Mojvrt0404

-

2

NARAVA SE PREBUJA

MOJ VRT

Veselo na delo

Okna in balkoni za leto{nje poletje er je tu pomlad se bomo spet lotili nasajanja okenskih in balkonskih korit. Tudi na Srednji biotehni{ki {oli na {olskem posestvu v Strahinju bomo sadili korita za potrebe {ole in po `eljah strank, ki pridejo na posestvo. Ker pa imajo razli~ne rastline razli~ne potrebe po vodi, hranilih in koli~ini sonca moramo to upo{tevati pri kombinaciji rastlin.

K

Za rastline je najprimernej{a vzhodna stran.

Jutranje sonce daje primerno svetlobo, ker pa do 11. ure `e izgine, ne izsu{uje in o`iga rastlin. Tukaj dobro uspevajo vise~e in pokon~ne pelargonije, surfinije in milijon zvon~ki ter mnoge druge rastline. [e posebno dobro se jutranje sonce prilega nageljnom, vodenkam, fuksijam, gomoljnim begonijam, lobelijam in streptokarpu. Te rastline `go~ega, opoldanskega sonca ne prenesejo.

Vodenke, gomoljne begonije in fuksije potrebujejo lahko zemljo s srednjo koli~ino hranil. Vodenke in fuksije kar precej zalivamo pri gomoljnih begonijah pa z vodo ne pretiravamo, da ~ebulica ne za~ne gnije.

Gorenjski, tirolski in {vicarski nagelj so najpogostej{i vise~i nageljni, tenerifa pa pokon~ni nagelj. Zelo dobro uspevajo ob potokih, jezerih (ugaja jim vla`en zrak) in nad gnoji{~i (amonjak, ki ga prestre`ejo z listi). Tenerifa nagelj, ki je pokon~en, dobro uspeva v loncih, koritih in na prostem, tudi na soncu.

Ju`na stran hi{e je ve~ji del dneva obsijana s soncem, zato tja sadimo rastline, ki dobro prena{ajo mo~no sonce in su{o. Najmanj ob~utljive so pelargonije. Lahko uporabimo vise~e ali pokon~no rasto~e. Vise~e z enojnimi cvetovi zrastejo tudi do 2 m dolgo in mo~no cvetijo. So v rde~i, roza, lila in beli barvi. Enojne vise~e z belimi stebelci (belo stebelne br{ljanke) so kraj{e, gostej{e in odpornej{e na veter ter de`. Vise~e sorte z dvojni cvetovi so veliko bolj barvite.

Zrastejo nekoliko kraj{e, imajo manj cvetov, ki pa so ve~ji, njihovi listi pa so debelej{i in ble{~e~i. Za izpostavljene balkone oz. lege z veliko de`ja niso primerne, ker se debeli listi

Pelargonije dobro prena{ajo mo~no sonce in su{o. in cvetovi napijejo vode in potem gnijejo.

V~asih se na spodnjih listih vise~ih pelargonij pojavi plutavost. To je posledica zalivanja rastlin s hladno vodo po listih. Tudi osve`ilen de`, ki pade na pregrete liste lahko povzro~i to motnjo, ki pa ni nevarna.

Pokon~ne pelargonije cvetijo v vseh barvnih odtenkih bele, oran`ne, roza, rde~e in vijoli~ne barve. Barva listov je ponavadi temno-zelena s temnej{im predelom. Pisanolistne sorte imajo manj izrazite cvetove pa toliko lep{e liste (belo zelene, rumeno-rde~e zelene,..). Sorte z di{e~imi listi so uporabne tudi v kuhinji (npr. ro`enkravt). Uspevajo v srednje grobem ali grobem substratu, ki ni preve~ te`ak in ima srednjo koli~ino hranil.

Zalivamo in gnojimo jih zmerno.

Na soncu uspevajo tudi surfinije, le da potrebujejo zelo veliko vode in hranil. Potrebujejo te`jo, kiselkasto zemljo z ve~ gline in veliko hranili. Surfinije zrastejo tudi do 250 cm. Cvetovi so zvonasti enostavni ali polnjeni, lahko manj{i ali ve~ji. Dobimo jih v beli, razli~nih roza in lila odtenkih z bolj ali manj izra`enimi venami (`ilami), svetlo in temno modra, novej{e sorte pa so tudi rde~e in rumene. Zalivamo jih vsak dan ali celo

dvakrat dnevno. Podobne zahteve glede sonca in vode imajo tudi milijon zvon~ki.

Njihovi cvetovi so manj{i in zato bolje prena{ajo de` (cvetovi so po nevihtah manj po{kodovani).

Na soncu uspevajo tudi verbene. Vise~a zraste do 60 cm v dol`ino in 15 cm v vi{ino, plaze~a zraste do 20 cm v dol`ino in 10 v vi{ino. Cvetovi so drobni do 1 cm veliki in sestavljajo klobu~ek, ki je bele, roza, vijoli~ne, temno modre ali rde~e barve. Sadimo jih v vise~e ko{are, korita ali v gredice, plaze~e pa predvsem na gredice ali v ve~ja korita.

V korita pa lahko nasadimo tudi vi{je rastline. Uporabimo vse vrste marjet (Chrysantemum), dimorfoteke, son~ne vodenke.

Marjete in dimorfoteke zrastejo 40-60 cm.

Barvo izberemo glede na ostale rastline (bela, rumena, oran`na, vijoli~na). Uspevajo tudi v ve~jih skledah ali na gredah. Son~na vodenka zraste do 25 cm. Cvetovi so ostrigasti v razli~nih odtenkih bele, roza, oran`ne, rde~e in vijoli~ne barve. Substrat naj bo srednje grob, lahek z manj{o koli~ino hranil. Od mo~nega sonca jim ugaja pol son~no mesto v gredicah, skledah ali koritih.

Potrebujejo zelo veliko vode.

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 28. 4. 2004, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o.

Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: `afran (foto: Bojan Rauh).

MOJ VRT Za vmesne zasaditve lahko uporabimo tudi naslednje cveto~e rastline: Bidens, ki cveti z rumeni zvezdasti cvetovi, zraste do 60 cm dolgo. Uspeva na soncu in polsoncu, potrebuje pa zelo veliko vode in hranil. Rade ga napadejo u{i. Manj agresivna do sosednjih rastlin kot bidens je sanvitalija.

