Mojvrt0404a

-

2

[OPEK CVETJA

MOJ VRT

Od konca maja do prve jesenske slane

Cveto~ okrasni vrt z enoletnicami o zasajamo cvetli~no gredico pred hi{o si `elimo, da bi bil na{ vrt cveto~ vse poletje. To bomo dosegli, ~e bomo zasadili enoletnice, ki cvetijo od konca maja do prve jesenske slane.

K

Z gredice najprej odstranimo rastline, ki tukaj `e rastejo. Ponavadi menjavamo enoletnice in dvoletnice. Gredo dobro prekopljemo, zrahljamo, zdrobimo grude in na koncu zravnamo. ^e je zemlja `e iztro{ena dodamo nekaj dobro preperelega komposta, ~e pa ga nimamo lahko na gredico stresemo vre~o ali dve substrata za balkonske rastline, ki mu dodamo organsko gnojilo. V zemljo zame{amo tudi gnojilo s po~asnim delovanjem (Plantec, Osmocotte, ...). Ko

Plaze~e cinije

Vedno cveto~e begonije

Tagetes

je zemlja pripravljena se lotimo izbire rastlin. Dobro je, da si pred odhodom v vrtnarijo napravimo na~rt zasaditve. Tako vsaj pribli`no vemo, koliko rastlin bomo potrebovali. Na gredo sadimo v obliko trikotnika, rastlinice pa naj bodo 20-30 cm narazen. ^e je nasaditev gostej{a greda sicer takoj za`ari v svojem sijaju, vendar rastline nimajo dovolj prostora za rast in namesto, da bi se razrasle v {irino ostanejo {ibke, rastejo pa predvsem v vi{ino (se pretegujejo). V primeru bolj redke nasaditve se rastline razra{~ajo v {irino, vendar praznine skozi leto ne morejo zapolniti, plevela pa je ve~.

Uporabimo lahko razli~ne rastline. Vedno moramo upo{tevati barvno skladnost, velikost rastlin in potrebe rastline po vodi in soncu. Ne me{amo preve~ kri~e~ih barv, ~e pa jih `e pa za prehod uporabimo umirjene srebrno-listne ali necveto~e zelene rastline. Lahko uporabimo eno vrsto rastline in kombiniramo samo razli~ne barve ali pa vzamemo razli~ne vrste rastlin iste barve. ^e sadimo ob zid, v ozadje posadimo

rastline z vi{jo kon~no vi{ino, spredaj pa uporabimo ni`je rastline. ^e pa sadimo v krogu, so vi{je rastline na sredini, ni`je pa proti zunanjosti. Enoletnice so vseh mogo~ih barv, zato lahko delamo razli~ne kombinacije. Grmi~asto do 30 cm visoko rast imajo nepostarnik, salvija, vednocveto~a begonija, petelinji greben, rudbekija, tagetes, daliete in son~ne vodenke. Vanilijevka in cinerarija zrasteta celo do 50 cm visoko.

Ni`je so gazanije, portulak, plaze~e cinije, verbene, grobljnik in lobelija.

V modri, beli ali vijoli~ni barvi je nepostarnik, ki je vsaj del dneva rad v senci.

Potrebuje obilno zalivanje. Modro in belo cveti tudi lobelija, ki ima blazinasto razrast in prav tako ne prena{a najbolje mo~nega sonca. Potrebuje veliko vode in humozna tla. Pravo nasprotje je modrocveto~a neprava vanilijevka, ki uspeva predvsem na son~nih legah. Grobeljnik je bele ali vijoli~ne barve. Raste blazinasto, dobro prena{a sonce in kratkotrajno su{o. Ima mo~an vonj po medu. Uporabljamo ga predvsem za obrobe. Plaze~e cinije so bele,

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 16. 6. 2004, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o.

Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: cveto~a jablana (foto: Bojan Rauh).

MOJ VRT rumene ali oran`ne. Uspevajo na dobro oson~enem mestu. Rumeno ~rne rudbekije res zacvetijo nekoliko pozneje od ostalih enoletnic, vendar nas s cvetenjem razveseljujejo do jesenske slane. Rade imajo sonce, dobro pa prena{ajo tudi bolj suhe lege.

Rumen, oran`en in rde~kast je tudi tagetes, ki ima zelo rad mo~no sonce, poleg tega pa tudi obilno zalivanje. Polnjeni cvetovi so bolj ob~utljivi na gnitje, ker se ob de`evnem vremenu bolj napijejo vode. Razno barvne (rde~e, rumene, oran`ne, bele, vijoli~ne) petelinje grebene in metli~aste petelinje grebene sadimo na son~no mesto in tla, ki niso zelo te`ka. V te`jih in zelo vla`nih tleh po~asi odmirajo. @ivo rde~e salvije so bolj odporne od petelinjega grebena. Sadimo jih lahko v vsaka tla le v preve~ siroma{na ne. Rade imajo sonce. Ob su{i jih moramo zalivati. Zelo veliko se sadijo tudi vedno cveto~e begonije (nekateri jih imenujejo tudi `ivljenje, sr~ki, trseki), ki imajo zelene ali temno rdele svetle~e liste. Cvetovi so sr~asti beli, rde~i, roza ali beli z roza robom. Uspevajo na mo~nem soncu in tudi v sen~ni legi. Na su{o zelo odporne so gazanije. Sadimo jih v pe{~eno zemljo in son~no lego. Na sen~nem delu vrta cvetov ne odpirajo. Dobimo jih predvsem v rumenih, oran`nih in rde~kastih odtenkih. Lahko imajo zelene ali sive srhke liste, ki dolgo zadr`ujejo vlago. Portulak ali tol{~ak se mo~no razra{~a po tleh. Ker ima mesnate liste je zelo odporen na su{o in mo~no sonce. Uspeva v pe{~enih tleh.

Cvetovi so enostavni ali polnjeni v zelo

Verbene

[OPEK CVETJA razli~nih barvah. Vse zgoraj opisane rastline so sejane enoletnice, ki se razmno`ujejo s setvijo. Za sajenje cvetli~nih gred pa lahko uporabimo tudi son~ne vodenke, verbene in daliete. Ker se razmno`ujejo z zelenimi potaknjenci so nekoliko dra`je, vendar se {ir{e razrastejo in jih manj potrebujemo. Son~ne vodenke potrebujejo zelo veliko vode in s tem redno zalivanje ter veliko na{ega ~asa. Kljub temu da so son~ne vodenke so vsaj del dneva raj{i v senci. Mo~no opoldansko sonce povzro~a o`ige. Verbene so nekoliko manj ob~utljive na su{o. Pogosto jih ob slabem zalivanju prizadene rja ali pepelasta plesen. Barva in vi{ina verben je zelo razli~na. Razra{~ajo se zelo na {iroko in popolnoma prekrijejo tla.

Za su{o odpornej{e so daliete, ki v tleh razvijejo gomolje v katerih skladi{~ijo rezervo vode. Zelo dobro cvetijo na mo~nem soncu.

Med vse rastline, ki imajo grmi~asto razrast lahko sadimo srebrno siv lotus. Lotus (kanarska nokota) se razraste po tleh in na ta na~in zadr`uje vlago v zemlji in prepre~uje rast plevela. ^e se preve~ razraste ga lahko postri`emo.

