Mojvrt0406

-

^AS POMLADI

2

MOJ VRT

Oblikovanje pomladnega nasadka

Poigrajmo se z barvami in oblikami arec - prvi spomladanski ali zadnji zimski mesec. Dolga zima se no~e in no~e posloviti, vsi pa hrepenimo po pomladi. V stanovanjih se veselimo siljenih ~ebulnic, ki smo jih kupili in so se na toplem razcvetele. Majhne rumene narcise, tulipani in di{e~e hijacinte nam oznanjajo bli`ajo~o pomlad, ki jo lahko opazimo na son~nih legah tudi `e v naravi. ^e imamo vrt nas razveselijo mali zvon~ki, br`, ko se bolj otopli pa {e krokosi in muskari - hru{ica.

M

Ker vreme {e ne dopu{~a ve~jih del na vrtu, se lahko malo poveselimo z ustvarjanjem miniaturnega vrta pred vhodom. Obi~ajno imamo vhodna vrata v hi{o na ju`ni, vzhodni ali zahodni strani. Tako smo si zagotovili tudi bolj ugodne lege za na{e spomladanske nasadke. Najprej si moramo izbrati posodo, v katero bomo rastline nasadili. Lahko uporabimo star sod, ki smo ga oja~ali, staro samokolnico ali pa izberemo lep{o okrasno posodo.

Spomladanske siljene ~ebulnice, ki `e odganjajo in jih lahko takoj posadimo v posodo.

Preden posadimo rastline, ki nas bodo pomladi razveselile s svojim di{e~im cvetjem, moramo najprej izbrati stil nasadka. V ve~ini primerov so seveda sestavni del okrasnega cvetja ~ebulnice v kombinaciji z nekaterimi spomladi cveto~imi trajnicami.

Za tak nasadek imamo lahko dva na~ina priprave zasaditve. V obeh moramo poskrbeti za ustrezno drena`o. Tako kovinske in plasti~ne posode navrtamo, da voda lahko odteka. Na dno posode nasujemo v vi{ini 10 do 15 cm grobega peska. Nato dodamo nekaj substrata, ki je prepusten. Lahko je tudi navadna me{anica zemlje za balkonsko cvetje, ki smo ji dodali nekaj mivke.

Bela in ro`nata grmi~asta resa z drobnimi cvetovi Ko smo to pripravili, poskrbimo za ~ebulnice. Bolj pridni vrtnarji bodo to opravili `e jeseni. ^ebulnice, ki cvetijo spomladi, morajo biti izpostavljene zimskemu mrazu, da potem oblikujejo cvetje. Take ~ebulnice so tulipani, narcise, hijacinte, zvon~ki,

hru{ica, scila in druge. ^e ~ebulice posadimo {ele spomladi, le-te po`enejo le zelene liste in zato smo razo~arani. Torej odslej jeseni posadimo ~ebulice v posodo. Lahko se malo poigramo in jih nalo`imo v substrat

po eta`ah. Ker se ~ebulice sadijo toliko globoko, kolikor zna{a dva do trikrat na vi{ina ~ebulice, jih najprej razporedimo po velikosti. Primer: najglobje posadimo rumene tulipane, nato modre hijacinte in

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 4. 4. 2006, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o.

Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: Flora 2006 - spomladanski nasad pred poslovno stavbo (avtorja: Matev` @epi~ in Miha Ĺ peh; mentor: Tomo Rom{ek, BT[ Kranj; foto: Sabina [egula).

MOJ VRT najbolj plitvo rumene krokuse - `afrane. Ko te rastline spomladi po`enejo in zacvetijo imamo lep spomladanski kontrastni eta`ni linearni aran`ma. Najvi{je so cvetovi tulipanov, sledijo jim di{e~e modre hijacinte in substrat prekrivajo rumeni `afrani.

Kot ka`e primer se lahko poigravamo z oblikami in barvami. Mogo~e so nam v{e~ le ne`ni beli cvetovi in je glavna lepota v razli~ni strukturi cvetja. Za tak nasadek izberemo anemone, `afran, zvon~ke, hijacinte, narcise in tulipane. Seveda moramo izbrati sorte, ki cvetijo belo. Ve~krat pride tudi do prijetnih kombinacij s trajnicami, ki cvetijo pomladi. Tako lahko v belo kombinacijo posadimo {marnice, k pestrim barvam pa razli~ne trobentice in avriklje.

V zgodnjih spomladanskih dneh je lepo, ~e imamo v kombinaciji rastlin reso, ki z drobnimi belimi ali ro`natimi cvetovi popestrijo pogled na {ele brste~e ~ebulice. Ob prvih son~nih `arkih nam hitro po`ene velikono~nica - kosmatinec, ki ima nenavadno lastnost. Najprej po`ene cvetna stebla. Na vsakem steblu se odpre velik dlakav cvet in marsikje ga imenujejo dragulj. Kasneje se {ele razvije listna rozeta, cvetovi pa so kot dlakavo osemenje {e vedno dekorativni.

Pri kombiniranih zasaditvah moramo biti pazljivi na razrast trajnic, saj lahko koreninski sistem v celoti preprede substrat in ni prostora za normalno rast ~ebulnic.

Ko ~ebulnice odcvetijo je potrebno cvetna stebla porezati in pustiti vsaj {e en mesec, da s fotosintezo preko zelenih listov ~ebulice v zemlji naberejo ustrezne zaloge hrane, ki jo potrebujejo za obdobje mirovanja. To obdobje traja preko poletja do pozne jeseni in najbolje je, da ~ebulice izlon~imo iz substrata, jih o~istimo, posujemo s fungicidom, da preventivno prepre~imo mo`nost razvoja razli~nih bolezni in jih shranimo na suhem in temnem prostoru.

Kot sem `e omenila imamo dva na~ina za pripravo nasadka. Tisti, ki niso na cveto~o pomlad mislili `e jeseni, lahko kupijo siljene ~ebulice v lon~kih spomladi. Pri tem je potrebno biti pazljiv in kupiti tiste ~ebulice, ki {ele poganjajo zelene liste in ne cvetijo. Pri pripravi posode in substrata imamo enak postopek kot pri klasi~ni jesenski zasaditvi. Omejeni smo le na eno plast posaditve. V substrat naredimo tako

velike luknje, da skupaj s koreninsko grudo posadimo siljene ~ebulnice. Da ~ebulnice niso preve~ odgnale je potrebno paziti predvsem na vzhodni in zahodni strani, saj ima ju`na stran razko{je prijetnih toplih spomladanskih `arkov preko celega dne.

Ob takih zasaditvah moramo biti pazljivi na nenadne vremenske ohladitve in ob njih nasadek ustrezno za{~ititi. Najbolj primerna je koprena - kuvertan, ki ga uporabljamo pri zgodnjih spomladanskih setvah zelenjave.

Namesto ~ebulnic lahko nato posadimo razli~ne enoletnice, ki nam svojo hvale`nost ka`ejo z bujnim cvetenjem preko poletja. Poleg ~ebulnic, ki so najbolj pogoste pri spomladanskih nasadkih, lahko uporabimo samo trobentice - primule, ki jih lahko dobimo v razli~nih barvah. Tak nasad lahko zasadimo na klasi~en na~in, lahko pa si omislimo zanimiva stojala, v katera lahko postavimo lon~ke. Iz kovine so eta`no narejene police, ki so oblikovane v sto`ec, kupulo, ali v kak{no drugo obliko. V taki formi se nato poigravamo z barvami. Lahko imamo kombinacijo barv v harmoniji ali pa se raje odlo~imo za kontrast. Pri takih nepravih nasadkih moramo paziti, da v podstavkih ne zastaja voda. Rastlinam bi namre~ ob preveliki vlagi zgnile korenine in cveto~i okras bi kmalu propadel.

