kresnice (Astilbe) v sortah v beli, ro`nati ali rde~i barvi so prav bogato cveto~e trajnice za sen~ne ali polsen~ne lege. Le dovolj globoka in hranilna tla zahtevajo, da jih ne prizadene su{a. Jeseni nadzemni deli odmro, vendar so lepi in zanimivi, zato jih pore`emo {ele zgodaj spomladi.

Rodgersija (Rodgersia) je visoka trajnica z zelo velikimi dekorativnimi listi in cvetjem za sen~na in globoka tla. Odmrle nadzemne dele pore`emo `e jeseni.

Hoste (Hosta) v ne{tetih sortah gojimo predvsem zaradi barvitega listja, pa tudi cvetje v modrih, vijo~nih in belih odtenkih ni zanemarljivo. Ve~ina sort pride prav do izraza v polsenci ali celo v globoki senci.

Redkej{e so sorte, ki prav dobro uspevajo tudi na soncu. Njihovo listje je lahko

MOJ VRT

zeleno, sivozeleno, sivo, rumenozeleno, veliko pa je sort s pisanim listjem z zelenorumeno, zeleno belo, sivorumeno ali sivobelo risbo na listih. Kar se tal ti~e, imajo hoste raj{i bolj vla`no prst kot pa su{no vendar zalivanje v dovolj globokih tleh in zlasti v senci na~eloma ni potrebno.

Nadzemne odmrle dele odstranimo pozno jeseni.

Trpe`ne trajnice so namenjene vsem tistim, ki `elijo var~no in lepo poskrbeti za vrtove in parke. Mestni o~etje, ki upravljajo z javnim denarjem, na to najve~krat pozabijo in za polep{anje mestnih zelenih povr{in trajnic skoraj ne uporabljajo.

Tudi tisti lastniki ve~jih ali manj{ih vrtov, ki vedno to`ijo, da nimajo ~asa, velikokrat svoje vrtove poenostavijo do te mere, da so s sicer lepim drevjem, grmovnicami in trato `e kar dolgo~asni. Pa tako malo bi bilo potrebno, da bi s trpe`nimi trajnicami vnesli vanje poleg urejenosti {e barvitost.

� Jo`ica Golob-Klan~i~

MOJ VRT

DOBRO JE VEDETI

7

Nasvet

Univerzalno gnojilo za odpornost rastlin Pinus Profert A

Gnojilo uporabljamo predvsem za zalivanje trat in pri vzgoji sadik (zelenjave, okrasnih in sadnih rastlin).

Pinus Profert A u~inkovito izbolj{ujejo kvaliteto trat, saj pove~uje {tevilo rastlin na povr{ino. Barva trate je intenzivnej{a, obseg koreninskega sistema ve~ji, rastline so ~vrstej{e, kar je pomembno predvsem za igralne povr{ine. Za zalivanje trat je v ta namen izdelan poseben aplikator, ki ga enostavno privijemo na embala`o, priklju~imo na dovodno cev in zalijemo povr{ino trate.

Pri uporabi v vzgoji sadik Pinus Profert A utrdi rastline, ki zaradi

ve~je utrjenosti tudi la`je prenesejo stres ob presajanju.

Pinus Profert Mara Gnojilo uporabljamo predvsem foliarno preko lista. Je idealno za uporabo po razli~nih stresnih situacijah (to~a, zmrzal, su{a). Vsebuje tudi Ca v teko~i obliki, kar je pomembno predvsem v sadjarstvu za prepre~evanje grenke pegavosti ter pri pridelavi plodovk.

Uporabljamo ga v vinogradni{tvu, sadjarstvu, zelenjadarstvu in v poljedelskih kulturah.

Pinus Profert Plus Gnojilo uporabljamo tako za zaliva-

nje, kot tudi foliarno preko lista.

Od Pinus Proferta A in Mare se razlikuje po dodanih rastlinskih ekstraktih (feferonov in ~esna), ki mo~no pove~ujejo odpornost rastlin.

Za ekstrakte ~esna in feferona je ugotovljeno, da imajo odvra~alni u~inek proti {kodljivim organizmom.

Zatorej uporabljajte Pinus Profert proizvode in presene~eni boste nad lepoto svoje trate in koli~ino ter kvaliteto plodov v kulturah, kjer jih boste uporabljali.

� Agronomsko svetovalni oddelek, Pinus Tki d. d.

8

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

Talni {kodljivci

Najbolj jih moti pogosta obdelava tal ako kot smo ljudje komaj do~akali prve pridelke zelenjave, so tudi talni {kodljivci z veseljem planili na prve posajene sadike solate in ostale sejance na vrtu. Na vrtu opazimo ovenelo rastlino, ki ima izpodjedene korenine, ~e pa pobrskamo {e nekoliko v globino, bomo na{li rumene strune ali ogrce majskega hro{~a.