Vse rastline posajene v cvetli~ni gredi ~ez leto oskrbujemo. Moramo jih zalivati, v~asih pognojiti, opleti in zrahljati tla, nekaterim pa moramo za bolj{e cvetenje ob~asno odtrgati tudi odcvetele cvetove.

3

Nepostarnik

Grobeljnik

� Nata{a [ink, uni. dipl. in`. agr. u~iteljica strokovno teoreti~nih in prakti~nih predmetov na BT[

Sve`e nasajena greda z enoletnicami

4

MOJ VRT

FITOFARMACIJA

Gladiolin resokrilec ali Trips (Taeniothrips simplex)

Za{~itimo lepotice vrta ladiole so hvale`ne in nadvse lepe gomoljnice, ki polep{ajo vrt celo poletje do hladnih jesenskih dni, zlasti ~e jih sadimo v razli~nih ~asovnih obdobjih. Odlikujejo se tudi kot rezano cvetje za {opke ali pa so primerne za cvetli~ne aran`maje. Razo~aranje vsakega gojitelja je toliko ve~je, ~e postanejo cvetovi sivkasti in lisasti, skratka nelepi na pogled ali pa se sploh ne odprejo. Po{kodbe se pogosto zamenjujejo s plesnijo, v resnici pa je krivec drobcen metulj~ek gladiolin resokrilec ali trips.

G

Zdrava socvetja

Gladiole kot rezano cvetje

SVETOVANJE O VARSTVU RASTLIN V POPOLDANSKEM ^ASU NA TERENU svetujem ukrepe proti boleznim, {kodljivcem in plevelom; po `elji nudim OSEBNE IN[TRUKCIJE, da si lahko sami pridobite znanje in ukrepate; PREDAVANJA; NA^RTOVANJE IN UREJANJE VRTOV in drugih povr{in. Vse informacije na GSM: 031/302-389.

Odrasle `u`elke (metulj~ki) imajo na krilcih drobne resice, odtod tudi ime. S prostim o~esom so vidni kot drobne, temnorjave ali rumene, do 3 mm dolge pali~ice. [ele pod lupo lahko razlo~imo `ivalice seveda ~e jih poznamo! Prisotnost tripsov lahko dolo~imo po po{kodbah, ki jih povzro~ajo odrasli metulj~ki in li~inke s sesanjem sokov. Na listih so kot posledica vidne srebrnkasto-sive pikice, podobne so po{kodbe na cvetovih. Ob huj{em napadu cvetni listi porjavijo, se posu{ijo in se popki ne odprejo. Ve~ja nevarnost napada oziroma po{kodb je v suhih in vro~ih poletjih.

Tripsi prezimujejo na gomoljih, zato jih razku`imo `e pred sajenjem. Enako ravnamo tudi s kupljenimi, saj ni zagotovila, da niso oku`eni. Za 20 minut do najve~ eno uro jih namo~imo v raztopino npr. pripravka Perfekthion ali Vertimec, jih osu{imo in posadimo. ^e ste gladiole `e posadili, jih med rastjo redno pregledujte in v primeru po{kodb takoj {kropite z istimi pripravki do cvetenja. Fitofarmacevtski pripravki lahko tudi po{kodujejo cvetove, zato jih v tem ~asu ne uporabljamo.

Gladiolin resokrilec dobesedno “raste” skupaj z rastlino, jeseni pa ubere obratno pot proti gomoljem, kjer prezimi. Zato po spravilu gomolje ponovno razku`imo, obvezno dobro osu{imo in spravimo v shrambo. Verjetnost oku`be gomoljev gladiol s tripsi je zelo velika, zato ukrepajte pravo~asno. Ne ~akajte do cvetenja in se izognite razo~aranju.

Veliko veselja ob pogledu na cveto~i vrt vam `elim!

Resokrilec ali Trips

✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.

Po{kodbe na cvetju zaradi sesanja

MOJ VRT

OGLASI

5

6

ZELENJAVNI VRT

MOJ VRT

[parglji v receptih

Najbolj{i za pripravo so sve`i {parglji ^i{~enje {pargljev in priprava za kuho

[parglje speremo pod teko~o vodo in jih odcedimo. Z no`em za lupljenje zelenjave jih tanko olupimo in sicer od vr{i~ka proti dnu poganjka, da odstranimo olesenelo povrhnjico. Pri zelenih {pargljih olupimo le spodnjo tretjino poganjka. Tako pripravljene {parglje pove`emo s kuhinjsko nitko v {ope po 8 do 10 poganjkov. Olupke in olesenele spodnje dele poganjkov (1 do 2 cm) uporabimo za kuhanje {pargljeve juhe ali ju{ne osnove.

Kuhanje {pargljev Za kuhanje {pargljev zavremo vodo, jo osolimo in ji dodamo `li~ko masla in nekaj kapljic limoninega soka. [parglje damo v poseben lonec za kuhanje {pargljev in zmanj{amo ogenj na najni`jo stopnjo, kajti voda ne sme mo~no vreti.

Praviloma naj bi {parglji med kuhanjem stali v loncu pokonci. ^e nimamo posebnega lonca za kuhanje {pargljev, ki je ozek in visok ter ima `i~nati vstavek, lahko uporabimo visok navaden lonec, ali pa v {op povezane {parglje polo`imo v lonec v le`e~em polo`aju. Primernej{i so visoki lonci, napolnjeni z vodo toliko, da vr{i~ki gledajo iz vode. Vr{i~ki so najne`nej{i in najmehkej{i deli {pargljev in naj se zato kuhajo v sopari. ^as kuhanja {pargljev je odvisen od njihove debeline. Zelene {parglje kuhamo 10 do 15 minut, obeljene pa 20 do 25 minut. ^e so {parglji dovolj kuhani, preverimo tako, da vzamemo poganjek iz vode in ga polo`imo na vilico. Pravilno kuhan poganjek se na obeh straneh upogne do 2 cm navzdol. Primeren na~in kuhanja

{pargljev je tudi kuhanje v sopari. Pri tem ostane v {pargljih ve~ina mineralnih snovi, pa tudi barva, izgled in aroma {pargljev se dobro ohranijo.

Uporabni so tudi oleseneli deli {pargljev in olupki. Iz njih skuhamo prevretek oziroma ju{no osnovo za juhe, ri`ote in omake.

Vodo, sol, sladkor, maslo, limonin sok in ostanke {pargljev zavremo ter kuhamo pribli`no pol ure. Nato prevretek precedimo in uporabimo za pripravo raznih jedi.

Ob nadaljnji pripravi jedi obi~ajno ne uporabljamo mo~nih za~imb oziroma dodatkov, ker bi lahko prekrili okus {pargljev. Navadno predvidimo 250 do 500 g poganjkov {pargljev na osebo, odvisno pa~ od na~ina priprave in {tevila obrokov, s katerim bomo postregli pri obedu.

Kuhane {parglje lahko uporabimo kot zelenjavno prilogo ali jih prelijemo z razli~nimi omakami ter postre`emo kot predjed ali la`ji obrok.

Kako jemo {parglje

Pribli`no 5 cm dolge vr{i~ke {pargljev odre`emo od poganjkov in jih spravimo.