Ob sami zasaditvi nasadka v posodo moramo paziti, da izberemo rastline, ki potrebujejo za rast enake pogoje. To je potrebno iz preprostega razloga, saj so te rastline skupaj posajene v isto posodo, torej v isti substrat in ko jih zalivamo, dobijo enako koli~ino vode. Skupaj s posodo vse skupaj u`ivajo in rastejo na istem prostoru, ki nudi enako svetlobo za vse. To pomeni, da mo~virska logarica in zvon~ki, ki uspevajo v vla`nih pogojih, lepo uspevajo skupaj, medtem ko pa bi ~ebulice tulipanov v taki mokri dru`bi verjetno zgnile. Tulipani, kot ve~ina drugih spomladanskih ~ebulnic, morajo imeti dobro propustna odcedna tla.

Le tako ~ebulice ne zgnijejo in nas razveseljujejo s svojimi cvetovi.

Za optimalno cveto~ nasad je potrebno izvajati vsakodnevno higieno rastlin. To pomeni, da sproti odstranjujemo odcvetele cvetove in odmrle liste. S tem spodbujamo razvoj novih cvetov in prepre~ujemo razvoj bolezni na odmrlih mokrih cvetovih. Taki

Kombinacija zeli{~, trajnic in spomladanskih ~ebulnic

Kovinska ogrodja za postavitev lon~kov in oblikovan sto`ec iz trobentic

Kupula v kontrastni postavitvi trobentic odcveteli cvetovi namre~ omogo~ajo razvoj plesni in gnilobe in lahko se zgodi, da propade cela rastlina.

Ves trud, ki ga vlo`imo v oblikovanje pomladnega nasadka je popla~an, ko nas cvetlice s svojo lepoto pozdravijo ob prihodu domov.

� Sabina [egula, univ. dipl. ing., BT[ Kranj

4

USTVARJAMO

MOJ VRT

Novi trendi v floristiki

Nenavadno in igrivo nedeljo, 19. marca je bilo v Ljubljani predstavitev novih cvetli~arskih trendov v leto{njem letu.

Leto{nje pomladne smernice se imenujejo 'animated colours', kar bi lahko prevedli kot `ivahne, nagajive barve. V ospredju so ro`nata, svetlo modra in svetlo zelena v kombinaciji z belo barvo. Ne`no paleto barv popestri rde~e cvetje. Amarilisi, tulipani, narcise, ranunkule, anemone in teloh so cvetlice, ki kar `arijo v novem trendu. Zelenja je zelo malo, dodamo le kak{no vejico asparagusa ali list.

Sami aran`maji o`ivljajo ~as baroka, ko so s cvetjem kombinirali tudi sadje. V tistem ~asu so veljale za lepe porcelanaste posode z razli~nimi ornamenti in poslikavami.

Tako lahko ustvarimo lepe aran`maje v stare posode v kombinaciji z vejicami in telohi. Kasneje, ko po`ene ostalo pomladansko cvetje, lahko uporabimo ve~jo paleto barv.

Lepo pride do izraza steklena poslikana prozorna vaza, v katero nalo`imo odrezane votle peclje amarilisa in tako dobimo osnovo, v katero naredimo aran`ma. Izviren dodatek, ki je zadnji hit, so brezove vejice, ki smo jih obarvali z barvnimi spreji, {e preden so odgnale listje. Tako lahko po enem tednu dobimo zanimivo kombinacijo ro`-

natih vejic z drobnimi svetlo zelenimi listki, ki vsekakor popestrijo va{o dekoracijo.

Ob nekoliko klasi~ni postavitvi aran`maja z veliko skupino vej - zvito lesko, so v ospredju velike skupine cvetja, ki se med seboj barvno dopolnjujejo. Barve so `ivahne, saj ho~emo poudariti toplo pomlad. ^e se v mislih `e spogledujemo s pirhi, bi bila prijetna sprememba zamenjati zvito lesko ali vrbo s pobarvanimi vejicami, ki se dopolnjujejo z barvami pirhov. Lep dodatek cvetju je ne`no obarvano perje, ki daje navdih glamurja.

V poletnih mesecih se trend stopnjuje v smeri igrivega, sme{nega, nor~avega.

Dodatki aran`majem postanejo igra~e, razne figurice in mogo~e celo nenavadne ure. Samo oblikovanje gre lahko v skrajnosti nenavadnega in ponekod cvetli~arji lahko tudi poka`ejo epruvete, v katerih je cvetje - te se je namre~ do sedaj obi~ajno zakrivalo z listjem in drugimi cvetli~arskimi pripomo~ki.

Pojavil se je zelo zanimiv dodatek, ki ga poznajo vsi, ki se ukvarjajo z elektri~nimi napeljavami. Pri ustvarjanju nenavadnih aran`majev se namre~ uporabljajo plasti~ne vezice za kable. Z njimi se sestavi ogrodje, na katerega se pritrdi cvetje. Ta tehnika je enostavna, trdna in hitra. Plasti~ni dodatki

Igrivo, nenavadno in `ivahno

Navdih baroka v porcelanastih posodah. V osnovi aran`maja ingver kot dodatek

V

pa ustvarijo novo nagajivo dimenzijo v aran`maju. Pri tej tehniki obstaja {e ena velika prednost. Iz malo cvetja in veliko vej lahko ustvarimo veliko dekoracijo. ^e nismo navdu{eni nad vejami si lahko pomagamo kar z zelenjavo. Tako lahko por nanizamo okoli navadnega steklenega kozarca in ga pove`emo z navadno vrvico.

Kozarec napolnimo z vodo in prosto dodajamo cvetje. Lepa kombinacija je, ~e tako osnovo postavimo v podstavek z vodo, v kozarec pa dodamo teloh in {e kak{no bolj `ivahno spomladansko cvetje.

Po domovih se marsikje lahko pohvalijo s tradicionalno lon~nico sansilverijo ali kot jo vsi poznamo pod imenom ta{~in jezik.

Med liste vstavimo ve~je epruvete, v katere dodamo cvetje. Zelo uporabne so kraspedije, ki imajo socvetja oblikovana v majhne rumene kroglice. Zanimive so tudi zato, ker se lahko posu{ijo in dolgo ~asa ostanejo uporabne. Ob taki preobrazbi postane manj zanimiva lon~nica lep dodatek v stanovanju.

Skratka, dovoljeno je vse, kar je nenavadno in igrivo, to pa je kot naro~eno za ~as, ko komaj ~akamo, da v slovo pomahamo zimi in se veselo uzremo v `ivahni pomladni dan. � Sabina [egula, univ. dipl. ing., BT[ Kranj

MOJ VRT

FITOFARMACIJA

5

Okrasne trate

Pogostej{i zdravstveni problemi ima vztraja in kar ne pri~akamo pomladi. Ko bo sneg skopnel, bodo na{e pozornosti spet dele`ne okrasne trate. Pri~akovati je, da je trava letos slab{e prezimila, zlasti manj oskrbovana, saj je bila dol`ina pokritosti s sne`no odejo izredno dolga.

Z

Mo`en je pojav sne`ne plesni in spomladanskih mrtvih peg. V tem primeru sicer lahko uporabimo fitofarmacevtska sredstva (npr. systhane), bistveno pa je, da spomladi travo najprej pregrabimo in prezra~imo in s tem odstranimo odmrle in obolele rastline.

Prazna mesta obvezno dosejemo (po mo`nosti z isto travno me{anico).