T

Strune

Med najbolj nevarnimi so strune, to so rumene, nekaj cm velike li~inke. Njihovo telo je trdo kot `ica, zato jim na Hrva{kem pravijo `i~njaci. Najve~ {kode delajo spomladi in jeseni, predvsem na novih posevkih. Sicer jih najve~ najdemo na travnikih, vendar tam {koda ni opazna. Hranijo se z vsemi rastlinami, tudi s plevelom, zato je to dodatni razlog, da odstranite vse plevele iz vrtov. Zelo intenzivno se hranijo spomladi in jeseni, ~ez zimo pa se umaknejo v globlje plasti (do 50 cm), kjer prezimijo. Li~inka `ivi v tleh tri leta, nato se zabubi in iz nje izleze hro{~ pokalica, ki znova odlaga jaj~eca v travo ali zara{~ene dele njive. Za strune je zna~ilno, da se ob pomanjkanju hrane bolj intenzivno prehranjujejo, zato v su{nih obdobjih napravijo {e ve~ {kode. [kodo delajo li~inke strune: - so slamnate barve 15 - 35 mm, - telo je trdo, hitinizirano, levijo se 13 do 15-krat, - so rastlinojede, v~asih u`ivajo tudi hrano `ivalskega izvora, - zavrtajo se v gomolje krompirja, korenja, - po{kodujejo mlade rastline solate, fi`ola in drugih vrtnin, - `ita napadajo takoj po setvi do raz-

ra{~anja (zavrtajo se v nabrekla semena in po`rejo kal~ke).

Prezimitev - vertikalno gibanje: - prezimijo v globjih plasteh do 50 cm globoko, - spomladi se pomikajo proti povr{ju, poleti v globino, - v de`evnih obdobjih gredo proti povr{ju, jeseni pa se umaknejo pred mrazom v globino.

Prehrana - horizontalno gibanje - intenzivneje se prehranjujejo spomladi in jeseni, - strune se gibljejo vodoravno, kadar i{~ejo hrano. Privla~i jih pove~ana koncentracija CO2 in rastlinski izlo~ki.

Prostor: - najugodnej{i prostor, kjer se zadr`ujejo strune so travniki in pa{niki, - manj ugodne so okopavine, ker jih moti obdelava, - ob pomanjkanju vlage se bolj intenzivno hranijo, zato v su{nem obdobju povzro~ijo najve~ {kode, - v su{nem obdobju jih najve~ propade, ~e takrat obdelujemo tla - strni{~a takoj preorjemo, - travnike in detelji{~a preorjemo poleti po odlaganju jaj~ec in ne {ele jeseni ali spomladi.

Ukrepi za zatiranje strun Ker je vse talne {kodljivce zelo te`ko uni~iti in uporabljamo lahko le insekticide z dolgo karen~no dobo, je smiselno izvesti najprej vse agrotehni~ne ukrepe, ki zmanj{ajo {tevilo {kodljivcev v tleh: - pogosta obdelava tal, - setev nekaterih rastlin (ajda, grah), - naravni sovra`niki - hro{~i brzci; povr{inska obdelava hro{~em omogo~a, da la`je prodirajo v tla; insekticidi jih uni~ijo, - strune pobirajo ptice, ~e z obdelavo spravimo strune na povr{je, - strune se za~no hraniti pri temperaturi tal 8 - 9 stopinj C. Vabe Kale~a p{enica: - za vrtnine, ki jih sejemo ali sadimo zelo

zgodaj, `e jeseni postavimo vabe, - na pripravljeno njivo na ve~ mestih v kup~ke posejemo p{enico (30 - 50 g), - kale~a p{enica, zaradi izlo~anja CO2 in aminokislin - lizina, privabljajo strune s povr{ine 1 m2, - 15 dni po vzniku uni~imo strune v vabah in prei{~emo tla do 30 cm globine.

Krompirjeve polovice: - prerezan krompir bolj privablja strune kot cel, - krompir damo na {tiri mesta v kvadrat in to ve~krat ponovimo, - vabe nastavimo 2 - 3 tedne pred setvijo, - vabe ozna~imo, da jih kasneje lahko poberemo in strune uni~imo.

Za neposredno kemi~no zatiranje se odlo~imo, ko je prese`eno kriti~no {tevilo ali prag {kodljivosti. Za dolo~itev praga {kodljivosti je potrebno precej truda, znanja in ~asa saj je pri razli~nih kulturah to razli~no.

Na primer pri krompirju je to 6 strun na kvadratni meter.

Za kemi~no zatiranje lahko uporabimo granulate (Volaton G-5, Geocid G-5) ali druga fitofarmacevtska sredstva (Dusrban, Actara, Basudin‌). Ob tem je potrebno poudariti, da je potrebno katerokoli fitofarmacevtsko sredstvo zadelati v tla, kjer bo lahko u~inkovalo. Ta sredstva uporabljamo jeseni, ko so {kodljivci {e pri vrhu tal ali spomladi, ko prilezejo v obmo~je korenin.