Preostale {parglje zre`emo na majhne ko{~ke in jih skuhamo. Kuhane ko{~ke {pargljev, z vodo, v kateri so se kuhali, sesekljamo v me{alniku v ka{o. Zelenjavo juho zavremo, damo vanjo vr{i~ke {pargljev in jih 8 minut pokrite kuhamo. [pargljeve vr{i~ke stresemo na cedilo, zelenjavno juho pa prilijemo {pargljevi ka{i. Juho po okusu popramo in solimo. Moko zme{amo z nekaj hladne vode in z njo zgostimo juho, nato pa jo oplemenitimo s sladko smetano in maslom. [pargljeve vr{i~ke damo v juho in vse skupaj {e enkrat na hitro segrejemo.

Pred serviranjem dodamo v kro`nik z juho {e `li~ko kisle smetane.

[PARGLJEVA FRITAJA Po pravilih bontona jemo {parglje tako, da s prsti desne roke primemo {pargelj na debelej{em koncu, v levi roki pa dr`imo vilice, na katere naslonimo {pargljev vr{i~ek.

Tako nosimo {pargelj k ustom in ga po ko{~kih jemo. Obstajajo tudi posebne kle{~e s pomo~jo katerih jih jemo. [pargljev nikoli ne re`emo z no`em!

Recepti:

500 g {pargljev, 6 jajc, 3 `lice olj~enega olja, {alotka, sol, poper.

Na olj~nem olju rumeno prepra`imo ~ebulo in dodamo sesekljane sve`e {parglje.

Pra`imo dokler {parglji ne popustijo. V posodici raz`vrkljamo jajca in jih ob neprestanem me{anju dodamo pra`enim {pargljem. Jajca naj ne zakrknejo popolnoma, da je fritata mehka.

[PARGLJEVA KREMNA JUHA

RECEPT MOJSTRA [PARGLJA

1 kg {pargljev, 3 dl bistre zelenjavne juhe, sol, {~epec sladkorja, bel poper, 2 dl sladke smetane, 50 g masla, 70 g moke, 4 `li~ke kisle smetane.

500 g {pargljev, 300 g {irokih rezancev, 2 dl kisle smetane, 1 dl sladke smetane, 100 g ~ebule, 0,5 dl olj~nega olja, 2 stroka ~esna, sol, poper, peter{ilj.

MOJ VRT [parglje in rezance lo~eno skuhamo. V posodi segrejemo olj~no olje, dodamo sesekljano ~ebulo in jo rumeno prepra`imo.

Prime{amo ~esen na kratko prepra`imo, da zadi{i in dodamo odcejene testenine in na 5 cm dolge kose narezane {parglje. Dodamo {e kislo smetano, solimo, popramo, dobro preme{amo, potresemo s sesekljanim peter{iljem in vro~e ponudimo. Namesto {irokih rezancev lahko uporabimo tudi {pina~ne ali me{ane testenine.

[PARGLJEVA RI@OTA MARIO

ZELENJAVNI VRT 450 g {pargljev, 1/2 manj{e ~ebule, 3 `lice masla, 400 g ri`a, kozarec belega vina, 1 l koko{je juhe, 60 ml smetane, 1/2 skodelice parmezana, sol, bel ali ~rn poper, peter{ilj.

Na maslu zlato prepra`imo tanko narezano ~ebulo. [parglje nare`emo na majhne ko{~ke in dodamo k ~ebuli. Prilijemo vino in pustimo da zavre. Dodamo ri` in preme{amo. Med me{anjem prilivamo koko{jo juho, po eno skodelico neenkrat, naslednjo prilijemo, ko prej{njo ri` vpije. Ri` skuhamo “al dente�, solimo, popramo, dodamo smetano in parmezan ter preme{amo.

Potresemo s sesekljanim peter{iljem in takoj postre`emo.

GRATINIRANI [PARGLJI 600 g {pargljev, sol, beli poper, ko{~ek masla, `li~ka limoninega soka, `li~ka sladkorja, 140 g kuhane gnjati, pol {opka peter{ilja, 80 g parmezana, 80 g masla. [parglje olupimo, olesenele dele odre`emo, poganjke nare`emo na enake dol`ine in jih pove`emo v {ope. V kozico damo liter osoljene vode z maslom, limoninim sokom, sladkorjem in poprom ter zavremo. Doda-

7 mo {parglje in jih kuhamo 20 minut. V prevretku {parglje ohladimo, nato jih odcedimo. Pe~ico segrejemo na 220 stopinj Celzija. Gnjat nare`emo na tanke trakove, peter{ilj sesekljamo. Posodo za pe~enje nama`emo z maslom, vanjo zlo`imo {parglje, po njih porazdelimo narezano gnjat, potresemo s parmezanom, pokapamo z razpu{~enim maslom in potresemo s peter{iljem. [parglje v pe~ici pe~emo 10 minut; ne preve~, ker lahko dobijo grenak okus.

Vlo`eni belu{i Lepo bele, ~e mogo~e precej debele belu{e operi, ostri`i, odre`i lesnate dele in jih sproti dajaj v mrzlo vodo. Nato zberi enako dolge in jih pove`i v {opke. V loncu zavri vodo, jo malo osoli in daj vanjo {opke belu{ev. Pokriti naj vrejo 2-3 minute.

Belu{e daj takoj v kozarce in sicer tako, da stoje na glavicah in jih zalij z rahlo osoljeno, zavreto vodo, tako da sega v kozarcu pol prsta do roba. Kozarce dobro zapri in kuhaj v sopari 50 minut pri 100 stopinj Celzija.

� Ana Ogorelec

MOJ VRT

DOBRO JE VEDETI

8 Mladi pol`i se intenzivno hranijo

Napadajo vse rastlinske vrste ulturne in tudi druge rastline pogosto napadajo bolezni in {kodljivci, ki omejujejo njihov normalni razvoj. @u`elke zelo hitro zaznavno po{kodujejo kulturo in zato naredijo najve~jo {kodo. Razen njih delajo {kodo {e pajkovci, ogor~ice, pti~i, raki, stonoge, divjad, glodalci in pol`i.

K

Mnogi so mnenja, da pol`i povzro~ajo {kodo le na vrtninah, vendar to {e zdale~ ni res. Napadajo skoraj vse rastlinske vrste in se v velikem {tevilu pojavljajo tudi na okrasnih rastlinah in na njivah (p{enica, oljna ogr{~ica itn.). @e nekaj pol`ev na m2 nam lahko uni~i celotni pridelek. Radi imajo so~ne liste, napadejo pa tudi plodove. Najnevarnej{i so, ko so rastline {e ne`ne, majhne.

Pomembnej{e {kodljive vrste pol`ev so goli pol`i - lazarji (veliki rde~i ali rjavi lazar). Tudi pol`i s hi{icami (nekatere vrste) povzro~ajo {kodo. Pol`i v {tiriindvajsetih urah pojedo hrane za 5 do 50 % svoje te`e. Hranijo se predvsem pono~i. Prezimujejo v razli~nih razvojnih oblikah. So dvospolniki in zato vsak osebek odlaga jajca. Odlagajo jih v skupinah od 400 do 600 (najve~krat 300) in sicer 3-krat letno. Po 3 do 4 tednih se izle`ejo novi pol`i in po 6 tednih postanejo spolno zreli. @ivijo 6 do 8 mesecev.

Mladi, komaj izle`eni pol`i se intenzivno hranijo. V tem ~asu so tudi najbolj ob~utljivi na moluskicide (sredstva za zatiranje pol`ev). Pri zatiranju igra zelo pomembno vlogo starost pol`ev. ^im starej{i so pol`i, manj so ob~utljivi na moluskicide. V ~asu spolne zrelosti in v ~asu odlaganja jaj~ec ob~utljivost ponovno naraste.