Travno ru{o nabodemo po celi povr{ini z vilami, posujemo kremenov pesek in ga pometemo v nastale luknjice. Na ta na~in poskrbimo za zra~nost in odcednost tal v predelu korenin skozi vso rastno dobo, saj ima travna ru{a zelo plitve in zato toliko bolj ob~utljive korenine.

Gnojimo lahko z organskimi gnojili (npr. organik), zlasti ~e so tla te`ja (ilovica). Pri mineralnih gnojilih pazimo, da pred za~etkom intenzivne rasti ne uporabimo takih z visoko vsebnostjo du{ika - oziroma priporo~am dolgo obstojna gnojila, iz katerih se du{ik spro{~a postopoma glede na potrebe rastlin (npr. entec). Manj pogosta je uporaba foliarnih gnojil, ki jih {kropimo po rastlinah in na ta na~in poskrbimo, da hranila hitreje in v pravih koli~inah prodrejo v rastlino. Tak je npr. Prozinc za zmanj{anje stresa zaradi nizkih temperatur, Proteoleaf za umirjanje rasti, Protifert za prepre~evanje stresa zaradi vro~ine, mehanskih po{kodb (npr. po to~i).

Travno ru{o lahko mo~no po{kodujejo li~inke `u`elk, kot so ogrci majskega hro{~a, gosenice ko{eninarja in drugih metuljev iz

V POPOLDANSKEM ^ASU NA TERENU svetujem ukrepe proti boleznim, {kodljivcem in plevelom; tematska PREDAVANJA za dru{tva in podobne skupine; izvajanje TE^AJEV IZ VARSTVA RASTLIN za izvajalce ukrepov. Vse informacije na GSM: 031/302-389. rodu Noctunidae, ki se v tleh hranijo s koreninami. Ru{o obvezno pregrabimo v suhem in son~nem vremenu. Odmrle rastline tako odstranimo, li~inke pa spravimo na plano, kjer jih uni~i sonce ali pa jih pojedo pti~i. Fitofarmacevtska sredstva niso zadosti u~inkovita, mo`no pa je uporabiti npr. mimic, delfin, … Prazna mesta obvezno dosejemo s travo, druga~e bodo na svetlobi zelo hitro kalila plevelna semena.

Med travo se obi~ajno razbohotijo trajni {irokolistni pleveli (regrat, trpotec, piramidasti skre~nik, …), ki se razmno`ujejo s koreninami in jih sama ko{nja ne uni~i. V tem primeru moramo uporabiti herbicide, ki uni~ijo tudi podzemne dele (korenine, …), npr. dicofluid combi. Tudi prazna mesta, kjer smo uni~ili plevele, obvezno zasejemo s travo.

Zlasti na sen~nih in vla`nih predelih, kjer so obi~ajno tudi tla bolj kisla, lahko travo povsem preraste mah. Po mo`nosti spremenimo pogoje za rast, npr. zvi{amo pH tal z apnenjem. Rasto~i mah lahko kemi~no uni~imo z uporabo pripravkov na osnovi `elezovega sulfata (zelena galica). Priporo~am uporabo pripravkov, kot je npr. Ferro top (`elezovo gnojilo z visoko vsebnostjo kalija, magnezija in mangana), ki mah uni~i in mu tudi dalj ~asa prepre~uje ponovno rast, obenem pa izbolj{a odpornost in kakovost travne ru{e. Ko se mah

posu{i, ga zgrabimo in odstranimo, prazna mesta pa zopet dosejemo.

Pri vzdr`evanju lepe okrasne trate so bistveni mehanski ukrepi (prej omenjeni), ki jih moramo redno in dosledno izvajati, kar pomeni veliko natan~nega dela. V nasprotnem primeru (napa~na gostota setve, neredna in nepravilna ko{nja, gnojenje, zalivanje, …) se lahko skozi rastno dobo pojavi {e ve~ problemov od `e na{tetih, npr. alge, padavica, rja, progavosti, fuzarioze, razni made`i. Proti tem boleznim sicer lahko uporabimo fitofarmacevtska sredstva (npr. dithane, systhane - te informacije so le informativnega zna~aja, ker ta sredstva v Sloveniji niso registrirana za ta namen), ta pa imajo omejen u~inek, zlasti ker jih ve~inoma uporabimo prepozno. Zato svetujem, da negujete trato ~imbolj skrbno in bo te`av ~immanj. @elim vam obilo uspeha in lepe zelenice!

✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.

Sne`na plesen

Fuzarijske pege

Rjavi made`i

Li~inka ko{eninarja

Ogrci majskega hro{~a

6

UREJAMO

MOJ VRT

Spomladanski u`itki ob delu s trajnicami

Vrt je negovani del narave K

o nas pomlad prebudi in zvabi na vrt, imamo kar naenkrat veliko opravkov tudi med trajnicami.

Najprej si je treba priklicati v spomin, kaj vse smo `e posadili, pa je {e skrito v zemlji in {e niti ni prilezlo na plan. Saj vemo: med trajnicami jih je precej zimzelenih, {e zdale~ pa ne vse. Potem opravimo drobna vzdr`evalna dela v starem nasadu. In nato se spomnimo, kaj vse smo v lanskem letu {e pogre{ali in poskrbimo za dopolnilne saditve v `e obstoje~ih gredah. Morda bomo zasadili kako novo gredico s trajnicami in tako v vrt vnesli novo barvitost ob ne preve~ zahtevnem vzdr`evanju.

Dela s trajnicami ni veliko in tudi opravimo ga lahko, kadar pa~ utegnemo, ne to~no dolo~en dan in ob dolo~eni uri. Vendar prav brez nege trajnice seveda ne bodo lepe, ~eprav marsikatera pre`ivi tudi v zanemarjenih in zapu{~enih vrtovih.

Marsikdaj se zgodi, da nepreviden doma~i vrtnar (ponavadi je to tisti, ki trajnic ni sam sadil) zgodaj spomladi prekoplje vrtne grede kar po~ez in pri tem uni~i tudi marsikatero trajnico, ki je skrita {e v zemlji. Zato je zelo pomembno vedeti, da vseh trajnic pa~ ni videti v za~etku vegetacije, na dan bodo prikukale {ele, ko se bodo tla ogrela. Grede trajnic zato lahko obdeluje le tisti, ki ve, kje je kaj posajeno. Vsi drugi pa naj se jih na dale~ izogibajo, da ne naredijo s svojo delovno vnemo ve~ {kode kot koristi.

Zgodaj spomladi najprej odstranimo tiste ostanke odmrlih trajnic, ki so ostali ~ez zimo namenoma ali nenamenoma. Praviloma seveda vse odmrle liste in cvetna stebla traj-

Jesenske astre spomladi o~istimo lanskih suhih ostankov, ~e smo jeseni po cvetenju na to pozabili. Kmalu bodo odgnale in zelenje bo lepo skozi vso pomlad in poletje, jeseni nas pa takole nagradijo s cvetjem.

nic odstranjujemo sproti, pu{~amo le tiste, ki nas iz estetskih razlogov ne motijo ali so celo zelo lepi, tudi, ko se posu{ijo. Take so naprimer mnoge trave, ki s svojimi suhimi listi in cvetnimi stebli tudi pozimi delujejo prav zanimivo in bi jih bilo {koda odstraniti `e jeseni. Nato lahko gredico pognojimo s kompostom ali podobnim organskim gnojilom tako, da ga raztrosimo v prostor med posameznimi trajnicami in ga plitko vkopljemo. ^e je nasad `e strnjen in prekopavanje ni ve~ mogo~e, potem gnojenje opravimo tako, da gnojilo enostavno raztrosimo med trajnice in ~ez blazinice, jih z roko “vgrabimo� in tako pribli`amo koreninam, nato pa nasad temeljito zalijemo. S tem bomo pomagali mikroorganizmom, da se ne bodo na povr{ini izsu{ili in jih ne bo sonce umorilo. ^e to delo opravimo v bolj obla~nem vremenu in pred de`jem, zalivanje ni potrebno.