Talne sovke

Sovke so li~inke no~nih metuljev, ki odlagajo jaj~eca v okolico gostiteljskih rastlin.

So zna~ilno sivo rjavo obarvane gosenice, ki se ob dotiku zvijejo v klob~i~. Najve~ {kode naredijo v no~nih urah, ko prilezejo iz zemlje in ob`irajo mlade rastlinice.

MOJ VRT Agrotehni~ni ukrepi: - ~as setve naj bo ~im zgodnej{i (npr. koruza), - uni~ujemo plevele (predvsem v maju in juniju, ko metulji odlagajo jaj~eca na plevele), - medvrstno obdelujemo posevke - mlade li~inke izpostavimo soncu, - uporaba agrotehnike, ki omogo~a ~im hitrej{i vznik - dobro razviti posevki so manj napadeni in si hitreje opomorejo.

Biolo{ki ukrepi: - Uporaba koristnih organizmov (najeznik Trichogramma evanescens).

Mehani~ni ukrepi: - Uporaba lovnih vab za metulje ali gosenice (me{anica otrobov ali koruznega zdroba, kateremu dodamo 5% sladkorja in insekticid (pirifos, fastac‌).

Kemi~no zatiranje: - S kontaktnim insekticidom zatiramo mlade gosenice, ki prilezejo zve~er na rastlino.

Bramor Bramorja lahko uni~ujemo s strupenimi vabami, ki jih potrosimo okoli rastlin, mehani~no uni~ujemo gnezda in jaj~eca pri oranju in nastavljamo lovne posode z vodo v tla, kjer se bramor utopi. Preko zime polo`imo v kupe zbit konjski gnoj, pod katerim si bramor uredi gnezdo in jih spomladi uni~imo.

Ogrci majskega hro{~a Poleg strun imamo v tleh tudi ogrce majskega hro{~a, ki prav tako pre`ivijo v tleh 3-4 leta in med tem pridno ob`irajo

V ZELENJAVNEM VRTU

9

korenine. Kebrovo leto, kot pravimo vsakemu ~etrtemu letu, ko je nalet majskih hro{~ev velik, povzro~a neugodno posledico, to je ve~je {tevilo ogrcev v zemlji `e v istem letu, {e ve~ pa naslednja tri leta, ko li~inke zrastejo in so {e bolj po`re{ne. Na travnatih povr{inah smo opazili odmiranje delov ru{e in pod njimi cela gnezda ogrcev.

Mehani~ni ukrepi: - ogrce mehani~no uni~ujemo z uporabo kro`ne brane ali rotovatorja.

Kemi~no zatiranje: - hro{~ev - tretiranje dreves, kjer so hro{~i, - ogrcev - tretiranje semena, uporaba granulatov.

Kaj je dobro vedeti?

- v hro{~evih letih je dobro imeti povr{ine ~im bolj ~iste, da prepre~imo odlaganje jaj~ec, - kjer je pri{lo do popolnega uni~enja pridelkov, uporabimo kro`no brano in mehani~no uni~imo ogrce ali uporabimo talni insekticid, ki ga vdelamo v tla, najbolje pred de`jem. Povr{ine kasneje posejemo z dosevki.

Na {tevil~nost ogrcev, sovk, strun in ostalih talnih {kodljivcev vplivajo v veliki meri agrotehni~ni ukrepi, zato lahko marsikaj storite sami, da omejite {kodo. Zelo jih moti pogosta obdelava tal (okopavanje, rahljanje), ki je najbolj pogubna za odlo`ena jaj~eca in mlade li~inke. V su{nem obdobju se celo na povr{ini zemlje posu{ijo.

Iz tega razloga je najbolj priporo~ljivo preorati njive ali prebranati travnike v poletnem ~asu, ko hro{~ki odlagajo jaj~eca.

Vsi ukrepi, ki pospe{ujejo razvoj in odpornost samih rastlin, manj{ajo {kodo zaradi

Bramor Majski hro{~

strun in ostalih {kodljivcev.

Poleg agrotehni~nih ukrepov se lahko poslu`ujemo naravnih sovra`nikov. Pomembne so zlasti ptice, ko z obdelavo tal spravimo li~inke na povr{je.

Proti talnim {kodljivcem je prav tako kot proti voluharju potrebno takoj ukrepati in zmanj{evati njihovo {tevilo. ^e jih pustimo, da se nemoteno razmno`ujejo, se bo mogo~e v prihodnosti vzpostavilo ravnote`je in jih bodo naravni sovra`niki zatrli, vendar pa bomo do takrat ob ves pridelek.