Tudi ta cveti rumeno. Roza vijoli~ni ko{kasti cvetovi z rumeno sredico pripadajo avstralski marjetici (Brachycome multifida). Rastlina zraste do 50 cm dolga in uspeva v koritih in {karpah. Glede sonca ni zahtevna (S, J, V, Z). Za uspe{no rast potrebuje tudi `elezo.

Diascija uspeva na son~nih mestih. Cvetovi so roza barve. Slaba lastnost je, da mo~no odpadajo. Lahko se sadi tudi na grede in tam tudi prezimi, ker je trajnica. Vise~a gazanija ima ko{kaste do 7 cm velike cvetove rumene ali oran`ne barve.

Nekatere sorte imajo tudi ~rne proge. Listi so sivo zeleni. Zraste do 30 cm dolgo. Obvezno jo sadimo na son~na mesta (v senci ali ob obla~nem vremenu je cvet zaprt). Dobro prena{a su{o. Cigaretka ima cevaste oran`no rde~e cvetove z belim robom. Zraste do 40 cm visoko. Dobro uspeva na soncu in je zamenjava za fuksijo, ki sonca ne prena{a, Cigaretka cveti tudi v polsenci. Zaj~ja deteljica (Oxalis) ima cvetove rumene barve.

Listi so rde~kasti, triperesni. Zraste do 30 cm v vi{ino in dobro uspeva tako na soncu kot v senci.

Od ne cveto~ih rastlin pa vmes posadimo afri{ki smilj (ima jaj~aste sive, zelene ali rumeno-zelene liste, ki so `ametni na otip. V vi{ino zraste 30 cm, v dol`ino 50 cm. Uspeva povsod, potrebuje pa veliko vode in hranil.), moljevko (potrebuje zelo veliko vede in hranil) ali kanarsko nokoto (zraste do 100 cm dolgo in uspeva povsod. [e posebno dobro se obnese na gredicah - tla popolnoma prekrije in na ta na~in zadr`uje vodo in prepre~uje rast plevela).

Na zahodni strani hi{e uspevajo iste rastline kot na ju`ni strani, le da jih oskrbimo s kak{nim litrom vode manj, ker ima sonce po 17. uri `e manj{o mo~.

Najmanj izbire imamo na severni strani, ker ve~ina ro` za cvetenje in lepo rast potrebuje vsaj kak{no uro sonca na dan, tega pa tukaj ni. Od cveto~ih rastlin na severno stran lahko sadimo vodenko, beli plezavi krompir, deteljico, vise~o lobelijo in streptokarp. Vse te rastline bodo tukaj na `alost manj cvetele.

Na sen~ni strani pa nas zagotovo ne bodo razo~arale zelene rastline. Lahko uporabimo moljevko, lotus (kanarsko nokoto), afri{ki

NARAVA SE PREBUJA smilj ali pa vedno zeleno pijav~nico, ki ima rumenkaste liste, enoletni br{ljan, saturejo ali kar enostavno tradeskancijo. Ker je zaradi sence poraba vode manj{a ne pretiravamo z zalivanjem, da korenine ne za~nejo gniti.

Ker vse rastline nimajo enakih potreb po hranilih, vodi in kvaliteti substrata, ne me{amo razli~nih vrst rastlin v isto korito.

Primeri: - rde~a br{ljanka uspeva v srednje te`ki zemlji ne sme biti skupaj v koritu z belo surfinijo, ki potrebuje zelo veliko hranil, vode, kislo in kar precej te`ko zemljo; - rde~a br{janka je lahko skupaj z belo br{ljanko, ~eprav je bela nekoliko agresivnej{a, obe pa potrebujeta enako vode, hranil in enak substrat; - gomoljna begonija ter nagelj uspevata na vzhodni strani. Begonija potrebuje lahek substrat malo vode in malo hranila, nagelj pa te`ak substrat, veliko vode in hranil.

- fuksija in vodenka uspevata na vzhodni in severni strani. Obe potrebujeta lahek substrat. Vodenka potrebuje veliko vode, fuksija pa manj zato v istem koritu ne smeta biti.

- roza br{ljanka se lepo poda k modri lobeliji. Za br{ljanko je dobro, da se v~asih presu{i, lobelija pa se ne sme.

- moljevka, br{ljanka in bidens so lepa kombinacija. Bidens in moljevka potrebujeta veliko vode in hranil. ^e ju damo k br{ljanki ji pobereta vso vodo in hranila.

Tam br{ljanka slabo cveti in ne zraste dolga. Tudi bidensa in moljevke ne damo v isto korito, ker ob izsu{itvi moljevka bidensu pobere {e preostanek vode. Na bidensu se pojavi pepelasta plesen in u{i.

3 - bakopa in br{ljanka imata na vzhodni strani podobne zahteve. Ker je bakopa kraj{a jo bra{ljanka preraste in se skoraj ne opazi.

Takih primerov je {e veliko. [tevilo rastlin v koritu je odvisno od dol`ine korita. Na 20 cm posadimo 1 sadiko - torej v 40 cm dolgo korito 2 sadiki, v 60 cm dolgo korito po 3 sadike itd. ^e je v koritu premalo rastlin, ni tak{nega u~inka kot si ga `elimo in bomo celo poletje razo~arani. Ne skoparimo tudi pri nabavi substrata. Ne uporabljamo cenenih substratov z veliko koli~ino ~rne {ote. Tak substrat se hitro izsu{i, ne zadr`uje vode in ga ne moremo prepojiti ~e se {e tako trudimo. Izberemo substrat, ki vsebuje poleg ~rne {ote {e belo {oto, glino in kokosova vlakna ali lubje. Dobro je, ~e je substratu dodan {e perlit ali vermikulit, ki odve~no vlago zadr`ita in jo potem po~asi oddajata. Tako funkcijo imata tudi agrogel in higromul, ki ju dobite v vseh bolje zalo`enih kmetijskih trgovinah.

Gnojiti za~nemo 3 tedne po presajanju, ko se rastline `e dobro ukoreninijo. Najprej gnojimo z gnojili, ki vsebujejo veliko kalija (da rastline tvorijo ~imve~ listne mase, da so mo~ne in odporne), v sredini ali proti koncu junija pa za~nemo gnojiti tudi s fosforjevimi gnojili za cvetenje. Potem kombiniramo gnojila za cvetenje in za zelenje. Gnojila za zelenje ne opustimo.

Zdaj pa veselo na delo in veliko uspeha pri gojenju balkonskega cvetja!