Kadar dolgo ni de`ja, se zemlja izsu{i ne glede na letni ~as. In zimzelene rastline {e zlasti tro{ijo vodo z izhlapevanjem tudi pozimi. ^e zapiha burja, je izsu{itev zimzelenih trajnic z bolj plitvimi koreninami kar verjetna. Tiste z bolj globokimi koreninami niso tako ob~utljive in jih su{a zlepa ne prizadene, ne pozimi in ne poleti. Njih korenine pa~ dobijo vodo iz globljih plasti zemlje, kjer je vedno ve~ vode. Zato marsikatero pomlad ugotavljamo, da nam je zima prizadela ali celo uni~ila marsikatero zimzeleno blazinico. Pa v resnici ni bil ~isto ni~ kriv mraz, ampak zimska su{a.

Vsepreve~krat zmotno mislimo, da pozimi vrtnih rastlin ni potrebno zalivati. Zapomnimo si, da pijemo vedno, ko smo `ejni! In tudi za rastline velja isto! Ni se potrebno bati, da bodo zaradi zimskega zalivanja zmrznile.

Trajnice so pa~ tiste rastline, ki imajo sposobnost pre`iveti zimo na prostem. In ~e pozimi nanje lahko pada de` in sneg tudi, ko zmrzuje, jih menda lahko tudi zalijemo, ~e je narava z mo~o preskromna! ^e so se v nasadu trajnic `e pojavili pleveli, bomo seveda za~eli s pletjem. Saj vrt je negovani del narave in tu smo dolo~ili, katere rastline `elimo gojiti, vse ostalo pa seveda smatramo za plevel. In borba s plevelom je najla`ja, ~e plevel sproti odstranjujemo skozi vse leto, kadar se pa~ pojavi. ^e plevelu ne dovolimo, da se razraste, ali bog ne daj, se celo zaseje, bomo z njim imeli zelo malo dela. Vsaki~, ko imamo nekaj minut ~asa, da ob pogledu na nasad trajnic u`ivamo, lahko sproti tudi populimo kak morebitni plevel ali odre`emo kako odcvetelo cvetno steblo. Tako bo nasad deloval vedno urejeno.

In potem nam ostane le {e, da ~akamo prvo cvetje in nadaljevanje cvetenja trajnic do prvega mraza. Nekatere, ~eprav redke, bodo cvetele tudi {e skoraj pozimi, ~e smo le prav izbrali. Kadar mislimo, da o trajnicah ne vemo dovolj, da bi lahko izbrali tako, da bi v vrtu vedno kaj cvetelo, si pustimo svetovati od tistih, ki vedo ve~ od nas.

Danes radi govorimo o meditaciji in drobna opravila v nasadu trajnic, pogled na morda tudi drobno in skromno cvetje in zanimivo listje, je prav gotovo svojevrstna meditacija. Po napornem delovnem dnevu ali tednu ni bolj{e sprostitve kot je delo v vrtu ~e le imamo to sre~o da ga imamo.

� Jo`ica Golob-Klan~i~, foto Mojca Rehar Klan~i~

Sibirske perunike niso zahtevne in na vrtni gredi lahko nanje skoraj pozabimo. Le suho listje spomladi pore`emo, saj pozimi ni grdo, da se bo zelenje obnovilo in v maju ali juniju bo cvetenje bogato vsako leto znova.

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

7

Pridelava solate (Lactuca sativa L.) in ostalih listnatih solatnic

Pospe{uje tek in prebavo od solato si predstavljamo vsako zelenjavno jed, ki jo za~injeno s solatnim prelivom ponudimo h glavni jedi. @e to pove, da Slovenci pojemo veliko zelene solate in najbolj{a je tista, ki je pobrana iz doma~ega vrta.

Uporabljamo liste in listne peclje od zgodnje pomladi do jeseni.

P

Solato delimo na ve~ zvrsti glede na to ali delajo glavo ali ne: - glavnata solata (Lactuca sativa var. capitata), ki jo delimo na maslenke ali mehkolistne in kristalke ali krhkolistne solate. Novej{a kri`anja so privedla do tako imenovanih “Iceberg” solat, ki imajo zna~ilnosti glavnate solate in “batavia” tipi, z nakodranimi ne`nej{imi listi in manj izrazitim listnim rebrom. Zaradi odprtega - rozetastega tipa rasti (gentile), so v primerjavi z glavnato solato manj izpostavljeni rjavenju listnih robov; - solata rezivka (Lactuca sativa var. foliosa) ne sklene listov v glavo. Pobiramo cele rastline; - solata berivka (Lactuca sativa var. acephala) zraste nad pol metra visoko in steblo je obra{~eno z listi, ki jih obtrgavamo od spodaj navzgor; - solata vezivka (Lactuca sativa var. longifolia) ali {trucarica ali poletna endivija, {e bolj je znana pod imenom romanska solata, liste nastavlja na skraj{anem steblu in oblikuje rahlo podolgovato glavo.

Zadnje tri pri nas niso pogosto zastopane.

Najve~ uporabljamo maslenke v zgodnjem spomladanskem ~asu, ker tudi hitreje rastejo in imajo izrazitej{i okus po solati.

Kasneje sejemo kristalke vse do sredine poletja, ki je {e zadnji datum, da solate naredijo glave do prve zmrzali. V jesenskem ~asu sejemo prezimne solate (posavka, vegorka, majska kraljica), ki jih zgodaj spomladi okopljemo in prekrijemo s prekrivkami in lahko pobiramo prve pridelke `e konec aprila in v maju.

Gospodarski pomen - letno posejemo na svetu povpre~no 800.000 ha povr{in s solato, - 17,5 mio ton skupnega svetovnega pridelka, - povpre~no pridelamo 22 t solate /ha, - najve~ solate na svetu pridela Kitajska (1/3), Indija in ZDA, - v Evropi so najve~je pridelovalke solate Italija, [panija, Francija, - v Sloveniji pridelujemo solato na cca.

200 ha. Verjetno jo {e enkrat toliko pridelamo na vrti~kih za lastno uporabo.

Prehranska vrednost solate Solato u`ivamo v sve`em stanju, izjema so radi~i, ki jih v~asih tudi pra`imo. V solati je veliko organskih kislin, ki pospe{ujejo tek in prebavo. Ima le 18 kcal v 100 gramih rastline. Prete`ni del rastline je voda, saj zavzema 95 %, ostalo so ogljikovi hidrati in

Med listnatimi zelenjadnicami je v kulinariki zelo uporabna tudi kopriva. celuloza, ki pospe{uje prebavo. Vsebuje kalij in `elezo, med vitamini pa C vitamin, karoten ter vitamine iz skupine B. Solata je zelo cenjena v dietni prehrani, pospe{uje delovanje srca in ledvic ter zni`uje krvni pritisk.

Klimatske zahteve - Bolj primerna so hladnej{a kot pretopla podro~ja, optimalna temperatura za rast je 15-20°C, pri 25°C preneha z rastjo in pri 30°C preide v cvetenje.

- Kali v 2-3 dneh pri temp. 20°C. - Razviti listi prenesejo tudi do -5°C, nekatere (zimske solate) dobro prezimijo.

- Je vrtnina dolgega dne, pri ve~ kot 13urni osvetlitvi gre hitro v cvet tudi brez prej{njega formiranja glav.