Vzroki prerazmno`itve pol`ev so

razli~ni, npr. velike neobdelane povr{ine, zmanj{ana obdelava tal, vedno ve~ povr{in s posevki ve~krat letno, zgodnja setev `it, mile zime in tople pomladi. ^ezmerno {kodo, ki jo povzro~ijo pol`i lahko prepre~imo z uporabo sredstva MESUROL GRANULAT. Omenjeno sredstvo ima ve~ prednosti, saj je vablji-

vo tudi za bramorje in tako isto~asno zatremo tudi tega {kodljivca.

Pri zatiranju {kodljivcev upo{tevamo navodila za varno uporabo in preventivne ukrepe, kot jih navaja proizvajalec.

� Svetovalna agronomska slu`ba PINUS TKI d.d.

MOJ VRT

ZELI[^A

9

Ko v naravi vse cveti

^as pomladi je ~as alergij on~ni pomladni dnevi, ko v naravi vse cveti, v nas prebudijo veselje in sre~o, ko opazujemo prebujajo~o se naravo in cveto~e drevje v lastnem sadovnjaku. Vendar okoli 30 % ljudi v tem ~asu trpi zaradi alergij na pelode.

Sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod je alergijska reakcija, pri kateri na{ obrambni sistem reagira tako, kot si ne `elimo.

S

Ko zgodaj spomladi za~nejo cveteti leska, breza, vrba, bukev, javor, hrast in trave ter {tevilne travni{ke rastline v zgodnjih poletnih mesecih, se poka`ejo znaki za sezonski alergijski rinitis. Zna~ilni znaki so peko~, zama{en nos z izcedkom, kihanje, solzenje in vzdra`ene o~i. Nekateri ljudje imajo glavobole, ka{ljajo, te`ko dihajo, postanejo razdra`ljivi in potrti izgubijo tek in slabo spijo. Opisane te`ave se lahko pojavijo v zelo blagi obliki in velikokrat menimo, da smo samo malo prehlajeni. V primeru, da vas te`ave motijo pri vsakodnevnih opravilih in se pono~i prebujate, morate obiskati zdravnika, ki vam bo predpisal ustrezna zdravila, najve~krat se uporabljajo antihistaminiki.

Nekatere znake in te`ave zaradi alergijskega rinitisa nam lahko olaj{ajo tudi zdravilne rastline. Vendar morajo biti ljudje z alergijami vedno pozorni, saj nikoli ne vedo natan~no, za kaj lahko pri njih pride do alergijske reakcije. Zato moramo biti previdni in pozorni tudi pri uporabi zdravilnih rastlin, ki potencialno lahko pri preob~utljivih ljudeh spro`ijo ne`eleno reakcijo. Prvi ukrep pri prepre~evanju je, da iz prehrane izlo~imo dele` beljakovin, to je meso, mleko in mle~ni izdelki, jajca, sladkor, ma{~obe in alkohol, ker pospe{ujejo nastajanje sluzi.

Ameri{ki slamnik ali ehinaceja (Echinacea spp.) je ena najbolj poznanih zdravilnih rastlin, ki spodbuja pravilno delovanje obrambnega mehanizma. Zdravilna je cela rastlina, najbolj u~inkovit pripravek pa je tinktura, ki je na razpolago tudi v lekarnah. Tinkturi ameri{kega slam-

nika lahko dodamo tudi tinkturo iz bezgovih cvetov (Sambucus nigra) in vrtnega timijana (Thymus vulgaris). Tako pripravljen pripravek u`ivamo trikrat na dan po eno malo `li~ko v kozarcu tople vode. Bezgovi cvetovi utrjujejo sluznico v nosu in `relu ter krepijo odpornost proti oku`bam, so znano zdravilo za laj{anje ka{lja, saj pripravki delujejo spro{~ujo~e.

Timijan deluje krep~ilno in pomirjevalno na sluznico dihal, timol v eteri~nem olju timijana pa je znana u~inkovina, ki spro{~a kr~e mi{ic.

Velika kopriva (Urtica dioica) je znana zdravilna rastlina bogata z rudninami. V zeli{~ni medicini se uporablja predvsem kot zeli{~e za ~i{~enje organizma in hitrej{e odstranjevanje strupov iz telesa. Zdravilna je cela rastlina, korenine se najve~krat uporabljajo za laj{anje te`av pri pove~ani prostati, poparek iz listov pa je odli~no krep~ilo. Za odpravljanje zdravstvenih te`av je velikega pomena odplavljanje strupov iz telesa, tudi pri laj{anju te`av zaradi alergijskega rinitisa in srbe~ih obolenj ko`e. Iz enakih dele`ev listov koprive in cvetov bezga si lahko pripravimo ~aj, ki ga u`ivamo po 3 - 4 skodelice na dan, neprekinjeno tri mesece. Priporo~ljivo je, da se za~ne ~aj piti mesec dni preden se te`ave za~nejo.

V pomo~ pri izka{ljevanju je tudi sirup pripravljen iz velikega trpotca (Plantago major), ki ga lahko kombiniramo tudi z koreninami pomladanskega jegli~a (Primula veris). Trpotec spodbuja celjenje po{kodovanih tkiv, tudi zaradi alergijskih procesov po{kodovane sluznice dihal, pomaga pri izka{ljevanju in laj{a posledice vnetja v dihalih. Korenine spomladanskega jegli~a so mo~no sredstvo za izka{ljevanje, uteko~inja gosto sluz in s tem olaj{a izlo~anje te sluzi. Cvetovi jegli~a delujejo pomirjevalno in lahko pomagajo pri nespe~nosti, spro{~ajo kr~e in prepre~ujejo vnetja, zato jih nekateri zeli{~arji uporabljajo pri astmi in drugih te`avah, ki jih povzro~ajo alergije. Pripravkov iz spomladanskega jegli~a pa ne smejo u`ivati ljudje, ki so preob~utljivi na aspirin.

Pri laj{anju te`av zaradi vnetih o~i in solzenja je navadno u~inkovita navadna smetlika (Euphrasia spp.) ali o~ec.

Smetlika uspeva na travnikih, je do 50 cm visoka plaze~a enoletnica z majhnimi jaj~astimi cvetki z zna~ilnimi lisami, ki spominjajo na oko.

Zdravilne sestavine smetlike utrjujejo o~esno sluznico in pomagajo pri vnetjih o~i. Iz smetlike si pripravimo poparek, ki ga uporabljamo toplega (ne vro~ega) kot obkladek na o~i. V ~ajnih me{anicah smetlika zavira ~ezmerno izlo~anje sluzi, kar pomaga pri zama{enem nosu zaradi alergijskega rinitisa, vendar pripravkov iz smetlike zaradi tega u~inka ne smemo u`ivati pri suhem ka{lju, ker lahko povzro~i poslab{anje bolezenskih znakov.