� Nata{a [ink, univ. dipl. in`. agr., u~iteljica strokovnih teoreti~nih in prakti~nih predmetov na BT[

Za vmesne zasaditve je za po`ivitev zelo primeren bidens z rumenimi zvezdastimi cvetovi.

4

OPRAVILO MESECA

MOJ VRT

Uredimo okolico hi{e

Noben vrt ne sme ostati brez trajnic! e od nekdaj so se po na{ih vrtovih bohotile barvite trajnice, kot so potonike, lilije, funkije, di{e~i binko{tni nageljni in {e marsikaj zanimivega. Danes je izbor trajnic seveda neprimerno bolj bogat in njihove sadike so neprimerno bolj dostopne, kot so bile v~asih, ko so si gospodinje med seboj izmenjavale tistrih nekaj razpolo`ljivih sadik, ki so se jim uspele odpovedati.

@

Dandanes je na trgu `e skoraj nepregledna vrsta najrazli~nej{ih trajnic: takih, ki dobro uspevajo na polnem soncu, pa do takih, ki ljubijo senco, visokih in nizkih, takih z barvitim cvetjem kot tudi takih, ki imajo le lepo listje. Ob vsej tej bogati ponudbi v~asih kar ne vemo ve~, kako naj izberemo in kdaj naj kupimo sadike, da ne bomo naredili napake.

Morda ne bo odve~ nekaj osnovnih napotkov.

Najprej velja, da je dobro kupovati v znani vrtnariji, ki ji zaupamo, oziroma od znanega gojitelja, na katerega se lahko zanesemo, da goji trpe`ne vrste in sorte in da goji za na{e razmere preizku{ene trajnice. La`e seveda zaupamo tistim sadikam trajnic, ki so bile vzgojene na prostem, kot pa tistim, ki so bile gojene v rastlinjakih. Rastlinjaki so pa~ namenjeni ob~utljivej{im rastlinam, kot so lon~nice, balkonsko cvetje in enoletnice.

Vsekakor so mnogo bolj ra{~ave tiste trajnice, ki so bile vzgojene v bolj skromnih razmerah, kot pa tiste, ki so bile pomehku`ene z mnogimi gnojenji. Sadike trajnic lahko kupujemo ve~ji del leta, ~e so bile vzgojene zunaj in v navadni vrtni zemlji, ~e so torej utrjene in seveda v lon~kih, da ob sajenju ne do`ivijo presaditvenega {oka.

Ob sajenju je seveda priporo~ljivo sadike temeljito zaliti, nato pa skrbeti za primerno vlago {e toliko ~asa, da se rastline dobro vrastejo. Potem pa si bodo `e same pomagale do vlage, ~e le ne bo premo~na su{a.

Ob hudi su{i je dovolj temeljito zaliti enkrat na teden.

Pred sajenjem bodo vse trajnice hvale`ne za temeljito rahljanje tal in gnojenje s starim

@ivahne barve lahko dose`emo z vrtnimi kresnicami tudi v polsenci. Foto Mojca Rehar Klan~i~ hlevskim gnojem ali kompostom. ^e tega nimamo, si pomagamo z organskimi gnojili, ki bodo poskrbela za hrano v tleh, kot tudi za rahlo prst. Mineralna gnojila, tudi teko~a, lahko uporabimo le izjemoma, ~e nimamo organskih, ali za dognojevanje v kasnej{ih letih, ko v tleh za~ne primanjkovati hrane in bi radi {e malo odlo`ili presajanje. Tudi starej{im trajnicam skoraj vedno lahko pomagamo z dognojevanjem z organskimi gnojili in jih torej le malokrat presajamo.

Zelo pomembno je, da izberemo prave trajnice za pravo rasti{~e. V senco pa~ ne gre saditi tistih, ki ljubijo sonce in obratno.

Razlika je tudi med trajnicami po njihovi zahtevnosti glede hrane in vode. Nekatere prav dobro prena{ajo te`ko zemljo in celo zastajajo~o vodo, druge bi v taki zemlji kar

hitro segnile. Nekatere se dobro po~utijo tudi na su{nem rasti{~u, druge bi tam propadle zaradi pomanjkanja vode. ^e ne poznamo dovolj lastnosti posameznih trajnic, poizkusimo manjkajo~e znanje pridobiti z dobrimi knjigami ali katalogi trajnic. Lahko pa tudi povpra{amo za nasvet strokovnjaka - poznavalca trajnic.

Lahko pa tudi kar na slepo eksperimentiramo in se u~imo na lastnih izku{njah.

Sicer pa velja - le koraj`nim uspe! Saj ni ve~jega zadovoljstva kot brkljati med vrtnim rastlinjem, ko smo utrujeni utrujeni od napornega delovnega dneva ali imamo morda celo kak dan samo zase in ga lahko pre`ivimo med vrtnimi ljubljenkami.

✍ Jo`ica Golob-Klan~i~, univ. dipl. ing. hort.

Trajnice GOLOB-KLAN^I^ Najve~ji izbor kakovostnih trajnic na Slovenskem. Vse smo vzgojili v na{i vrtnariji na prostem in v navadni vrtni zemlji.

POLEG KLASI^NIH TRAJNIC ZA VRTNE GREDE IN SKALNJAKE PONUJAMO VELIK IZBOR DIŠAVNIC, OKRASNIH TRAV, VODNIH IN MO^VIRSKIH TRAJNIC VRTNARIJA: Vitovlje 18, 5261 ŠEMPAS, tel.: (05) 307 88 10/302 24 61, fax: (05) 307 88 11, e-po{ta: trajnice@trajnice.com, http://www.trajnice.com URNIK: VSE DELOVNE DNI IN SOBOTE od 9. do 17. ure. PRAZNIKI IN NEDELJE ZAPRTO. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO, POŠILJAMO TUDI OD VRAT DO VRAT. NA @ELJO POŠLJEMO CENIK- KATALOG

MOJ VRT

ZELI[^A

5

^as pomladi je ~as ~i{~enja

Na bli`nji travnik po zdravje

o se dnevi otoplijo, nas spomladansko sonce spodbudi k znanemu spomladanskemu ~i{~enju.

V tem ~asu temeljiti po~istimo svoja stanovanja in okolico na{ih domov, za~nejo se tudi dela na na{ih vrtovih.