- V su{nem obdobju gre hitreje v cvet kot pri normalni oskrbi z vodo, v premokrem vremenu se rade razvijejo bolezni.

Solata je samooplodna - opra{i se z lastnim cvetnim prahom in formira enosemensko ro{ko, ki ima sposobnost kaljenja 3-4 leta, ~e je ustrezno skladi{~ena na suhem mestu.

Tla in gnojenje Solata dobro uspeva v zemlji, katero smo dognojevali s hlevskim gnojem v preteklem letu. Zaradi zelo hitre rasti in po~asnega razkrojevanja hlevskega gnoja, gnojenja s hlevskim gnojem niti ne izkoristi. Solata najbolje uspeva na plodnih, la`jih tleh z dobrim vodno-zra~nim re`imom in bogatih z organsko snovjo. Najpogosteje so to aluvijalna ali obre~na tla, ki imajo mo`nosti

V ZELENJAVNEM VRTU

8 namakanja. Zahteve: - srednje te`ka, boghata, humusna tla, - pH naj bo 6,5 -7, ob~utljiva je na prekisla in zasoljena tla, - tolerantnej{a je na kolobar, dobro uspeva za predkulturami, ki so bile gnojene s hlevskim gnojem in niso pustile trajnih plevelov: plodovke, `ita, stro~nice, - slabo raste za koruzo (herbicidi) in solatnicami, - pred sajenjem po potrebi dodamo mineralna gnojila, - z du{ikom dognojujemo ko se za~ne formirati glavica, - odvzem: 80 kg N, 40 kg P2O5 in 160 kg K2O, 25 kg CaO. Tehnologija Glavnato solato sejemo neposredno ali z vzgojo sadik. Neposredno sejemo v vrste ali povprek in nato red~imo. Semena morajo biti posajena v globino 0,5 - 1 cm. Za celoletno oskrbo dru`ine s sve`o solato se priporo~a terminska setev, ki jo ponovimo na 2 do 3 tedne.

Prvo pobiranje solate na vrtu imamo lahko `e v za~etku maja (razen v leto{njem letu!), ~e bomo marca posadili sadike, ki so bile vzgojene v rastlinjaku. Ve~ina pridelovalcev solate prve sadike kupi ali jih sami vzgojijo v rastlinjakih ter jih posadijo na prosto ali v rastlinjake. ^e sadimo solato na prosto, zemljo prekrijemo s ~rno folijo, ki bo dodatno ogrela zemljo in zadr`ala vlago v tleh. ^ez posajeno solato na ~rni foliji polo`imo vlaknato folijo (vlaknine, koprene) in s tem dodatno za{~itimo sadike pred ni`jimi temperaturami v marcu in aprilu.

Nato nadaljujemo s setvami solate na manj{ih povr{inah vsake 3 tedne do sredine julija. Direktna setev pride v po{tev tudi pri vzgoji rezivk, ki jim po doma~e re~emo tudi berivke.

Vzgoja iz sadik - Sadik vzgajamo v stiropornih ali plasBela gniloba (Scletotinia)

Rjavenje listnih robov

-

-

ti~nih platojih, {e najbolje pa v {otni kocki Sadika ne sme biti zastarana in pri sajenju pazimo, da je ne posadimo prenizko, tako da se listi ne dotikajo tal ter se tako izognemo marsikateri bolezni Vzgoja sadik traja 4-6 tednov, ko ima solata 4-6 listov Sadimo lahko na gola tla, ali prekrita s ~rno ali belo folijo Razdalja sajenja odvisna od velikosti glav 25x25 ali 30x30 cm.

Najbolj{a borba proti plevelom je okopavanje, uporaba folije, nekemi~no zatiranje plevela ter herbicidi proti travnatim plevelom kot Fusilade, Agil, ‌ Varstvo pred boleznimi in {kodljivci Najpogosteje se na solati pojavi solatna plesen (Bremia lactuca) in siva plesen (Botrytis). Solatno plesen opazimo po sivi prevleki na spodnji strani listov. Pogosto se pojavi v rastlinjakih, ki so slabo prezra~evani predvsem v zgodnjem spomladanskem ~asu. Po zalivanju moramo rastlinjake prezra~iti, da se vlaga na listih ~imprej osu{i. Solatna plesen se pojavi tudi na vrtovih pri solati, ki je pregosto posejana in ni prered~ena. Zato je nujno solato sejati na odcedne in zra~ne lege in skrbeti za pravo gostoto posevka. Pri presajanju pazi-

Pepelasta plesen

Koreninske u{i

MOJ VRT mo, da je koreninski vrat ~imbolj iz zemlje in da se listi ne dotikajo zemlje, kajti to pospe{uje nastanek sive plesni ali botritisa.

Siva plesen povzro~a vodenaste, temne pege, ki v~asih prerastejo v vatast poprh. [iri se v sredino in povzro~a gnitje cele solate. [e bolj nevarna je bela gniloba (Scletotinia), ki jo prepoznamo po nenadnem su{enju in gnitju glavice tik pred pobiranjem. Solata zgnije pri koreninskem vratu in ko pobiramo tak{ne glavice, zlahka odlomimo glavo zaradi zgnitega vratu, korenine pa ostanejo v tleh. Glivi~na bolezen ostane v tleh in tako oku`uje solato v naslednjem letu. Pri pojavu bele gnilobe je nujen triletni kolobar.

Poleg bolezni se v~asih na solatah pojavi rjavenje listnih robov, kar je fiziolo{ka bolezen. Nastane kot posledica neuravnote`enega gnojenja z du{ikom, ki v prevelikih koli~inah onemogo~a kaliju, da v dovolj veliki koli~ini oskrbuje rastlino z vodo.

Zato se rjavenje listnih robov pojavlja v zelo vro~ih dneh in nezadostni oskrbi z vodo.

Na solati so zelo nadle`ne u{i, ki se pojavijo tik pred pobiranjem. V lanskem letu smo na solati opazili stenico, ki je z objedanjem in delanjem ~rnih lukenj v listnem rebru povzro~ala zelo velike {kode tr`nim pridelovalcem. Stenice se pojavljajo sporadi~no in nimamo u~inkovitega sredstva za za{~ito. V vro~em in suhem poletnem obdobju se v tleh lahko pojavijo koreninske u{i, ki pogosteje napadajo endivijo, predvsem kadar posevek ni dobro oskrbovan z vodo.

Endivija (Cichorium endivia L.) Endivija je sorodnik cikorije. Ne sklene glav, temve~ oblikuje rozete z bolj ali manj skodranimi listi. Endivija ima podobno kot cikorija bolj grenak okus, zato jo v~asih pred uporabo belijo. Endivija je odli~no nadomestilo za solato, saj jo pobiramo, ko je le te `e malo. Uporabni so listi in korenika. Liste uporabljamo sve`e ali jih kuhamo.

Solatna plesen (Bremia lactuca)

MOJ VRT Odli~no vpliva na delovanje jeter, izlo~anje `ol~a, pospe{uje izlo~anje se~a in ~isti kri.

Ima podobne talne in klimatske zahteve kot glavnata solata, vendar je bolj ob~utljiva na dol`ino dneva. Zelo zgodnje setve endivije povzro~ijo uhajanje v cvet, zato se priporo~a setev {ele v maju. Sejemo bolj na redko, da ne po`enejo pretegnjene rastline in ko ima sadika 4 do 6 listov, jo presadimo na stalno mesto. Ne smemo jih presaditi pregloboko, sicer zastanejo v rasti in po`enejo v cvet.