Opozorilo: Ljudje z alergijskimi boleznimi morajo biti pri uporabi pripravkov iz zdravilnih rastlin {e posebej pozorni in previdni, saj lahko ti pripravki pri njih spro`ijo hudo, celo `ivljenje ogro`ajo~o alergijsko reakcijo. � Katarina Ko{ir Ameri{ki slamnik ali ehinaceja

10

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Opravila v juniju

^as za {kropljenje proti razli~nim nadlogam

unij je mesec, ko nam nekatere sadne rastline `e povrnejo trud z obilico so~nih plodov. Pri jagodah, ki so prvo sve`e sadje iz na{ih vrtov, je potrebno v tej mokri pomladi posebej paziti na pol`e, ki so letos prava nadloga. ^e `elimo prepre~iti {kodo, je potrebno pravo~asno nastaviti sredstva proti pol`em - vabe (npr. bio plantella). Nastavimo jih takoj po de`ju in sicer na robove grede z jagodami. Po zau`itju vabe se pol`i umaknejo v senco in tam poginejo. Zorijo `e tudi prve ~e{nje. Z obe{anjem rumenih lepljivih vab lahko v doma~em vrtu kar precej zmanj{amo ~rvivost plodov. Medtem, ko jagode, ~e{nje in ribez `e obiramo, bo pri ostalih sadnih vrstah potrebno do spravila pridelka opraviti {e veliko dela.

J

V zadnjem obdobju je v Sloveniji tudi kmetijska politika usmerjena predvsem v podpiranje naravi prijazne integrirane pridelave sadja. Integrirana pridelava je naravi in ljudem prijazna pridelava hrane, ki pomeni uravnote`eno uporabo agrotehni~nih ukrepov, kjer pa imajo pri enakem gospodarskem u~inku naravni ukrepi prednost pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Pri tem gre uravnote`enje gospodarskih, ekolo{kih in kemi~nih postopkov in na tak na~in zadr`ati organizme pod pragom {kodljivosti. Cilj sodobnega varstva sadnega drevja je predvsem ohranjanje zdravja sadnega drevja in tal, ki ga lahko dose`emo z okolju prijazniPreve~ oblo`en poganjek jablane

mi ukrepi kot so ustrezna izbira lege, rasti{~a, izbira ustrezne sadne vrste, sorte, podlage, z uravnote`eno prehrano in {ele po resni~ni potrebi uporaba kemi~nih sredstev za varstvo rastlin. Vsebina integrirane pridelave te`i k ustvarjanju naravnega ravnovesja in k ustvarjanju uravnove{enega sistema, ki omogo~a pre`ivetje ~im ve~jemu {tevilu rastlinskih in `ivalskih vrst.

V integriranem varstvu uporaba kemi~nih sredstev ni prepovedana, vendar so kriteriji pri njihovi izbiri in uporabi zelo strogi.

Fitofarmacevtska sredstva lahko uporabimo {ele takrat, ko smo za zatiranje {kodljivih organizmov iz~rpali vse druge mo`nosti.

Pravila integrirane pridelave tudi natan~no predpisujejo sredstva, ki so dovoljena za zatiranje bolezni in {kodljivcev pri posameznih sadnih vrstah. Pri ~asu in izbiri sredstev za varstvo rastlin je potrebno upo{tevati napotke prognosti~ne slu`be za varstvo rastlin, saj lahko na tak na~in zmanj{amo {tevilo {kropljenj na najmanj{o mo`no mero. Izbrana in predlagana so taka sredstva za varstvo rastlin, ki imajo ~im manj ne`elenih stranskih u~inkov na koristne organizme, predvsem na naravne sovra`nike {kodljivcev sadnega drevja. Po pravilih integrirane pridelave lahko uporabimo fitofarmacevtska sredstva {ele takrat, ko smo `e iz~rpali mehanske, biolo{ke in biotehni~ne ukrepe pri zatiranju {kodljivih organizmov. In kako to izgleda v praksi?

V prvi polovici meseca junija imamo {e ~as,

da dognojimo na{a sadna drevesa z du{ikom. Integrirana pridelav podaja maksimalne dovoljene koli~ine ~istega du{ika, s katerimi lahko pognojimo posamezno sadno vrsto in te so slede~e: breskve - 150 kg ~istega du{ika na hektar, ~e{nje 140, jablane in hru{ke 60, jagode 60 in oreh do 140 kilogramov ~istega du{ika na hektar. ^e to pretvorimo v mineralno gnojilo KAN, ki vsebuje 27 % ~istega du{ika, zna{a ta 220 kg KAN-a na hektar pri jablanah, hru{kah in jagodah, pa do 550 kg KAN ana hektar pri breskvah. Celotno priporo~eno koli~ino du{ika moramo razdeliti na ve~ odmerkov in ga ve~krat dodati rastlini v ~asu od cvetenja do sredine junija. Tako prepre~imo izpiranje in hkrati postopno prehranjujemo rastlino. Gnojenje moramo prilagoditi tudi oblo`enosti sadnega drevesa s plodovi. V kolikor je drevo polno in ima {ibko rast, je potrebno tako drevo znotraj dovoljenih priporo~il bolj pognojiti, manj oblo`ena drevesa pa manj. Integrirano varstvo rastlin predpisuje v smislu prepre~evanja {irjenja oku`b tudi sprotno mehani~no odstranjevanje oziroma izrezovanje rakastih tvorb in plesnivih poganjkov. Vse obolele dele rastlin je potrebno iznesti stran od dreves in jih za`gati. V mesecu juniju moramo v nasadu jablan in hru{k vso pozornost posvetiti varstvu pred {krlupom. Leto{nje mokre razmere mu {e posebej godijo, zato se je za gladke in zdrave plodov potrebno potruditi bolj kot v lanskem suhem letu. Proti

Po opravljenem ro~nem red~enju se bodo plodovi lep{e razvijali.

MOJ VRT {krlupu se v prvi polovici junija {e priporo~a uporaba sredstev kot so Baycor, Indar, Rubigan, Score, Stroby in podobnotem, proti kocu junija pa `e lahko preidemo na kontaktna sredstva kot so Capten, Merpan in podobno. V kolikor se bo nestalno vreme {e nadaljevalo, razmaki med {kropljenji ne bodo smeli biti dalj{i od 10 do 12 dni. Veliko pozornosti je potrebno posvetiti tudi u{em. So~ni mladi listi~i so za njih prava poslastica in samo nekaj dni je potrebno, pa bomo imeli po{kodovane vse mlade poganjke. Proti listnim u{em dobro delujejo Actara, Calypso, Confidor in podobno. V juniju za~nemo zatirati tudi jabol~nega zavija~a. Ker je razvojni stadij {kodljivca bistvenega pomena pri izbiri sredstva, se je pri varstvu rastlin potrebno redno poslu`evati odzivnika prognosti~ne slu`be za varstvo rastlin, ki nas v odvisnosti od vremenskih pogojev in pojava {kodljivih organizmov sproti obve{~a o potrebnosti {kropljenja na posameznih obmo~jih Slovenije. Telefonske {tevilke odzivnikov so slede~e: za obmo~je Novega mesta 090 93 98 17. za obmo~je Ljubljane se zadnja {tevilka 17 spremeni v 11, za Gorenjsko 14, za [tajersko 12 in 13 in za Primorsko 15.

Da bodo jabolka bolj ~vrsta, je zelo koristno, ~e dodajamo rednemu {kropljenju tudi kalcijeve pripravke.

V SADOVNJAKU

Le koga ne premamijo di{e~e jagode?

V kolikor bo po junijskem trebljenju va{a jablana {e vedno preve~ oblo`eno z plodovi, moramo plodove ro~no prered~iti. V enem socvetju je prostor le za en plod.