Velikokrat pa pozabimo, da v spomladanskem ~asu tudi na{e telo kli~e po ~i{~enju. Zaradi nepravilne prehrane in pomanjkanja telesne aktivnosti se v na{ih telesih nabirajo odpadne snovi, strupi, ki so odgovorni za to, da se slab{e po~utimo, imamo prekomerno te`o, lahko pa vodijo celo v razvoj bolezni. V mladem telesu strupe s polno mo~jo odstranjujejo jetra in ledvice, starej{e ko je telo, po~asneje delajo organi, odgovorni za odstranjevanje odpadnih snovi. Zato jim je potrebno pomagati, ko se v naravi za~nejo prebujati {tevilni “~istilni pomaga~i”.

K

Rastline, ki pogledajo na plano zgodaj spomladi, v sebi skrivajo veliko mo~i in energije. V mladih rastlinah se skriva veliko zdravilnih snovi, vitaminov in rudninskih snovi.

Zato izkoristite pomlad in z veliko `lico u`ivajte jedi, pripravljene iz spomladanskih rastlin.

Pri ~i{~enju telesa in izgubi telesne te`e pomagajo: Korenina kislice je izvrstno zeli{~e za ~i{~enje telesa. Edini zdravilni del rastline so korenine, ki so malce grenkega okusa.

Korenino dobro o~istimo in na drobno nare`emo. Korenino kislice lahko uporabljamo sve`o ali pa jo posu{imo. Iz korenine pripravljamo ~aj tako, da korenino vsujemo v mrzlo vodo in pustimo vreti 5 minut.

Tako pripravljen pripravek deluje kot blago, a zelo u~inkovito odvajalo, ki pomaga pri raztrup-ljanju in ~i{~enju telesa.

Korenina spodbuja izlo~anje `ol~a in odstranjevanje strupov iz jeter. Ker ~isti kri in telesu pomaga tudi pri obolenjih ko`e, laj{a pa tudi te`ave zaradi artritisa, revme in osteoartritisa.

V Sloveniji je regrat ena najbolj nabiranih

zdravilnih rastlin. Ljudsko zdravilstvo regratove liste `e dolgo uporablja kot diuretik, to je sredstvo, ki pomaga pri odvajanju se~a. So pa o njegovi zdravilnosti poro~ali `e arabski zdravilci. Zdravilne snovi se nahajajo v cvetovih, listih in korenini regrata. Pri nas se najve~krat pripravlja sve`a solata pripravljena iz listov.

Iz poparjenih listov lahko pripravite odli~no spomladansko prilogo k kuhanemu krompirju, nadomesti lahko blitvo, liste lahko dodate tudi spomladanskim “~istilnim” zelenjavnim juham. Odli~en je tudi regrat v ri`oti. Liste lahko posu{ite in jih uporabljate ~ez celo leto kot odli~no sredstvo za odstranjevanje teko~in iz telesa, pomaga pa tudi pri zdravljenju zvi{anega krvnega tlaka. V raziskavah so dokazali, da regratove korenine pomagajo jetrom pri odstranjevaju strupenih snovi iz telesa in spodbujajo izlo~anje `ol~a. Regratove korenine so med najbolj{imi sredstvi za odstranjevanje strupenih snovi iz telesa. Regratova zdravilnost pomaga tudi pri boleznih ko`e in protinu.

@e stari Grki so koprivo cenili kot odli~no zdravilno rastlino. Pri nas je {e vedno spregledan plevel, ki se skriva za plotom.

Kopriva je odli~no zeli{~e za ~i{~enje in hitrej{e odstranjevanje strupov iz telesa, saj pospe{i nastajanje se~a in izlo~anje odpadnih snovi. Uporabljamo jo lahko kot

odli~en nadomestek {pina~e, iz nje lahko pripravimo zelo okusno juho ali pa prilogo k ri`u in krompirju. Pri koprivi je zdravilna cela rastlina. Tako listi kot korenina delujejo tako, da pospe{ijo odvajanje se~a. S tem se odstranjujejo strupi iz telesa. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da pripravki iz korenine koprive pomagajo pri odpravljanju te`av s prostato.

Odli~no spomladansko ~istilo je navadni belu{ ali {pargelj. [pargelj so pridelovali `e pred 4000 leti, saj so njegove slike na{li v egip~anskih grobnicah, uporabljali pa so ga tudi v starogr{ki medicini. Navadni belu{ je mo~an diuretik, kar pomeni, da zelo mo~no odvaja vodo. To pa pomeni, da zelo pospe{i izlo~anje strupenih in odve~nih snovi iz telesa. Ker odstranjuje strupe tudi iz sklepov, se s tem zmanj{ajo revmatske bole~ine.

U`ivati bi ga morali vsi, ki so med svojim delom izpostavljeni strupenim snovem, saj so ugotovili, da {pargelj odplakne iz telesa celo te`ke kovine. Belu{e lahko pripravljamo na veliko na~inov. Lahko so kuhani kot samostojna zelenjavna priloga, lahko pripravimo omake za testenine ali ri`, lahko pa si sami pripravimo odli~no {pargljevo juho. Mlada stebelca belu{ev lahko tudi nare`emo na kole{~ke in jih posu{imo in tako uporabljamo kot ~aj za ~i{~enje in huj{anje ~ez celo leto. ✍ Katarina Ko{ir

Koprivina juha je odli~na jed, ki nam pomaga, ~e `elimo izgubiti kak{en kilogram.

6

MOJ VRT

ZELENJAVNI VRT

Pridelovanje {pargljev

Prve poganjke pobiramo `e v aprilu e v eni lanskih {tevilk smo namenili nekaj prostora {pargljem. Ta kultura postaja vse bolj zanimiva za pridelovalce, {e bolj pa za potro{nike, zato jo bomo tokrat bolj podrobno opisali.

V tujini je u`ivanje {pargljev povezano s prihodom pomladi in ~i{~enjem telesa.

Najve~ji sladokusci uporabljajo le sve`e {parglje, zato jih kupujejo pri pridelovalcih kar na njivi. [parglji iz uvoza postanejo `e zaradi nekajdnevnega skladi{~enja vlaknati.

@

Dohodkovno je to zanimiva vrtnina predvsem manj{im kmetijam, ki v mesecu aprilu in maju niso preve~ obremenjeni z delom.

Na 10 arih, kjer imamo posajenih pribli`no 1300 sadik, poberemo dnevno 8 - 10 kg {pargljev, za kar porabimo 2-3 ure dnevno.