� Ana Ogorelec

10

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Pro~ z ostrimi insekticidi

Nikar ne posegajte po ostrih insekticidih

onec maja tudi v osrednji Sloveniji pri~nejo zoreti ~e{nje. ^e v kro{njo dreves obesimo nekaj rumenih lepljivih vab za lovljenje ~e{njeve muhe, lahko s tem nestrupenim ukrepom kar precej zmanj{amo ~rvivost plodov. Kot vsako leto pred obiranjem ribeza, se tudi letos sre~ujemo z pravo invazijo u{i. Ker bo tudi ribez kmalu dozorel, nikar ne posegajte po ostrih insekticidih. V trgovinah vam je na voljo velika izbira ekolo{kih sredstev, ki ne obremenjujejo okolja, uni~ijo pa velik del {kodljivcev. Ostri insekticidi bi morali `e zdavnaj zapustiti na{e vrtove.

K

Vsi, ki obdelujejo svoje vrti~ke, povsod poudarjajo prednosti v doma~em vrtu pridelanega sadja in zelenjave. Najve~krat razlagajo, da njihovi pridelki sicer res niso tako lepi kot tisti, ki jih ponujajo trgovine, so pa pridelani na naraven na~in, brez uporabe ostrih pesticidov. Vrti~karji znajo velikokrat povedati, da vsaj vedo kar jedo Herbicid ne sodi k okrasnemu grmi~evju.

in da doma~i pridelki druga~e di{ijo in da so v vsakem primeru bolj zdravi. Vendar v praksi temu vedno ni tako. Stroga zakonodaja ter izobra`enost in osve{~enost tr`nih pridelovalcev je pripeljala do tega, da lahko v marsikaterem skladi{~u vrti~karjev najdemo veliko bolj strupena sredstva za varstvo rastlin kot se uporabljajo v planta`nih nasadih.

V intenzivni pridelavi v zadnjem ~asu te`imo k ~im bolj naravi in ljudem prijazni pridelavi, ki pridelovalce usmerja k uporabi dolo~enih pesticidov in zmanj{anem gnojenju z mineralnimi gnojili. K temu je v zadnjem desetletju veliko prispevala tudi slovenska kmetijska politika, ki s finan~nimi podporami usmerja pridelovalce k okolju prijaznej{emu kmetovanju, ki ga imenujemo integrirana pridelava.

Integrirana pridelava je naravi in ljudem prijazna pridelava hrane, ki pomeni uravnote`eno uporabo agrotehni~nih ukrepov, kjer pa imajo pri enakem gospodarskem u~inku naravni ukrepi prednost

pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Pravila integrirane pridelave tudi natan~no predpisujejo sredstva, ki so dovoljena za zatiranje bolezni in {kodljivcev pri posameznih sadnih vrstah. Pri ~asu in izbiri sredstev za varstvo rastlin je potrebno upo{tevati napotke prognosti~ne slu`be za varstvo rastlin, saj lahko na tak na~in zmanj{amo {tevilo {kropljenj na najmanj{o mo`no mero. Izbrana in predlagana so taka sredstva za varstvo rastlin, ki imajo ~im manj ne`elenih stranskih u~inkov na koristne organizme, predvsem na naravne sovra`nike {kodljivcev sadnega drevja. Po pravilih integrirane pridelave lahko uporabimo fitofarmacevtska sredstva {ele takrat, ko smo `e iz~rpali mehanske, biolo{ke in biotehni~ne ukrepe pri zatiranju {kodljivih organizmov.

Kljub vsem tem prizadevanjem nastaja precej problemov z nestrokovno rabo fitofarmacevtskih sredstev predvsem pri vrti~karjih.

Sredstva za varstvo pred pleveli - herbicidi so namenjeni predvsem tistim tr`nim pridelovalcem, kjer zaradi prevelike porabe ro~nega dela ne zmorejo pravo~asno odstraniti plevelov in je zaradi tega vpra{ljiva celotna ekonomika pridelave. Pri uporabi so stroge omejitve, tako iz stali{~a izbire sredstev za dolo~eno kulturo, ~asa uporabe, kot tudi dovoljene {irine herbicidnega pasu. V sadjarski pridelavi {irina herbicidnega pasu ne sme zavzemati ve~ kot tretjino, v vinogradni{tvu pa le 25 % medvrstnega pasu. To pomeni, da je uporaba herbicida omejena zgolj na prostor pod trtami oziroma pod drevesi. Medtem ko so tr`ni pridelovalci `e zdavnaj sprejeli ta pravila pa so se nekateri vrti~karji za~eli uporabljati herbicide tudi tam, kjer to ni neobhodno potrebno in je celo prepovedano. Prepogosto opazimo uporabo herbicida okoli okrasnih grmovnic, vrtnic, okoli hi{, ob poteh in celo celotne povr{ine travne ru{e vinogradov in sadovnjakov so posu{ene.