Tudi pri breskvah je potrebno na bolj vla`nih legah opraviti {kropljenje proti {krlupu (Euparen multi in podobno) in posvetiti ve~ pozornosti breskovemu zavija~u (Reldan, Basudin).

Da ne {kodujemo ~ebelam, je potrebno {kropljenje z insekticidi opraviti v ve~ernih urah in paziti, da v bli`ini dreves nimamo cveto~e podrasti.

Znan slovenski sadjarski strokovnjak Franc Lomberger ni svojih slu{ateljev nikoli pozabil opozoriti, da je drevo potrebno ve~krat na teden pozdraviti in se pogovoriti z njim. Torej obi{~ite svoja drevesa vsaki dan in morda tudi uporaba kemije ne bo ve~ neobhodno potrebna.

� Andreja Brence, KGZS - zavod Novo mesto

Plesnive poganjke je potrebno odstraniti iz dreves.

11

12

MOJ VRT

ZA BOLJ[I PRIDELEK

Poskrbimo za na{e rastline

Sedaj je pravi ~as za dognojevanje re`ivetje ~love{tva je `e od nekdaj odvisno od rastlin, ki so nam vir hrane, surovin in energije. Zelo pomemben vidik rastlinske pridelave je prehrana rastlin. Le s pravilno in uravnote`eno prehrano rastlin lahko dosegamo visoko produktivnost in kakovost.

P

Tla so substrat, v katerem rastline rastejo, zato se pridelovalci in agronomi trudimo tla kar najbolj izbolj{ati in pripraviti za dobro rast in razvoj rastlin. Na vrsto tal mo~no vpliva mati~na podlaga, ki je osnovni izvor mineralnega dela tal. Zelo pomembna v tleh je tudi organska snov, ki se s pomo~jo mikroorganizmov razkroji do preprostih anorganskih spojin, ki predstavljajo hrano rastlinam.

Dolo~en dele` organske snovi pa ne razpade povsem in se spremeni v trajni humus. S tem se ustvarja pozitivna bilanca humusa v tleh, ki vpliva tudi na strukturo tal. Sprejem hranil je bolj{i v dobro strukturiranih tleh.

Rastline potrebujejo za svojo rast in razvoj razli~na rastlinska hranila. To so anorganske

snovi, ki jih rastline sprejemajo iz zraka (ogljikov dioksid, kisik) in vode. Glavna rastlinska hranila, ki jih rastline sprejemajo iz talne raztopine v obliki ionov so du{ik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in `veplo. Kot mikrohranila ozna~ujemo tiste elemente, ki jih rastline potrebujejo le v sledovih (`elezo, cink, baker, bor, mangan, silicij, molibden, kobalt, natrij, jod,‌).

Pri intenzivni pridelavi in z `eljo po ~im ve~jih pridelkih moramo v obdelovalno zemljo vrniti hranila, ki smo jih odnesli s pridelkom. To storimo z optimalnim gnojenjem ob pravem ~asu, v skladu s potrebami posameznih rastlin in rodovitnostjo tal.

S kalijem (K2O) in fosforjem (P2O5) lahko gnojimo na zalogo, ker nista tako mobilna, ampak se ve`eta na talne delce (glineni minerali, humus). Z du{ikom (N) gnojimo vedno pred rastno sezono ali med samo rastjo. Najbolje je, ~e celoletni odmerek du{ika razdelimo na ve~ obrokov. Z du{ikom nikoli ne gnojimo ob koncu rastne dobe v jeseni in ne preko zime.

Letos je narava radodarna s padavinami, kar vpliva tudi na hitrej{e spiranje du{ika proti ni`jim plastem tal. Zato posebno pozornost namenimo dognojevanju bolj zahtevnih rastlin kot so plodovke, jagode, kapusnice, ‌ Za dognojevanje lahko uporabimo organska gnojila, ki vsebujejo vse, rastlinam potrebne elemente. Gnojilo rahlo zakopljemo v vrhnjo plast tal. S tem prepre~imo izgubo du{ika z izhlapevanjem, pa tudi hranila so rastlinam hitreje dostopna.

Rastline za~nemo dognojevati nekaj tednov po sajenju, ko so se `e dodobra okoreninile in so za~ele intenzivno rasti. Paradi`nik na primer lahko dognojimo takrat, ko ga osipavamo. Z dognojevanjem kon~amo avgusta, posebno pomembno je to pri trajnicah, grmovnicah in drevesih, da lahko les pravo~asno dozori in se pripravi na zimski po~itek.

Pomembno je, da poleg gnojenja na{im rastlinam nudimo primerno oskrbo: okopavanje, varstvo pred boleznimi in {kodljivci ter zalivanje, ~e je potrebno. � Alenka Novak

MOJ VRT

NA[E ZELENICE

Kdaj...Kako...Koliko...

O zalivanju travne ru{e oda je izrednega pomena za `ivljenje. ^e jo je premalo lahko umremo, ~e pa jo je preve~ se lahko utopimo. Isto pravilo velja tudi za travo na{e trate. Voda predstavlja kar 70-80% te`e navadne trate, v samih izrezih (zvitkih) pa voda dose`e celo 90%. ^eprav ve~ino ljudi skrbi, da svojo trato ne zalivajo dovolj, dejstva ka`ejo, da je ve~ina trat uni~enih ali po{kodovanih prav zaradi preobilnega zalivanja. Na novo polo`ena travna ru{a ima pomembne zahteve glede zalivanja. Pravilna oskrba z vodo takoj po polaganju bo zagotovila prav{nji razvoj travne ru{e in bo direktno vplivala na to, kako bo trata uspevala v prihodnjih letih.

V

KDAJ zalivati novo polo`eno travno ru{o?

Z zalivanjem je najbolje za~eti takoj po polaganju travne ru{e na rasti{~e. Uporabite (nanesite) vsaj 2-3 cm vode, tako da je povr{ina pod travno ru{o zelo mokra. Idealno je, da je zemeljska povr{ina pod travno ru{o mokra do globine 7-10 cm.

Nasvet za zalivanje {t. 1: Dvignite koti~ek travne ru{e in zarinite izvija~ ali kakr{enkoli oster predmet v zemljo.

Predmet bi moral prodirati gladko in lahko skozi rasti{~e. Ko ga izvle~ete, bi moral biti vla`en v vi{ini 7 - 10 cm, oziroma ~e to ni, je potrebno dodatno zalivanje.

Nasvet za zalivanje {t. 2: Prepri~ajte se, da voda prodira do prav vseh podro~ij va{e nove travne ru{e, ne glede na to kak{en namakalni sistem uporabljate.

Razpr{ilci namakalnih sistemov pogosto zgre{ijo kote in robove travne ru{e, zato so leti zelo ranljivi oziroma propadajo hitreje kot osrednji del trate. Prav tako, so k izsu{itvi bolj nagnjene travne povr{ine poleg stavb in sicer zaradi iz`arevanja vro~ine iz le-teh, zato jih moramo dodatno namakati.

Nasvet za zalivanje {t. 3: Na dolo~enih podlagah in nagnjenih zemlji{~ih se lahko pojavi odtekanje vode, {e preden dose`emo pravo mero vla`nosti. Da bi zadr`ali vodo in zagotovili primerno vpijanje v podlago, izklopite vodo {e preden za~ne leta odtekati ter po~akajte od 30 minut do ene ure in {ele takrat nadaljujte namakanje istega dela. Ponavljajte postopek nadaljevanja in

ustavljanja dotoka vode, dokler ne dose`ete prave vlage tega dela zemlji{~a.