Poglejmo si {e ostale zahteve pri {parglji{~u:

Izbira zemlji{~a in kolobar [pargelj je trajnica in kot tak{na vsaj 10-15 let na istem zemlji{~u.

V primerjavi z ostali kmetijskimi rastlinami ima ve~je zahteve glede zemlji{~a, predvsem fizikalnih lastnosti tal. Zemlji{~e mora biti propustno in odcedno. Pomanjkanje zraka v tleh {e pove~uje ob~utljivost na napade parazitov, kar povzro~a drobnej{e poganjke. Nivo talne vode mora biti vse leto pod enim metrom globine. Za {pargelj izberemo la`ja tla, ki se spomladi hitreje ogrejejo in omogo~ajo hitrej{e odganjanje poganjkov, ki so zato mehkej{i in manj vlaknati. Za obeljeni {pargelj ali belu{ je pomembno, da so tla pe{~ena, brez kamenja, sicer so poganjki lahko deformirani. Vsebnost gline naj bo tak{na, da je {e mo`no oblikovati dovolj rahle grebene. V glinenih in te`kih tleh so poganjki vlaknati in grenki.

Manj zahtevni so {parglji glede zalo`enosti tal s hranili. Optimalna talna reakcija (pH) je med 5,5 in 7. Zalo`enost tal s P2O5 naj bo med 10 in 20 mg/100 g tal, s kalijem K2O med 15 in 25 mg/100 g tal. Tla naj bodo bogato zalo`ena z organsko snovjo, ~e tega ni, pognojimo pred zasnovo nasada s 50 - 100 tonami hlevskega gnoja/ha ali zemlji{~e zasejemo s primerno podorino.

Obi~ajne koli~ine hranil za zalo`no gnojenje so 125-150 kg/ha fosforja in prav toliko kalija. Zadostuje, da zemlji{~e preorjemo 30 - 40 cm globoko, ~e je mo`no {e ve~.

Pred zasnovo {parglji{~a ne priporo~amo sajenja gomoljnic, korenovk ali detelje, sicer tvegamo oku`bo nasada s talno glivo rizoktonijo. Ponovno lahko zasadimo {parglje na isto mesto {ele 10 let po izkr~itvi starega nasada. ^e imamo na njivi pred sajenjem veliko ve~letnih plevelov, moramo le-te primerno uni~iti npr. z glifosatom.

Izbira sadilnega materiala Nasad lahko zasnujemo z enoletnimi korenikami, s sadikami s koreninsko grudo ali z direktno setvijo. Najbolj je raz{irjeno sajenje enoletne korenike v mesecu marcu Najbolj raz{irjeno je sajenje enoletne korenike v marcu ali aprilu, ki se v dveh letih tako okrepi, da tretje leto `e re`emo prve poganjke.

ali aprilu. @e v istem letu pride do mo~ne rasti poganjkov, ki se v dveh letih tako okrepijo, da tretje leto `e re`emo prve pridelke. V naslednjem letu normalno pobiramo od prvih poganjkov v aprilu pa vse do sredine junija, ko pustimo vsaj pet poganjkov za bodo~i razvoj rastline.

Nevarnost pri tem na~inu sajenja je, da s korenikami prinesemo nevarne koreninske bolezni, kot so rizoktonija in fuzarijoza.

Zato sadike naro~amo le pri priznanih gojiteljih, ki zahtevajo naro~ila {e v prej{njem letu (pred novim letom jih naro~ite pri kmetijskemu svetovalcu).

Rastline {parglja so enospolne (mo{ke in `enske). Mo{ke rastline dajejo v povpre~ju ve~ji pridelek poganjkov, kajti `enske rastline se z delanjem semena bolj iz~rpajo.

Danes `e ponujajo kultivarje, ki imajo samo rastline mo{kega spola.

Sajenje Gostota sajenja je odvisna od na~ina vzgoje in uporabe mehanizacije. Beljeni {pargelj zahteva ve~ji medvrstni prostor (1,8 - 2,5), da lahko nad vrstami oblikujemo grebene, iz katerih pobiramo obeljene poganjke. V vrsti sadimo navadno na razdalji 33 cm.

Obi~ajni sklop rastlin je 12 000 do 15 000 sadik na ha. Zeleni {pargelj lahko sadimo gosteje. Pri izbiri zelenega {parglja, moramo paziti, da jih odlikuje dobra zaprtost vr{i~ka, ki se ne sme prezgodaj odpirati.

Beljeni {pargelj sadimo obi~ajno na medvrstno razdaljo 2,5 m, sicer pa prilagodimo {irini traktorja plus 30 cm na vsaki strani za pas pod rastlinami. ^e se preve~ pribli`amo rastlinam, lahko po{kodujemo koreninski sistem rastline.

Sadike sadimo v jarke, ki naj bodo pri dnu {iroki vsaj 25 cm in prav toliko globoki. Na la`jih tleh naj bo globina ve~ja. Sadika se z leti dviguje in tako nam z leti zmanjkuje zemlje za grebene. Jarke obi~ajno oblikujemo s plugom jarka~em. Pri sajenju ne prikraj{ujemo korenin in jih polagamo tako, da so brsti na sadiki usmerjeni v smeri vrste, korenine pa razdeljene na oba dela jarka. Jarke zasipamo postopoma, najprej 5 do 10 cm, nato v ~asu vegetacije ob vsakokratni obdelavi tal proti plevelom.

MOJ VRT Zemlji{~e popolnoma zravnamo jeseni, po odstranitvi nadzemnih delov {pargljev (navadno v novembru po prvih slanah pokosimo na 3 do 4 cm), ki jih zaradi {irjenja bolezni in {kodljivcev za`gemo.

Pobiranje V tretjem letu po sajenju pobiramo le 14 dni, v ~etrtem letu pobiramo mesec ali ~e imamo zelo mo~ne sadike tudi ve~. Obi~ajno pobiramo {pargelj 60 dni, nato pustimo vse nove poganke za prehrano in krepitev korenin ter zasnovo poganjkov za naslednje leto. Re`emo z za to pripravljenim posebnim no`em. Pazimo da poganjek odre`emo pri osnovi, kajti na ostankih poganjkov v zemlji se nam lahko razvijejo bolezni, hkrati pa ta ostanek ni~ ne prispeva k obnovi rastline. Pobiranje kon~amo tako, da ohranimo vsaj 5 poganjkov, s katerimi rastlina akumulira dovolj hrane.