Vzrok takemu ravnanju je lahko neznanje ali pa zgolj brezbri`nost. Posledice so v obeh primerih enake. Gola tla so odraz slabega gospodarjenja z zemljo. V golih tleh ni `ivljenja in zato ni naravnega vira prehrane

MOJ VRT rastlin. V takih tleh je oskrba rastlin z vodo slab{a, manj{a je zra~nost tal, zemlji{~e pa je podvr`eno eroziji. [e posebej je izpiranje zemlje prisotno pri uporabi totalnih herbicidov na terasnih bre`inah, kjer nam posledi~no po ve~kratni porabi za~nejo odganjati trdovratnej{i pleveli in zarast. S herbicidi najprej uni~imo trave in deteljo in pripravimo idealne razmere za razvoj robide, akacije in drugih manjvrednih rastlin.

Velike rjave zaplate tudi iz stali{~a urejenega kulturnega bivalnega prostora niso sprejemljive. @elimo si, da bi bil na{ vrt raj, v katerem bodo `iveli ljudje, `ivali in rastline v neokrnjeni harmoniji. Zato zloraba herbicidov gotovo ne sodi v na{ prostor.

In kaj moramo v poletnih mesecih {e postoriti v na{em sadnem vrtu?

V prvi polovici meseca junija imamo {e ~as, da nekoliko dognojimo na{a sadna drevesa z du{ikom. Gnojenje moramo prilagoditi oblo`enosti sadnega drevesa s plodovi in rasti drevesa. V kolikor je drevo polno in ima {ibko rast, je potrebno tako drevo nekoliko bolj pognojiti, manj oblo`ena drevesa pa manj. Integrirano varstvo rastlin predpisuje v smislu prepre~evanja {irjenja oku`b tudi sprotno mehani~no odstranjevanje oziroma izrezovanje rakastih tvorb in plesnivih poganjkov. Vse obolele dele rastlin je potrebno odvesti stran od dreves in jih za`gati. V mesecu juniju moramo v nasadu jablan in hru{k vso pozornost posvetiti varstvu pred {krlupom. Leto{nje mokre razmere mu {e posebej godijo, zato se je za gladke in zdrave plodov, potrebno potruditi bolj kot v lanskem suhem letu.

Proti {krlupu se v prvi polovici junija {e priporo~a uporaba sredstev kot so Baycor, Indar, Rubigan, Score, Stroby in podobna, proti kocu junija pa `e lahko preidemo na kontaktna sredstva kot so Capten, Merpan in podobno. V kolikor se bo nestalno vreme {e nadaljevalo, razmaki med {kropljenji ne bodo smeli biti dalj{i od 10 do 12 dni. Veliko pozornosti je potrebno posvetiti tudi u{em. So~ni mladi listi~i so za njih prava poslastica in samo nekaj dni je potrebno pa bomo imeli po{kodovane vse mlade poganjke. Proti listnim u{em dobro delujejo Actara, Calypso, Confidor in podobno. V juniju za~nemo zatirati tudi jabol~nega zavija~a. Ker je razvojni stadij {kodljivca bistvenega pomena pri izbiri sredstva, je pri varstvu rastlin potrebno

V SADOVNJAKU redno uporabljati odzivnik prognosti~ne slu`be za varstvo rastlin, ki nas v odvisnosti od vremenskih pogojev in pojava {kodljivih organizmov sproti obve{~a o potrebnosti {kropljenja na posameznih obmo~jih Slovenije. Telefonske {tevilke odzivnikov so slede~e: za obmo~je Novega mesta 090 93 98 17. za obmo~je Ljubljane se zadnja {tevilka 17 spremeni v 11, za Gorenjsko 14, za [tajersko 12 in 13 in za Primorsko 15.

Da bodo jabolka bolj ~vrsta, je zelo koristno, ~e dodajamo rednemu {kropljenju tudi kalcijeve pripravke. ^e bo po junijskem trebljenju va{a jablana {e vedno preve~ oblo`eno z plodovi, moramo plodove ro~no prered~iti. V enem socvetju je prostor le za en plod.

V juniju je pri breskvah potrebno na bolj vla`nih legah opraviti {kropljenje proti {krlupu (Euparen multi in podobno). V ta ~as sodi tudi red~enje plodov, ki je nepogre{ljiv ukrep za zagotavljanje ustrezne kakovosti pridelka. S pravim ~asom in pravim obsegom red~enja ob~utno prispevamo k pove~anju debeline plodov, bolj{i obarvanosti, zgodnej{emu in bolj enakomernemu zorenju, hkrati pa pozitivno vpli-

11 vamo na nastavek v naslednjem letu.