Naslednja dva tedna ohranjajte vla`nost rasti{~a z vsakodnevnim zalivanjem ali z zalivanjem ve~krat na dan. Ob vro~ih, suhih ali vetrovnih razdobjih bo potrebno ve~kratno in bolj obilno zalivanje.

Nasvet za zalivanje {t. 4: Ko travna ru{a za~ne poganjati nove korenine v zemlji{~e, bo ote`eno, nemogo~e ali/in {kodljivo dviganje kota trate, da bi se preverilo koli~ino potrebnega namakanja (nasvet {t. 1). Kljub temu je preverjanje mo`no in sicer tako, da zarinete ostro orodje direktno skozi travno ru{o v zemlji{~e (brez dvigovanja kota).

Nasvet za zalivanje {t. 5: Zalivanje opravite, ~e je le mo`no, v zgodnjih jutranjih urah, tako boste ujeli naravno, jutranjo, za~etno fazo rasti trave, isto~asno pa je prav v tem ~asu obi~ajno {ibkej{i veter in znatno manj{a mo`nost izgube vode zaradi ni`je temperature, s tem pa se zmanj{a tudi mo`nost izparevanja.

Nasvet za zalivanje {t. 6: ^e se temperatura ozra~ja dvigne do 37 stopinj Celzija ali ve~ kot polovico dneva mo~no piha veter, lahko zmanj{ujete temperaturo travne ru{e z rahlim {kropljenjem

13

www.travni-tepihi.com DRU@INA KRIVIC, Zgo{a 22, 4275 Begunje, tel.: 04/530 72 00, faks: 04/530 72 01 (brizganjem) vode po njeni povr{ini. Tak{no rahlo brizganje ne nadome{~a temeljitega, dalj{ega zalivanja, ki ga je prav tako nujno potrebno izvajati v ~asu spremenljivih vremenskih razmer.

Skozi preostali ~as rasti trave, bo travna ru{a zelo dobro uspevala, ~e tedensko dobi pribli`no 2,5 cm vode, ne glede na to ali bo to de` ali zalivanje. Ta koli~ina vode, ~e je pravilno razporejena, je vse kar zagotavlja zdravo rast trave. Pravilno razporejena pomeni, da je enakomerno nanesena ter da v zadostni meri namo~i povr{ino rasti{~a (do globine 10-15 cm).

Nasvet za zalivanje {t. 7: Bolj{e je bolj poredko in globoko zalivanje, kot pogosto in plitvo, saj travne korenine rastejo samo do tiste globine, kjer se nahaja najbli`ja zaloga vode. Globoko ukoreninjena trava mora imeti ~im ve~jo “vodno rezervo� rasti{~a iz katerega ~rpa hrano. Le na ta na~in bo trava pre`ivela su{o in vro~e vreme, ki nenehno izsu{ujeta zgornji del rasti{~a.

KAKO zalivati novo travno ru{o?

Pravilna tehnika zalivanja je pravzaprav skoraj najte`je vpra{anje glede zalivanja, sicer pa je enako pomembna kot vpra{anje kdaj in

14 koliko je potrebno zalivati. Tukaj nekaj klju~nih faktorjev za pravilno tehniko zalivanja: Izogibajte se ro~nem brizganju, saj ne zagotavlja potrebne enakomernosti, ker ve~ina ljudi nima dovolj potrpljenja, ~asa ali “o~esa”, da bi objektivno ovrednotila ali je voda bila primerno nanesena na ~isto vseh delih trate. Edino odstopanje od tega pravila je pri brizganju trate zaradi ohladitve le-te oziroma za zagotovitev dodatne vode na tistih delih trate, ki so blizu stavb ali ostalih podro~jih, ki so izpostavljeni ve~jem izsu{evanju.

Najprej je treba razumeti prednosti razli~nih izvedb namakalnih sistemov, saj vsak tip ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Pravilna uporaba le-teh bo torej v prvi fazi dolo~ena `e z izbiro namakalnega sistema. Sistemi {kropilcev vgrajenih v zemlji{~e, da bi bili u~inkoviti in zadostni, zahtevajo profesionalno planiranje in in{talacijo, rutinsko spreminjanje nastavitev in nenehno vzdr`evanje.

Najve~ja napaka pri ve~ini tovrstnih sistemov je v na{em napa~nem razmi{ljanju “montiraj in pozabi”, ki ne upo{teva sezonskih sprememb potrebe po vodi, ki jo trata potrebuje za ~im bolj{o rast ali celo dovoljuje, da namakalni sistem deluje med ali po de`evnem nalivu.

Naslednji pogost problem se pojavlja, ~e {kropilci niso prav razporejeni in zato, namesto trate, namakajo hodne poti, ceste ali dele stavb. Prenosni brizgalni sistemi so sicer kompleksnej{i, nekoliko dra`ji, vendar imajo dalj{o `ivljenjsko dobo, so lahko prenosni in, ~e jih pravilno razporedimo na trato in vzdr`ujemo, zagotavljajo enakomerno in konstantno prekrivanje. [kropilci, ki ne brizgajo vodo previsoko v zrak, so ponavadi bolj u~inkoviti. V tem primeru na spremembo vzorca dovajanja vode (pr{ec) ne vpliva veter niti drevesa in ostale rastline v bli`ini (ali je ta vpliv zelo majhen), zato se posledi~no zmanj{uje potencial izgubljene vode.

Seveda je med sezono rasti/zalivanja trate potrebno ve~kratno preverjanje, ~e so {kropilci morda zama{eni, spu{~ajo, brez filtra ali nepravilno name{~eni. Tak{no rutinsko vzdr`evanje je izredno pomembno ne glede na izbiro izvedbe namakalnega sistema.

Izberite {kropilce in sisteme, ki vam bodo zagotovili enakomerno pokritost namakanja po celem podro~ju. Cenovno ugodnej{i

NA[E ZELENICE

MOJ VRT

{kropilci in sistemi za vgradnjo v zemlji{~e lahko zagotovijo enakomerno pokritost, vendar imajo lahko tudi velika odstopanja in neenakomeren vzorec prekrivanja. Pre-verjanje enakomernosti dovajanja vode lahko dose`emo z zelo enostavno in ceneno metodo pri kateri bomo uporabili 4 do 6 konzerv z ravnim dnom in pokon~nimi stranicami (ribja konzerva, hrana za ma~ke,…), metrom in uro. Sledite naslednjim navodilom:

KOLIKO vode moramo nana{ati oziroma je potrebno za rast na{e trate?

Korak 1: Postavite konzerve na razli~ne oddaljenosti od {kropilca, vendar le v obmo~ju za katerega menite, da ga le-ta dosega;

Standardna zahteva po vodi za ve~ino travnih povr{in je 2 - 3 cm vode na teden.

To je odvisno tudi od razli~nih sort trave in celo vzgojitelja dolo~ene vrste. Koli~ina vode je vsekakor odvisna tudi od sezonskih sprememb, prav tako pa tudi od razlike med tipi zemlji{~.