Kako ugotovimo, kdaj moramo s pobiranjem kon~ati?

- za~nejo se pojavljati drobnej{i poganjki, - interventno odkopljemo 5 naklju~nih rastlin in pregledamo, koliko imajo brstov, - opazujemo nasad `e v prej{njem letu in ugotavljamo su{o, bolezni, ki zmanj{ajo pridelek.

Nadaljnja oskrba Po kon~anem obiranju nasad pognojimo s fosforjem in kalijem, ~e teh hranil primanjkuje. ^ez dva tedna pognojimo tudi z du{ikom. Celotno koli~ino dodanega du{ika razdelimo na tri manj{e obroke na vsaka dva tedna. Zadnje dognojevanje ne sme biti po 15. juliju, kajti s tem bi vzpodbudili ponovno rast poganjkov. Skrbimo za zdrav nasad {e v mesecu septembru in oktobru, kajti ravno takrat je pomemben ~as za razvoj poganjkov. Pozorni moramo biti na pojav rje, stemfilijuma in {pargljeve muhe, ki se pojavi lahko `e v juniju. V leto{njem letu imamo na voljo novo registriran fungicid proti rji - to je Quadris. Vsekakor pa je v jesenskem ~asu priporo~ljivo {kropljenje z bordojsko brozgo ali drugimi `vepleno bakrenimi pripravki.

Najve~ji sladokusci uporabljajo le sve`e {parglje, zato jih kupujejo pri pridelovalcih kar na njivi, zna~ilno povezane v {opke.

ZELENJAVNI VRT Prehrambena vrednost in zdravilnost {pargljev ^e primerjamo hranilno vrednost divjega in gojenega {parglja, ugotovimo, da je divji bolj aromati~en in tudi nekoliko bolj pikanten. Gojeni {pargelj ima izredno blag okus, je lahko prebavljiv in uporaben tudi v dietni prehrani. Mladi poganjek {parglja vsebuje 92,9 % vode, 4,1 % ogljikovih hidratov, 2,1 % beljakovin, 0,8 % balastnih snovi, 0,2 % ma{~ob, ve~jo koli~ino vitamina C, A, E in B, mineralne snovi, predvsem kalij, kalcij, fosfor, `elezo in mangan, eteri~na olja, jantarjevo in helidonsko kislino ter drugo. Cenjeni tipi~ni okus pa {parglju dajejo aspargin, tirozin in vanilin. [pargelj pospe{uje delovanje ledvic in izlo~anje vode iz telesa, tako da deluje kot blag diuretik. Uporaba {parglja se priporo~a

7 za ~i{~enje `elodca in ~revesja, proti hemoroidom, glavobolu in slabokrvnosti.

Uporaba {pargljev pa se odsvetuje vsem tistim, ki imajo akutno vnetje sklepov, obolelo prostato ali vnetje se~il. [pargelj vsebuje veliko antioksidanta glutationa, ki zaradi svojega u~inkovanja zaviralno vpliva na vse kroni~ne bolezni, bolezni srca, raka, sive mrene, parkinsove bolezni in seveda staranja celic na{ega telesa. [pargelj tako deluje kot diuretik, laj{a prebavo, pomaga pri delovanju jeter, pospe{uje nastajanje veznega tkiva ter zbuja tek. Ker vsebuje malo ogljikovih hidratov, je odli~na dietna hrana za sladkorne bolnike.

Zdravniki ga priporo~ajo ob slabokrvnosti, kroni~nem bronhitisu ter bolnikom po sr~nih operacijah.

� Ana Ogorelec

8

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

9

Z vi{jimi temperaturami razvoj bolezni a Slovenijo bi lahko rekli, da je sadjarska de`ela s tradicijo, saj pomembni pisni viri o gojenju sadnega drevja segajo v za~etek 19. stoletja. @e iz imen na{ih krajev kot so Orehovo, Slivje, Jagodje, Hru{evje, Kostanjevica, Jablanica lahko sklepamo o raz{irjenosti posameznih sadnih vrst na obmo~ju na{e de`ele.

Po nekaterih zapisanih virih so v 19. stoletju v na{ih sadovnjakih prevladovale slive, ~e{plje, ~e{nje in hru{ke.

@

Zgodovina prikazuje sadjarstvo kot enega pomembnih nosilcev ljudske kulture. Skoraj vsak Slovenec, ki ima vrt, v prostem ~asu sadjari. Da bi nam doma~e sadjarjenje kar najbolj uspelo, pa tokrat o spomladanskih opravilih v sadovnjakih.

Glavno zimsko obrezovanje hru{k, jablan in kutin smo `e opravili, za zelena dela v smislu osvetljevanja kro{nje in upogibanje poganjkov pa bo ~as v poletnih mesecih. Breskve obrezujemo v ~asu cvetenja, saj se tako lahko nekoliko izognemo spomladanski pozebi. ^e imamo drevesa nektarin in breskev posajene na pozebnih legah, je priporo~ljivo, da obrezovanje opravimo po cvetenju, oziroma takrat, ko mine nevarnost spomladanskih mrazov. Zgodaj obrezana drevesa namre~ nekoliko prej zacvetijo in so bolj izpostavljena mrazu. Pri kasnej{i rezi lahko tudi izbiramo tiste veje, na katerih je ostalo ve~ nepo{kodovanih cvetov oziroma plodi~ev.

Do konca maja je priporo~ljivo pri breskvah opraviti osvetlitveno rez, s katero odstranimo nekaj pregostih rodnih vej. Vsi tisti, ki `e imate doma kako starej{e breskovo drevo, dobro poznate zna~ilnosti rasti, ki so ujezile `e marsikaterega sadjarja. V kolikor nismo v spodnjem delu kro{nje naredili dovolj ~epov in s tem spodbudili obra{~anje ogrodnih vej, se nam kaj hitro lahko zgodi, da imamo v spodnjem delu kro{nje gole veje, breskve pa so nam dosegljive le {e z lestvijo. Pri starih drevesih izgubljenih vej v spodnjem delu kro{nje ne moremo ve~ nadomestiti, pri mlaj{ih pa je potrebno posebej paziti na dobro osvetljenost spodnjega dela kro{nje. Preko celega leta je potrebno izrezovati mo~ne enoletne poganjke, ki izra{~ajo navpi~no iz starej{ih vej. Takoj po cvetenju breskev je pri zgodnej{ih sortah `e potrebno za~eti z red~enjem plodi~ev. Tako bomo dosegli, da bodo breskve {e nekoliko bolj zgodnje.