Zgodaj zore~e sorte pri~nemo red~iti takoj, ko se plodovi sle~ejo in ga moramo opraviti, preden se plodovi odebele do debeline oreha, razdalja med plodi~i naj bi zna{ala 15 cm. Srednje pozne sorte, ki zorijo v ~asu Red - havna, lahko za~nemo z red~enjem {e pred fazo trditve ko{~ice. ^e pa so sorte podvr`ene odpadanju plodov, pa pri~nemo z red~enjem po 4 do 5 tednih po cvetenju, z priporo~eno razdaljo med plodi~i 10 do 12 cm. Pri poznih sortah lahko za~nemo z red~enjem tudi nekoliko kasneje.

Pri izbiri sredstev za varstvo rastlin vedno uporabljajte le za dolo~eno sadno vrsto registrirana sredstva, dobro preberite navodila za uporabo in upo{tevajte karenco, ki pomeni ~as, ki mora prete~i od {kropljenja do spravila pridelka. Da ne {kodujemo ~ebelam oziroma jih ne motimo, je potrebno {kropljenje z insekticidi opraviti v ve~ernih urah in paziti, da v bli`ini dreves nimamo cveto~e podrasti.

S herbicidom po{kropljena bre`ina se je `e za~ela kru{iti.

� Andreja Brence, KGZS - zavod Novo mesto

MOJ VRT

FITOFARMACIJA

12

Koristne `ivali ali naravni sovra`niki {kodljivcev

Ne uni~ujmo jih za vsako ceno pozni pomladi in poleti se v ve~jem {tevilu pojavijo {kodljivci na rastlinah. To je obenem ~as, ko moramo biti pri uporabi kemi~nih sredstev za varstvo rastlin {e zlasti previdni, da ne uni~ujemo tudi koristnih `ivali. Najve~ji problem je, da jih pogosto ne prepoznamo, zato tudi nismo pozorni nanje ali pa si njihovo prisotnost napa~no razlagamo. Dogaja se, da marsikoga preprosto motijo na njegovem malem ko{~ku zemlje ali se zdijo grde, zato se jih `eli znebiti za vsako ceno, najraje z uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

V

V praksi mi stranke velikokrat prinesejo li~inke in bube raznih polonic, li~inke hro{~kov brzcev, strigalice, ~ri~ke, pajke, … in zahtevajo za njihovo uni~enje fitofarmacevtska sredstva. Prav tako so pogoste zahteve po zatiranju de`evnikov, krtov, slepcev, pti~ev, podlasic. Glede na vse to ~utim mo~no potrebo, da vas podrobneje seznanim vsaj z nekaterimi koristnimi organizmi ali naravnimi sovra`niki {kodljivcev in bolezni v na{em okolju.

- POLONICE: Te `u`elke so ve~ini najbolj poznane kot velike uni~evalke listnih u{i.

Manj znane so njihove li~inke, ki so {e bolj po`re{ne. Podobne so majcenim mo~eradom, zato se marsikomu zdijo grde. ^e jih v ve~jem {tevilu opazite na svojem vrtu, se lahko zelo razveselite, saj to pomeni, da bodo lahko same opravile z listnimi u{mi.

Ob prerazmno`itvi {kodljivcev raje uporabite fitofarmacevtsko sredstvo z o`jim spektrom delovanja in sistemi~no, ki jih bo manj prizadelo. Zelo ob~utljive so namre~ na insekticide {irokega spektra delovanja (npr. decis, basudin, …). Na na{em ozemlju `ivi veliko vrst polonic. Najbolj znana je s sedmimi pikami = pikapolonica, pojavlja se tudi polonica z dvema pikama, … Vse nimajo pik in niso tipi~ne, zato moramo biti nanje {e posebej pozorni, npr. polonica

Polonice

Li~inka pikapolonice

V popoldanskem ~asu svetujem na terenu o ukrepih za pridelavo zdravih rastlin, o zatiranju bolezni, {kodljivcev in plevelov; po `elji nudim osebne in{trukcije na domu; predavanja; na~rtujem urejanje vrtov in drugih povr{in.

Izvajam te~aje iz varstva rastlin za prodajalce FFS in izvajalce ukrepov. Vse informacije na GSM: 031/302-389 (Tatjana Rupnik) Stethorus punetilum je majhna, ~rna kosmata in brez pik.

- ROPARSKE STENICE: Te so manj znane, vendar zelo u~inkovite kot odrasle `ivali in li~inke pri uni~evanju pr{ic prelk, listnih u{i, cikad in malih gosenic.

- PLENILSKE PR[ICE: Spadajo med pajkovce inne med `u`elke. So zelo majcene, saj so s prostim o~esom vidne zgolj kot drobne pikice. Plenilske pr{ice se prehranjujejo s pr{icami prelkami. Rde~o sadno pr{ico uspe{no kontrolirajo. V sadovnjakih in vinogradih, kjer se `e dalj ~asa ravnajo po smernicah integriranega varstva rastlin, so ukrepi z akaricidi minimalni. Tudi nekateri fitofarmacevtski pripravki, npr. Pepelin, pospe{ujejo razvoj plenilskih pr{ic.