Korak 2: Po`enite {kropilec za to~no dolo~en ~as (na primer za pol ure) ALI dokler se ne napolni prva, nastavljena konzerva do dolo~enega nivoja (na primer za 1,5 cm); Korak 3: Izmerite koli~ino vode v vsaki konzervi posebej in isto~asno primerjajte enakomernost v vseh konzervah. Lahko pri~akujemo nekaj odstopanj. Odstopanja med katerokoli konzervo za 10% ali ve~ procentov nam govori, da je treba zamenjati ali morda prerazporediti {kropilce na drugo mesto.

Tak{no merjenje bi morali izvesti na celotnem obmo~ju travne ru{e, ki ima postavljen vgrajen namakalni sistem, ~e `elimo zagotoviti maksimalno pokritost in razporejenost pr{enja vode.

Namakanju te`avnih podro~ij kot so pobo~ja ali podro~ja pod drevesi, je potrebno nameniti nekaj dodatne pozornosti, da bi zagotovili najve~ji mo`en u~inek in prekrasno trato.

Za namakanje pobo~ij ali strmin glejte Nasvet za zalivanje {t. 3.

Za podro~ja pod ali v bli`ini dreves morate najprej vedeti koliko vode potrebuje samo drevo in koliko trava. Kljub dejstvu, da se drevesne korenine nahajajo globoko pod zemljo, le-te pridobivajo ve~ji del vlage in hrane prav iz zgornjih delov zemlji{~a…iz istega dela kot jo ~rpa tudi trava. Drevesa in trava se bodo tako bojevala za vodo.

Zadostno namakanje trave lahko nekaterih drevesom povzro~i dotok prevelike koli~ine vode, drugim pa spet premalo. Najpogostej{a in najenostavnej{a re{itev tovrstnih te`av je, da v neposredni bli`ini drevesa ne sadimo travo, ampak raje to podro~je pokrijemo z trajnicami, ro`ami ali steljo.

Koli~ina vode, ki jo va{a trata zahteva in dobiva, je odlo~ilna za njeno zdravo rast, lepoto ter ji omogo~a pre`ivetje su{e in prehitre obrabe. Ne pozabite, da preve~ vode lahko uni~i va{o trato enako hitro kot premalo vode.

Za dolo~itev koliko vode potrebuje, poglejte va{o trato. Trava, ki je potrebna vode, bo imela nekoliko sivo-moder odtenek barve, namesto modro-zelene oziroma zelene barve.

Prav tako, bodo odtisi stopal vidni tudi pol ure pozneje. Na trati, ki je dobro preskrbljena z vodo, odtisi izginejo v nekaj minutah.

Sondirajte zemlji{~e, uporabite sondo, izvija~ ali ve~je bodalo, da ugotovite koliko je trata suha. ^e sonda lahko prodira skozi tla, je najverjetneje {e dovolj vla`na, ~e pa je treba uporabiti veliko silo za narivanje, potem je pravi ~as, da za~nete z zalivanjem.

Preverite koli~ino potrebnega namakanja na podoben na~in kot je opisano (z konzervami), le da boste tokrat vpisovali tudi ~as, ki je potreben, da se konzerva napolni do dolo~ene meje. Na primer: ~e se v konzervi nabere 0,5 cm vode v 30 minutah, lahko izra~unate, da boste potrebovali eno uro za dovajanje 1 cm vode oziroma dve uri za 2 cm vode.

Merilci vode lahko zagotovijo ~asovno doslednost oziroma jih lahko programiramo za vklop ali izklop dokler spimo ali nismo prisotni. Nekateri merilci merijo le porabljen ~as, zato je pri uporabi le-teh smotrno izra~unati koliko ~asa moramo namakati trato (glejte odstavek nazaj - izra~un ~asa namakanja).

Drugi merilci lahko merijo tudi koli~ino porabljene vode. Dejstvo, da je 2.280 litrov vode na 93 m2 trate enako nanosu 2,5 cm vode, vam bo pomagalo za izra~un ~asovnih nastavitev namakanja, ki je potrebna za va{o trato.

✍ Metka Krivic

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Kamnose{tvo Brezav{~ek

Ustvarjajmo s stilom K AKCIJA Kamen v gradbeni{tvu:

Enostavni in mozaik tlaki, masivne in klasi~ne stopnice, cokli in stenske obloge, police, portali in okvirji oken, (erte) ter {tevilni drugi elementi v gradbeni{tvu.

Fontane in kamen v zunanji ureditvi (1): Projektiramo in izdelujemo najrazli~nej{e fontane vseh cenovnih razredov in za vsak prostor. Poleg tega pa izdelujemo tudi kamnite mize klopi, kandelabre, najrazli~nej{e vodnjake in umivalnike; vse to v masivnem avtohtonem kamnu, kar ima pri zunanji ureditvi {e poseben pomen.

Kamen v opremi (3, 4): Izdelujemo in oblikujemo vrhunsko obdelane izdelke za notranjo ureditev prostora, kot so kuhinjski, kopalni{ki pulti, mize {anki, kamini, okrasni predmeti, ... Zavedamo se, da je v notranji opremi pomemben vsak {e tako droben detajl.

Okrasni predmeti in darilni program (2): Na{ nemirni duh nas je gnal do izvedbe okrasnih predmetov kot so namizne in stenske ure, mini fontanice, skledice, pepelniki, ... vse v unikatnih oblikah in najrazli~nej{ih barvah naravnega kamna.

Nagrobni{tvo in izdelki za sakralne objekte: Na razstavi imamo ve~je {tevilo `e izde-

Venecijanski tlaki `e od 950 SIT dalje lanih nagrobnih spomenikov, poleg tega pa nudimo tudi razne dodatke kot so za~asne plo{~e v obliki knjige ali lista, vaze ter vso kovinsko galanterijo ~rke, lu~ke, vaze, aplikacije - ro`e, kri`e, ...). Obnavljamo tudi zgodovinske objekte - cerkve, dvorce, ... in izdelujemo nove elemente zanje (oltarji, amboni, portali, ...).

Da bi si vse na{teto la`je predstavljali vas vabimo na na{o stalno razstavo na sede`u podjetja, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri izboru kamna in izdelka.

Ko igra oblika glavno vlogo nastopimo z na{imi arhitekti in oblikovalci, ki bodo uskladili zakonitosti narave in va{e `elje.

Zavedamo se pomembnosti izvr{iti kompletno storitev, zato vas bodo na{i vrhunski monterji obiskali `e ob izmerah, kasneje pa izdelke dostavili in kakovostno montirali.

2

3

Okrogla miza s klopjo Hotel Cerkno

1

4

Mo`nar

NA ENEM MESTU

MOJ VRT

KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj

16

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER

Fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin - svetovanje vsak dan, svetuje univ. dipl. ing. agronomije

- sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - sadike (grmovnice, iglavci, trajnice) - lon~nice, okrasni lonci - korita in lonci za ro`e - zalivalni program, vrtne kosilnice, drobno vrtno orodje - krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza - kmetijska mehanizacija, stroji, rezervni deli - hlevska, gozdarska, kmetijska, pa{ni{ka, mesarska oprema - barve, laki, olja, maziva, premazi - ro~no orodje

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali

Ekolo{ko vrtnarjenje: - naravna bioaktivna gnojila - gnojila iz rastlinskih izvle~kov - naravna sredstva za varstvo rastlin brez ~akalne dobe

Bogata izbira enoletnic

- AKCIJA: teko~a in trdna gnojila