S tem si zagotovimo tudi lep{o debelino in bolj{i okus plodov, hkrati pa se nam tudi drevo lep{e obra{~a.

Pri kasnej{ih sortah lahko red~enje plodi~ev opravimo tudi kasneje, vsekakor pa pred debelino oreha. Razdalja med plodi~i naj zna{a 10 do 15 centimetrov. ^e imamo debeloplodne sorte in imamo v primeru su{e mo`nost nekajkratnega zali-

vanja drevesa, je razdalja med plodovi lahko tudi nekoliko manj{a. Spodnji del kro{nje vedno red~imo dosledneje kot vrhove drevesa. V ~asu od aprila do junija je tudi pravi ~as za dognojevanje sadnih dreves z du{ikom. ^e smo jablane in hru{ke `e dognojili s organskimi gnojili in lahko pri njih ugotovimo dobro rast, kar pomeni, da so enoletni poganjki dolgi 30 do 50 centimetrov, ta drevesa ne potrebujejo dodatnega dognojevanja. ^e pa imamo skromnej{o rast, je priporo~ljivo pognojiti s katerim izmed organskih gnojil. [e pomembneje je, da poskrbimo za vitalno rast breskev, saj imamo najlep{e plodove na enoletnih {ibah, katerih rast vzpodbujamo z dognojevanjem, obrezovanjem in red~enjem plodov.

Mlade ~e{nje do 5. leta vzgajamo v `eleno obliko in obrezujemo v ~asu brstenja. Vse rane je potrebno takoj po obrezovanju zamazati. Je pa potrebno mlada drevesa ~e{enj v prvih letih `ivljenja kvalitetno prehranjevati. V specializiranih kmetijskih trgovinah je na voljo veliko gnojil s razli~no vsebnostjo hranil. Vedno je potrebno prebrati spremljajo~a navodila in se dr`ati priporo~enih odmerkov gnojil. Veliko te`av tako zdravstvenih kot fiziolo{kih nastopi pri rastlinah ravno zaradi preobilja izhajajo~ega iz previsokih gnojilnih odmerkov. Nekatere sorte orehov {e niso mo~no odgnale in pri njih je {e vedno ~as za obrezovanje. ^e so drevesa `e odgnala, pa je bolje da nadaljujemo z obrezovanjem v avgustu. Tudi bezeg bo kmalu zacvetel in takrat bo pravi ~as za obrezovanje bezgovih dreves. V tem ~asu so na toplej{ih legah ~e{nje `e v polnem cvetenju in marsikateri lastnik se je `e poto`il, da kljub temu, da je njegovo ~e{njevo drevo ~udovito cvetelo v lepem vremenu, poleti ni plodov. Velikokrat je te`ava ravno v tem, da cvetovi niso oplojeni. Le redko katere sorte ~e{enj so samooplodne. Pri tem si lahko pomagamo tako, da najdemo ~e{nje, ki cvetijo v istem ~asu kot na{a. V son~nem vremenu nare`emo nekaj vej, jih postavimo v kozarec z vodo in pritrdimo na na{e cveto~e drevo in morda bodo ~ebele opravile vse potrebno, vredno je poskusiti.

Vi{je temperature in vla`no vreme ustreza tudi razvoju bolezni in {kodljivcev. Najbolj je narobe, ~e se odlo~amo za {kropljenje na osnovi starih receptov ob to~no dolo~enih datumih. Da ne boste v skrbeh, lahko pokli~ete odzivnik KGZS-zavoda Novo mesto 090 93 98 17, kjer dobite najva`nej{e tehnolo{ke napotke. Ve~ina sadjarjev v Sloveniji `e prideluje sadje po smernicah integrirane pridelave in upo{teva ta navodila. Integrirana pridelava pomeni ljudem in naravi prijaznej{o pridelavo, in prav je, da ta pravila sprejmejo tudi ljubiteljski sadjarji, vendar je to `e zgodba za naslednji~.

� Andreja Brence, KGZS - zavod Novo mesto

MOJ VRT

DOBRO JE VEDETI

10

Ognjevka ali hru{ev o`ig (Erwinia amylovora)

Prevzemimo skrb za njeno omejevanje ljub temu, da se o tej bakterijski bolezni veliko govori in sli{i, imam ob~utek, da smo nanjo ~ez zimo malce pozabili. Zato bi vas rada opozorila na pravo~asno izvajanje ukrepov, s katerimi lahko bolezen omejujemo.

K

Naj vas spomnim, da povzro~a “ognjevko” bakterija, ki oku`uje veliko {tevilo rastlinskih vrst, zato je meni osebno ta izraz ljub{i kot “hru{ev o`ig”. Ob~utljive vrste sadnega drevja so pe~karji: jablane (idared, jonagold, jonatan,… zlasti na podlagah M9, M26 in M27), hru{ke (dru{tvenka, viljamovka), kutine. Veliko vlogo pri prenosu ognjevke ima ravno ~lovek, zato pazimo na rastlinsko higieno in budno opazujmo na{e rastline. Kmalu lahko opazimo znake oku`be na mladih poganjkih (oblika “pastirske palice”, izcedek). Pozorni bodimo tudi na koreninske izrastke. Ob prvih znakih bolezni radikalno izre`emo oku`ene poganjke (vsaj 0,5 m ni`je od oku`enega mesta), rano razku`imo (LYSETOL) in zama`emo, prav tako orodje, roke, obleko in obutev. Se`ig naj bo po mo`nosti na mestu samem. V primeru mo~ne oku`be (obi~ajno skozi cvet) lahko opazimo hitro napredovanje bolezni po rastlini (prena{a se sistemi~no) po zunanjih znakih. V tem primeru je potrebno odstraniti celo drevo in ga se`gati, uni~iti pa moramo tudi korenine (totalni herbicidi), da ponovno ne od`enejo oku`eni koreninski izrastki. To je edini na~in zdravljenja `e napadenih rastlin oziroma prepre~evanja {irjenja bolezni.