- TEN^I^ARICA je predstavnik mre`okrilcev. Li~inke so po`re{ne in v ~asu svojega razvoja po`rejo od 200 do 500 listnih u{i.

- OSICE NAJEZDNIKI le`ejo jaj~eca v gostitelja. Njihove li~inke pre`ivijo svoj razvoj kot paraziti v ali na ~revesju {kodljivih `u`elk. Specializirane so na dolo~ene skupine gostiteljev, npr. Trichomma enecator rossi na jabol~nega zavija~a, Aphidus matricariae na jablanovo mokasto u{, Prospatella perniciosi na ameri{kega kaparja, Apelinus mali na krvavo u{, …

- DVOKRILCI: Med pomembnej{e spadajo hr`ice, muhe trepetavke oziroma njihove li~inke, goseni~arke-li~inke dobesedno izjedo gostitelja, npr. zimskega pedica, jabol~nega zavija~a,…

Polonica, ki jo pogosto zameStrigalica njajo z voskastim kaparjem

- HRO[^I BRZCI so skupaj z li~inkami naravni sovra`niki strun. Li~inka je velika, ~rna in svetle~a in se jo velikokrat brez potrebe uni~uje.

- STRIGALICA je vsejed. Prehranjuje se z mehkoko`nimi stadiji `u`elk (listne u{i, jaj~eca metuljev), s trosi gliv (plesni) in z mehkimi rastlinskimi deli, zlasti oslabljenih rastlin!

Potrebno bo torej poskrbeti za ustrezne rastne razmere, npr. dovolj redka setev pri solati! @ivali se vedno zadr`ujejo tam, kjer imajo dovolj prostora, predvsem pa hrane, ki jo je v vrti~kih vedno dovolj in preve~. ^e imate v vrtu krta, ga ne preganjajte, saj je to znak za prisotnost talnih {kodljivcev, npr. ogrcev, s katerimi se hrani. Lahko je v tleh tudi mno`ica de`evnikov, kar pa je ponovno znak pregnojenosti tal z organskimi gnojili.

Enako velja za prisotnost je`ev, slepcev, `ab, raznih ptic, pajkov,… Ne preganjajte in uni~ujte podlasice, ki je najbolj zanesljivo “sredstvo” za zatiranje voluharja.

Upam, da se bo kdo zamislil in se pozanimal o dolo~eni `ivali, preden jo bo uni~il!

Izjemnega pomena koristnih `ivali se stroka ponovno zaveda v zadnjem ~asu. Koristni organizmi ne morejo nadomestiti usmerjene uporabe fitofarmacevtskih sredstev, vendar lahko z njihovo pomo~jo zmanj{amo uporabo kemi~nih ukrepov, posledi~no pa manj {kodujemo sebi in okolju. ✍ Tatjana Rupnik, univ. dipl. ing. agr.

Odrasla ten~i~arica

Li~inki ten~i~arice

MOJ VRT

OGLASI

13

14

SVET KULINARIKE

MOJ VRT

Baronove jagode

Do~akali smo sladke plodove esec junij je na Gorenjskem mesec jagod. Takrat na na{em vrtu nestrpno do~akamo prve sladke plodove, ki so jih {e posebej veseli otroci. Vendar ne smemo biti preve~ neu~akani in trgati jagode, ki {e niso popolnoma zrele. Tak{ne jagode {e nimajo popolnoma razvitega okusa. Nekaj dni kasneje bodo tudi bolj debele.

M

V ~asu obiranja jagod potrgamo vse vitice, s katerimi se jagoda razmno`uje. Na ta na~in dose`emo, da gre vsa energija, ki jo ustvari rastlina, v plod in ne v vitice. Jagode v tem ~asu tudi obilno zalivamo, saj potrebujejo veliko vode. ^e smo pri sajenju uporabili folijo, pred obiranjem pa med grebene dodamo tudi slamo, bodo jagode popolnoma ~iste. V nasprotnem primeru bodo umazane od zemlje in jih bo potrebno oprati z vodo, kar jagodam poslab{a okus.

Zakaj moramo menjati sadike?

Zagotovo je vsak vrti~kar opazil, da so jagode iz leta v leto drobnej{e, pa tudi manj jih je. Sadika jagode se z leti izrodi in tudi podsajevanje vitic ne daje dobrih rezultatov. Za dober in velik pridelek potrebujemo kakovostne sadike, ki jih menjamo na dve leti. Na slovenskem trgu so na voljo sadike iz Italije ali Nizozemske. Kupimo lahko mese~ne sadike, ki rodijo okusne jagode samo v mesecu juniju ali pa celoletne sadike, ki imajo pridelek preko celega poletja, vendar okus ni tako izrazit.