Pri endiviji poznamo dve razli~ici: Sorte s {irokimi, valovitimi in malo nazob~animi listi (Cichorium endivium var. latifolium) in sorte, ki imajo globoko narezane in drobno nazob~ane liste (Cichorium Endivium var. crispum).

Radi~ (Cichorium intybus) Radi~ je bli`nji sorodnik cikorije, katere korenine uporabljajo za kavni nadomestek.

Iz listov pripravimo okusno, grenkasto solato, zlasti v zimskem ~asu. Gren~ine uravnavajo prebavo in pospe{ujejo kro`enje krvi. V radi~u je veliko kalijevih soli, ki ugodni vplivajo na `iv~ni sistem. Od vitaminov je v radi~u veliko karotena in vitamina C (antioksidanti).

Po barvi listov jih lo~imo na: - Rde~e sorte (gori{ki, trevi{ki (tudi za siljenje, verona, palla rosa) - Pisane sorte (castelfranco) - Zelene sorte (tr`a{ki solatnik - sejemo od marca do julija, ve~krat pokosimo in v naslednjem letu spomladi pobiramo zasnovane glavice, witlof, sladkorni radi~ ali {trucar) Vzgoja in siljenje radi~a - Talne zahteve. Za vzgojo primernih korenov radi~a so potrebna srednje te`ka, dovolj globoka tla, ki se hitro su{ijo.

Za`elena je visoka zra~na vlaga in primerne temperature.

- Setev. Direktna setev od za~etka aprila do maja. Prezgodnje setve dajo neuporabene poganjke (gre v cvet), prepozne pa imajo premajhne korenine.

- Nega. Po potrebi je potrebno red~iti, odstranjevati plevel…

- Pobiranje. Pridelek pobiramo od za~etka oktobra do za~etka novembra, ko korenine dose`ejo 3 do 6 cm debele korenine.

V ZELENJAVNEM VRTU Mraz jim ne {koduje, korene lahko poberemo strojno in jim odstranimo liste do 3 cm. Korene pustimo na njivi, da se osu{ijo. Nato jih damo v primerno skladi{~e.

- Siljenje. Siljenje s pokrovno zemljo ni obi~ajno. Dolo~ene sorte silijo tako, da korenine polo`ijo v zaboje in spodaj spustijo ogreto preto~no vodo. Nujno je potreben popolnoma temen prostor (da ostanejo glavice bele) ali vse prekrijemo s ~rno folijo. ^e silimo v zemlji, naj bodo gredice 120 cm {iroke in 20 cm globoke.

Temperatura siljenja (zemlje in zraka) naj bo 16 - 20°C. Tako dobimo pridelek v 3 - 4 tednih. Lahko silimo tudi pri ni`ji temperaturi od 8 do 16°C, vendar traja dalj ~asa. [e nekaj listnatih zelenjadnic: Regrat (Taraxacum officinale) Uporabljali so ga `e Italijani v 17. stol.

Spomladi uporabljamo mlade liste, kasneje lahko rastlino obelimo, tako da jo prekrijemo z zemljo in pobiramo beljene liste.

Jeseni lahko korenine izkopljemo in jih silimo podobno kot radi~. Kasneje korenine zavr`emo. Mlade popke pred cvetenjem lahko vlo`imo v kis in uporabimo kot za~imbo. U~inkovito zdravi `ol~ne kamne, izbolj{uje tek in pomaga pri slabi prebavi.

Primeren je za spomladansko ~istilno kuro in spodbuja delovanje ledvic in jeter.

Kopriva (Urtica dioica) Uporablja se cela rastlina. Mlade rastline nabiramo do 15 cm, nato nabiramo liste do avgusta, korenine pa jeseni in spomladi pred rastjo.

Je eno najbolj{ih ~istil za kri, pomembna je pri boleznih se~il, vnetjih ledvic, proti ledvi~nim kamnom, pospe{uje prebavo, pove~uje odpornost, priporo~a se pri revmatizmih, zaustavlja krvavitve, zni`uje koli~ino sladkorjev v krvi, uporablja se za utrjevanje las in odpravljanje prhljaja v laseh. V kulinariki se uporablja kot {pina~a in {pina~na juha, lahko tudi v razli~nih prikuhah in nadevih. ✍ Ana Ogorelec Slike od zgoraj navzdol: Kristalka Iceberg Radi~ Malo plevela v nasadu solate ne {kodi Namakanje endivije

9

10

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Pomlad v sadnem vrtu

Obrezujemo v ~asu mirovanja oledarski za~etek pomladi je sicer `e za nami in zima se le po~asi poslavlja. Prihajajo~a pomlad nas spodbuja, da razmi{ljamo o urejenem doma~em vrtu z obilo sve`e, okusne in zdrave zelenjave, sadja in cvetja.

K

Obrezovanje Zaradi dolge zime tudi ve~ino profesionalnih sadjarjev {e ~aka glavnina rezi, ki pa bi jo bilo pri pe~katem sadju zaradi nevarnosti hru{evega o`iga priporo~ljivo opraviti pred brstenjem. V tem ~asu je najpogostej{e vpra{anje ljubiteljskih sadjarjev, kdaj se obrezujejo sadna drevesa. Glavno obrezovanje pri jablanah, hru{kah in kutinah opravljamo v ~asu mirovanja dreves. To je od odpadanja listja, pa do napenjanja brstov spomladi. Dopolnilno obrezovanje lahko opravljamo tudi preko celega leta. S tem vplivamo predvsem na zmanj{anje bujnosti drevesa. Pri obrezovanju jablan, hru{k in kutin v rastni sezoni moramo predvsem paziti, da ne obdelujemo dreves v ~asu nevarnosti za oku`be s hru{evim o`igom, ki jih redno objavlja kmetijska svetovalna slu`ba preko svojih odzivnikov in medijev.

Tudi rez manj znanih sadnih vrst kot sta jerebika in skor{ opravimo v ~asu mirovanja dreves. Na na{em obmo~ju obrezujemo breskve {ele v ~asu cvetenja. S tem nekoliko zapoznimo odganjanje in se tako nekoliko izognemo spomladanskim pozebam. Pri breskvah je potrebno opraviti tudi nekajkratno postopno poletno obrezovanje, s katerim osvetljujemo notranjost kro{nje.

Na tako osvetlenih drevesih plodovi lep{e dozorijo in so okusnej{i. Rodna drevesa ~e{enj obrezujemo poleti, vzgojno rez mladih drevesc pa opravimo spomladi tik pred cvetenjem. Pri vi{njah z zimsko rezjo predvsem pomlajujemo drevesa, s poletnim obrezovanjem po obiranju pa izrezujemo pregoste poganjke. Pri slivi dose`emo redno rodnost z zmerno zimsko rezjo in z izrezovanjem odve~nih mladik v poletnem ~asu.

Marelice obrezujemo takoj po obiranju, ker se takrat nastale rane najhitreje zarastejo.

Bezeg obrezujemo v ~asu mirovanja in v ~asu cvetenja. Pozimi odstranimo vse veje, ki so imele v preteklem letu plodove. Med

cvetenjem pa prered~imo pregoste enoletne poganjke in cvetove. Obrezovanje ribeza in kosmulje je priporo~ljivo opraviti pred odganjanjem.

Maline lahko prered~imo `e takoj po obiranju, ~e pa smo to zamudili, jih obre`emo pred odganjanjem. Robide pore`emo spomladi, ko mine nevarnost nizkih zimskih temperatur. Tudi ameri{ke borovnice obre`emo {ele takrat, ko ni ve~ nevarnosti zimskih pozeb. Orehe obrezujemo nekaj tednov pred brstenjem, poletno osvetljevanje kro{nje pa opravimo v avgustu.

Glavno rez pri leski opravimo v ~asu mirovanja, v poletnem ~asu pa izrezujemo vse koreninske izrastke in bohotivke iz notranjosti grma.

~i{~enje grmi~kov. S {karjami pore`emo vse suho in obolelo listje ter `ivice in vse skupaj odstranimo iz vrta. Kako natan~no bomo to opravili, je odvisno od tega, koliko te`av smo imeli v pretekli sezoni z boleznimi in {kodljivci. ^e je bil nasad jeseni

Gnojenje Druga aktualna spomladanska tema sadjarjev je gnojenje. V na{ih sestavkih smo `e velikokrat povedali, da je gnojenje z mineralnimi gnojili na pamet neodgovorno dejanje, na katerega osve{~eni ljubiteljski pridelovalci hrane niti pomisliti ne bi ve~ smeli. Osnova za izra~un gnojilnih odmerkov naj bo predhodno opravljena analiza tal. Gnojilni na~rt, ki vam ga na kmetijski svetovalni slu`bi izdelamo na podlagi prejetih laboratorijskih izvidov, upo{teva tako zalogo hranil v tleh, potrebe sadne vrste, kakor tudi najprimernej{i ~as gnojenja. Preden za~nemo v spomladanskem ~asu izdatno gnojiti na{a sadna drevesa, je potrebno ozavestiti dejstvo, da je ve~ina rastlinskih bolezni posledica neuravnote`ene prehrane oziroma preobilja, ki ga vede ali pa nevede povzro~amo ljudje.

Maline

V ~asu napenjanja brstov je tudi ~as za prvo varstvo sadnega drevja proti boleznimi, za kar je najbolj sprejemljivo uporabiti katerega od bakrovih pripravkov.

Prepri~ana sem, da ste del~ek svojega vrta namenili tudi jagodi~ju. V sve`ih plodovih jagod, ribeza, malin, kosmulj, borovnic, ‌ je spravljenega toliko zdravja, da bi ne smelo manjkati v nobenem vrtu.

Prvo opravilo na gredici z jagodami je

^rni ribez

MOJ VRT mo~no prizadet, potem je doslednost pri delu zelo priporo~ljiva. V tem primeru je dobro odpadlo listje in `ivice iznesti iz nasada ter ga za`gati. Na starem in suhem listju namre~ prezimujejo mnoge bolezni in {kodljivci, z odstranitvijo iz nasada pa tako mo~no zmanj{amo njihov potencial. Ob veliki ponudbi raznih specialnih gnojil bo marsikaterega vrti~karja zamikalo, da bi tudi svoje jagode nekoliko dodatno prehranil. Naj ponovim `e znano in na tem mestu `e velikokrat napisano dejstvo, da so rastlinske bolezni najve~krat posledica preobilja oziroma preve~ vsega dobrega rastlinam in nam bolj {kodi kot pomanjkanje.

Ponavadi pognojimo gredico `e pred sajenjem jagod, tako da dodatno gnojenje ni ve~ potrebno. Pa tudi na tokrat smo vam `e velikokrat povedali, da ve~ino rastlinskih bolezni izhaja iz preobilja in iz poru{enega ravnovesja pri prehrani rastlin.

Ko se tla nekoliko osu{ijo, je koristno zemljo med sadikami nekoliko prerahljati in jo potem zastreti z zastirko. Za to lahko uporabimo slamo, posu{eno travo ali okrasno sekano drevesno lubje. Tako za{~iteni plodovi jagod manj gnijejo, ostanejo ~isti in so bolj okusni.

Jagode bomo najla`je ohranjali v dobri kondiciji, ~e bomo vsako leto posadili nekaj novih sadik, najstarej{e pa populili.

Za sajenje v vrtove so najbolj priljubljene ve~krat rodne oziroma tako imenovane mese~ne jagode, ki nam zorijo do prvih jesenskih mrazov. V specializiranih trgovinah v tem letnem ~asu `e lahko kupimo sadike v lon~kih. Jagodam vedno namenimo dobra rodovitna tla na son~nem delu vrta. Saditi jih moramo samo tako globoko kot so bile posajene v lon~ku, sicer lahko poganjki zgnijejo. Razmak med grmi~ki naj zna{a vsaj 30 cm v vrsti, med vrstami pa pustimo toliko prostora, da bomo lahko hodili med jagodami. Ponavadi je dovolj 50 do 60 cm. Posajene sadike zelo hitro po`enejo liste in cvetove. Prva dva cvetna peclja sproti odstranimo. Tako bomo spodbudili rast korenin in sadike se bodo lep{e razrasle. Tudi v vro~em poletju je koristno

V SADOVNJAKU

11

Rde~i ribez

Ameri{ka borovnica odstraniti kak{en cvetni pecelj, saj bodo preostali plodovi bolj okusni, grmi~i pa vitalnej{i. Preden se plodovi povesijo na zemljo, podlo`ite pod njih zastirko. Tako zavarovana tla bodo tudi bodo bolje gospodarila z vodo, pa tudi s pleveli bomo imeli manj te`av. ^e imate v va{em vrtu posajene tudi borovnice, ne pozabite, da so to rastline kislih rasti{~. Dodamo jim {oto, ki jo je potrebno predhodno namo~iti v vodo ali pa se podajte v iglasti gozd po kislo zemljo in iglice. Ker {ota ne vsebuje hranil, je priporo~ljivo da grmi~e borovnice pognojite z kislo delujo~imi gnojili za rododendrume.

Da jagodi~je niso le jagode in borovnice, nas `e dlje ~asa opozarja tudi uradna stroka.

V prid dvigu porabe in s tem tudi pridelave vseh vrst jagodi~ja govorijo tudi zadnji rezultati raziskav o biolo{ki dostopnosti polifenolov v organizmu.

Polifenoli delujejo v telesu kot antioksidanti in delujejo prepre~evalno na veliko mno`ico nevarnih bolezni. Le-teh pa je zelo veliko v vseh vrstah jagodi~ja in tudi zaradi tega tovrstnega sadja ne sme manjkati v nobenem doma~em vrtu. � Andreja Brence

V SADOVNJAKU

12

MOJ VRT

Sajenje jagodi~ja

Sadimo v zemljo z dovolj humusa sajenju sadnega drevja smo `e ve~krat govorili, a smo pri tam vedno mislili na drevesne vrste sadja. Ne smemo pa pozabiti na jagodi~je: ribez, josto, maline, maline, robide, `lahtne borovnice in seveda ja-gode. Vsaka od teh sadnih vrst ima malce druga~ne zahteve, ki jih moramo upo{tevati ob sajenju.

O

Ribez @e tu moramo lo~evati med ~rnim in rde~im ribezom.

Na~eloma sadimo ribez od 70 do 100 cm med seboj v vrsti.

Med vrstami pa mora biti toliko prostora, da se lahko gibljemo. Navadno imamo na manj{em vrtu posajen ribez le v eni vrsti. ^rni ribez oblikujemo v kotlast grm, zato potrebuje tudi ve~ prostora v {irino. Skrbimo, da imamo v enem grmu 1/3 enoletnih, 1/3 dvoletnih in 1/3 triletnih poganjkov ter kak{ne-ga starej{ega, ~e je grm v dobri kondiciji. Tako dose`emo dobro in kvalitetno rodnost.

Ker se starej{i poganjki izrodijo, jih cele izre`emo. Na~eloma ne kraj{amo poganjkov pri ~rnem ribezu, ker se sam lepo obra{~a z rodnim lesom. ^e pa bi `e morali kak{nega prikraj{ati ali kje odrezati, potem rano zama`emo s cepilno smolo. Tako prepre~imo steklokrilki, da bi v str`en odlo`ila jaj~eca.