Priprava na sajenje Na Gorenjskem jagode praviloma sadimo v za~etku julija. Pri izbiri zemlje moramo pa-

ziti, da jagode ne sadimo na povr{ino, kjer je bil prej paradi`nik, paprika, krompir ali detelja. Dodatno gnojenje obi~ajno ni potrebno, saj je 65% vrtov v Sloveniji preve~ pognojenih.

Najprej napravimo grebene v obliki prisekanega sto`ca, ki je na vrhu {irok 40 cm.

Na ~imbolj steptano zemljo polo`imo folijo, ki ima vrsto pozitivnih lastnosti.

Od sajenja do jeseni Sadike ~imprej po nakupu posadimo. Pri tem moramo paziti, da so vse koreninice obrnjene navzdol, sicer sadike sploh ne za~ne rasti ali raste zelo moteno. Pomembna je tudi prava globina sajenja. Koreninski vrat mora biti v istem nivoju kot vrh zemlje. ^e je sadika posajena pregloboko jo zamorimo, ~e je posajena preplitvo, sonce izsu{uje koreninice. Po prvem zalivanju ali de`ju vse sadike pregledamo in jih po potrebi dodatno zagrnemo z zemljo.

Po sajenju v vro~ih dneh folijo nekaj tednov hladimo z vodo ali pa napravimo priro~no senco, da ne pride do o`igov prvih listkov. Sadika kmalu za~ne cveteti, vendar vse cvetove potrgamo in s tem dose`emo dobro rast in ukoreninjanje rastline. Iz enakega razloga do prve slane trgamo vitice.

Pomlad V za~etku marca jagode o~istimo starega listja. V prvih tednih rasti je priporo~ljivo prekrivanje z vrtnarsko tkanino (lutrasil, kovertan...), ki prepre~i pozebo in omogo~a bolj{o rast. Junija se za~ne najlep{e opravilo - trganje plodov in u`ivanje jagod, ki jih jemo sve`e ali pa jih pripravljamo na najrazli~nej{e na~ine. � in foto Maks Vre~ko

ZA SLADOKUSCE JAGODOV TIRAMISU - 750 g jagod - 60 g sladkorja v prahu - 150 g mascarponeja - 2 `lici jagodovega likerja ali sirupa - 3 beljake - 3 `lice sladkorja - 150 g sladke smetane - 150 g otro{kih pi{kotov - 9 `lic mo~ne, mrzle ekspres kave Penasto ume{amo mascarpone, sladkor v prahu in liker. Iz beljakov stepemo zelo trd sneg. V sneg vsipamo sladkor in stepamo dalje, da dobimo ~vrst sneg. Stepemo sladko smetano. V skutno zmes zame{amo sladki sneg in stepeno sladko smetano.

250 g jagod o~istimo in jih ka{asto pretla~imo, preostale pa nare`emo na ~etrtine. Dno pravokotnega modela oblo`imo z otro{kimi pi{koti, ki jih pokapamo s kavo. Na pi{kote porazdelimo plast smetanove kreme in plast jagodove ka{e, dodamo tudi nekaj narezanih jagod. Plasti ponavljamo, dokler nam ne zmanjka sestavin. Na vrh nalo`imo jagode. Sladico postavimo za pet ur v hladilnik, da se okusi prepojijo.

PRODAJA SVE@IH JAGOD Zgo{a 23 (postavljeni so smerokazi iz smeri tovarne Elan v Begunjah) DELOVNI ^AS: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure, ob nedeljah zaprto INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel.: 04/53-33-631, GSM: 041/732-812 (Maks), vrecko@s5.net

MOJ VRT

IDEJE

15

NO

KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj

MOJ VRT

NA ENEM MESTU

16

VO

D O B R O D O [ L I V RT I ^ K A R J I

KMETIJSKO-VRTNARSKI CENTER [uceva 27, Kranj, tel.: 04/20 14 960, odprto: 8 - 19, sobota 8 - 15

KMETIJSKO-TEHNI^NI CENTER SLOGA Kranjska c. 29, [en~ur, tel.: 04/251 97 72, odprto: 7 - 19, sobota 7 - 13

- sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - substrati za sajenje, presajanje, pikiranje - sadike (grmovnice, iglavci, trajnice)

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali

- lon~nice, okrasni lonci - okenske in balkonske rastline

- vrtno in ro~no orodje, kosilnice, zalivalni program

Ekolo{ko vrtnarjenje: - naravna bioaktivna gnojila - gnojila iz rastlinskih izvle~kov - naravna sredstva za varstvo rastlin brez ~akalne dobe fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin svetovanje vsak dan: univ. dipl. ing. agronomije