Rde~i ribez lahko sadimo in vzgajamo podobno kot ~rnega ali pa sadimo v vrsti nekoliko bolj skupaj in prive`emo veje na oporo. Ga pa povsem druga~e obrezujemo, saj enoletne

poganjke prikraj{ujemo, da dose`emo bolj{e obra{~anje. Posamezna veja je lahko stara tudi do {est let, nato jo zamenjamo z novo.

Na podoben na~in obrezujemo tudi josto, ki je kri`anec ~rnega ribeza in kosmulje.

Enoletne poganjke prikraj{amo, da se lep{e obrastejo.

Josto lahko vzgojimo tudi kot malo drevesce, s tem da mora imeti stalno oporo.

Ribez in josto, pa tudi ostalo jagodi~je sadimo v dobro zemljo z dovolj humusa. Je pa lahko vrednost pH nekoliko ni`ja, se pravi, da je lahko zemlja nekoliko kisle reakcije.

Vse jagodi~je je zelo “hvale`no�, ~e mu ob sajenju dodamo dovolj organskega gnojila.

Maline Sadimo v vrsti v razdalji 50 cm med posameznimi sadikami. ^eprav je prvi ob~utek, da je to preredko, pa `e po dveh letih ugotovimo, da imamo go{~avo. Maline imajo zelo razvejan koreninski sistem tik pod povr{ino tal iz katerega pogosto od`enejo poganjki. ^e fizi~no, s kak{no pregrado ne prepre~imo, se lahko hitro razrastejo na mesta kjer jih ne `elimo.

Obrezovanje je enostavno, saj najprej izre`emo lanske poganjke, ki so suhi, enoletne razred~imo (odstranimo vse slabotne) in tiste, ki so ostali nekoliko prikraj{amo.

Robide, tayberry in boysenberry Te sadne vrste so plezalke, zato jim moramo zagotoviti oporo.

Tayberry in boysenberry sta

kri`anca robide in maline.

Imata nekoliko {ibkej{o rast kot robida in tudi rozge so nekoliko tanj{e. Tayberry je trnast in ima rde~e plodove, medtem ko boysenberry nima trnov, plodovi pa so temno modri kot pri robidi.

Vse tri sadne vrste obrezujemo enako. Lanskoletne rozge razred~imo in nato prikraj{amo pribli`no za tretjino. Tiste ki so rodile lani, izre`emo.

katero sadimo ostala, ostala kisla. Zato sadilno jamo ob stenah in delno po dnu (omogo~iti moramo odtekanje vode) oblo`imo s plasti~no folijo.

Sadimo v me{anico kisle {ote in zemlje iz gozda, tam kjer rastejo borovnice. Lahko dodamo tudi nekaj drobno zdrobljenih smrekovih vej. Te damo na koncu tudi na vrhu kot zastirko. To po mo`nosti obnovimo dvakrat na leto.

@lahtne borovnice

Za razliko od drevesnih sadnih vrst, lahko sadike zgoraj omenjenega jagodi~ja sadimo nekoliko globlje, kot je raslo v drevesnici. Tako dose`emo {e bolj{e ukoreninjenje.

Ta sadna vrsta je nekaj posebnega, saj zahteva za dobro rast in rodnost zelo kisla in rahla humusna tla. ^e jim tega ne zagotovimo, v nekaj letih propadejo. @e ob sajenju moramo poskrbeti, da bo zemlja, v

� Matja` Male`i~

MOJ VRT

OGLASI

13

14

MOJ VRT

ZA BOLJ[I PRIDELEK

Bogatin

Preskrba rastlin s potrebnimi gnojili ■ Bogatin je primeren za VSE VRSTE RASTLIN, tako za gnojenje vrtnin, okrasnih rastlin, dreves in grmovnic, zelenic.

Posebno dobre rezultate bomo dosegli pri gnojenju plodovk (paradi`nik, paprika, jaj~evci, kumare, jagode, ...) in solatnic

■ ENOSTAVNA UPORABA: - pri osnovnem spomladanskem gnojenju ga zalopatamo v tla (globina 10-20 cm), - pri pripravi substrata za okrasne rastline ga prime{amo zemlji (0,5 l Bogatina na 20 l zemlje), - pri dognojevanju sipko gnojilo potresemo okrog rastlin in ga narahlo vdelamo v tla, - pripravimo lahko tudi teko~e gnojilo (0,5 l Bogatina na 10 l vode) in

z njim zalivamo enkrat na 14 dni, - primeren je tudi za jesensko gnojenje.

■ ODMERKE prilagodimo potrebam rastlin, povpre~no porabimo 3 do 5 l Bogatina na 10 m2.

■ VISOKA VSEBNOST MAKRO IN MIKRO HRANIL je pomembna za ZDRAVO RAST in RAZVOJ RASTLIN. ■ Dolo~en dele` hranil je v obliki, ki je rastlinam takoj dostopna, hkrati pa gnojilo vsebuje tudi hranila, ki se spro{~ajo po~asi. POSTOPNO SPRO[^ANJE HRANIL zagotavlja preskrbo rastlin s potrebnimi hranili za DALJ[E ^ASOVNO OBDOBJE. Izgube hranil so mini-

malne, tako da lahko gnojimo tudi na zalogo.

■ Pri gnojenju z Bogatinom pove~amo koli~ino ORGANSKE MASE v tleh, kar ugodno vpliva na STRUKTURO tal, VODNOZRA^NI RE@IM in pove~uje MIKROBIOLO[KO AKTIVNOST v tleh ter vpliva na pozitivno bilanco humusa v tleh.

■ Bogatin vsebuje tudi do 12 % CaO in ima nevtralno pH vrednost, tako da z uporabo tega gnojila tal ne zakisamo.

Le s pravilno oskrbo rastlin si lahko zagotovimo visok in kakovosten pridelek. ✍ Alenka Novak

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Kmetijsko gozdarska zadruga SAVA z.o.o. Lesce

Bogata izbira blaga za vrti~karje in kmete Nudimo vam:

❖ vse vrste semen (vrtna, travna, cvetje) ❖ semenski krompir ❖ semenska koruza ❖ folija za zastiranje posevkov ❖ mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA) ❖ lon~ki in korita za presajanje lon~nic ❖ vse vrste zemlje ❖ vrtno orodje ❖ krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, koko{i, pi{~ance, kunce in pra{i~e ❖ oprema za konje ❖ vse za rejce malih `ivali ❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ❖ za{~itna delovna sredstva

KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER [uceva 27, Kranj, tel.: 04/20 14 960, odprto: 8 - 19, sobota 8 - 15

O N OV

KMETIJSKO TEHNI^NI CENTER SLOGA Kranjska c. 29, [en~ur, tel.: 04/251 97 72, odprto: 7 - 19, sobota 7 - 13

DOBRODO[LI VRTI^KARJI

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER NAKLO

N OV

Cesta na Okroglo 1/a, Naklo, tel.: 04/2571 024, odprto: 8 - 16, sobota 8 -13

- sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - okrasne ~ebulnice, ~ebul~ek - semenski krompir: kifl~ar ...

- substrati, zemlja za sajenje, presajanje, pikiranje - vrtno orodje, kosilnice, zalivalni program

- fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin - krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza - lon~nice, okrasni lonci - okenske in balkonske rastline - hrana in oprema za male `ivali

- vse za va{ vrt

KMETIJSKO TEHNI^NI CENTER BELTINCI Gregor~i~eva 2, Beltinci, tel.: 02/535 23 50, odprto: 7 - 19, sobota 7 -13

- sadike grmovnic, trajnic ...

O