Fitofarmacevtska sredstva proti bakterijam niso uspe{na. Uporabljamo jih lahko le preventivno (prepre~evalno) pred oku`bo. V

Tako preprosta in majhna bakterija Erwinia amylovora

SVETOVANJE O VARSTVU RASTLIN Svetujem na TERENU, po `elji nudim osebne in{trukcije. NA^RTOVANJE IN UREJANJE VRTOV! Informacije na GSM: 031/302-389 (v popoldanskem ~asu). ta namen lahko v rasti uporabljamo 0,06 % bakrove pripravke. Rastni regulator REGALIS predvsem pri bujnih sortah jablan in hru{k u~inkovito pove~uje odpornost proti oku`bi z ognjevko. V obdobju cvetenja bo dovoljena uporaba pripravka ALIETTE, ki sicer nima registracije v ta namen, vendar kot pravi sistemik u~inkovito zmanj{uje oku`bo skozi cvet.

Opozarjam vas, da moramo posebej paziti na ~ebele, kadarkoli {kropimo v cvet. ^ebele res lahko prena{ajo bakterijo, vendar so tudi glavne opra{evalke sadnega drevja, zato brez njih zanesljivo ne bomo pridelali sadja! Ne glede na to, ali je pripravek opredeljen kot nestrupen za ~ebele ali strupen-vedno {kropimo dve uri po son~nem zahodu, ko zadnja delavka zapusti cvetje. Antibiotiki pri nas niso dovoljeni, ker uni~ijo tudi vse koristne organizme, poleg tega so mo`ni ostanki v medu!

Prepre~evalno proti ognjevki delujemo tudi s sajenjem tolerantnih in odpornih sort, ki jih bakterija te`je oku`i. Pri izbiri in zasaditvi okrasnih rastlin se izogibajmo gostiteljskim: pane{plje, ognjeni trn, {marna hru{ica, japonska kutina. Izogibajmo se letni rezi, predvsem pa budno opazujmo na{e sadno drevje, pa tudi na{tete okrasne rastline ter v primeru oku`be takoj ukrepa-

Ognjevka - bakterijski izlo~ki

Ognjeni trn ena izmed gostiteljskih rastlin

jmo! Zavedati se moramo, da je tako na{e zdravje kot zdravje na{ih rastlin samo v na{ih rokah. Naloga vseh je, da se ~imbolj pou~imo o znakih bolezni in ukrepih, ki jih moramo dosledno izvajati. Naj vas ne bo strah ob podobnih po{kodbah, ki jih lahko povzro~i monilija, jablanov rak, hru{eva osica ali pa so preprosto posledica su{e in son~nih o`igov v letu 2003. Prepri~ajte se, vpra{ajte za nasvet strokovnjaka.

Nau~imo se `iveti z ognjevko in prevzemimo skrb in odgovornost za njeno omejevanje tudi sami!

Zna~ilno kljukasto ukrivljen oku`en poganjek

Zna~ilno su{enje listov

MOJ VRT

OGLASI

11

12

OGLASI

MOJ VRT

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Kmetijsko gozdarska zadruga SAVA z.o.o. Lesce

Bogata izbira za vrti~karje in kmete

Nudimo vam: ❖ vse vrste semen (vrtna, travna, cvetje) ❖ semenski krompir ❖ folija za zastiranje posevkov ❖ mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA) ❖ lon~ki in korita za presajanje lon~nic ❖ vse vrste zemlje ❖ vrtno orodje ❖ sredstva za varstvo rastlin ❖ krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, koko{i, pi{~ance, kunce in pra{i~e ❖ oprema za konje ❖ vse za rejce malih `ivali ❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ❖ za{~itna delovna sredstva

Slike od zgoraj navzdol: - upravna stavba KGZ Sava s trgovino v Lescah, - vhod v le{ko trgovino so polep{ali otroci iz vrtca, - trgovina v Lescah je bogato zalo`ena z blagom za vrti~karje, - ponudba blaga v kletnih prostorih le{ke trgovine.

14

MOJ VRT

ZA BOLJ[I PRIDELEK

Nahranimo zemljo v na{em vrtu

Zakaj spomladanska priprava tal? akor si bo{ postlal, tako bo{ spal, je pregovor, ki zanesljivo dr`i tudi v vrtnarstvu. Zelo pomembna je obdelava tal pred setvijo in gnojenje, saj bomo le tako lahko rastlinam omogo~ili hiter vznik in dober nadaljnji razvoj.

K

Priprava tal Ko odleze sneg in se tla primerno osu{ijo lahko za~nemo pripravljati na{e gredice za setev. Pomembno je tla dobro prezra~iti, kar naredimo s prelopatanjem. Posebno pazljivi moramo biti pri obdelavi te`kih tal, saj voda z njih zelo po~asi odteka in jih je v vla`nih razmerah te`ko obdelovati. Z opravili moramo po~akati, da se tla osu{ijo, saj jih s prezgodnjo obdelavo le {e dodatno zbijemo.

Spomladi odstranimo tudi ve~je nepreperele rastlinske ostanke in plevele. Predvsem posvetimo ve~ pozornosti trpe`nim

koreninskim plevelom, npr. slak, pirnica, br{ljanasta grenkuljica, {~ir. Le-te posku{amo v celoti odstraniti, saj vsak odtrgan ko{~ek korenine pomeni novo rastlino, nov plevel.

Gnojenje Za gnojenje lahko uporabljamo razli~na gnojila, vsekakor pa je za osnovno gnojenje vrtov priporo~ljiva uporaba organskih gnojil. Tako tla oskrbimo s prepotrebnimi hranilnimi snovmi za rastline, ki se bodo spro{~ale postopno in bodo tako rastlinam na voljo dalj{i ~as. Poleg tega se bo del organske snovi spremenil v trajni humus. S tem se ustvarja pozitivna bilanca humusa v tleh, ki ugodno vpliva na strukturo tal.

Pomembno je, da gnojilo ~im enakomerneje potrosimo po povr{ini, da posamezna mesta niso pregnojena. Za ~im bolj{i izkoristek in hitrej{i u~inek, je gnojilo potrebno

zadelati v vrhnjo plast tal.

U~inek gnojenja je odvisen od ve~ dejavnikov: - lastnosti gnojil, - lastnosti tal, - podnebnih razmer, - rastlin, ki jih gojimo.

Vpliv dejavnikov rasti{~a na sprejem hranil Sprejem hranil iz tal je mnogo bolj{i v dobro strukturiranih tleh, ki so preskrbljene s kisikom, imajo visoko vsebnost organske snovi in optimalen pH. Tla morajo biti primerno vla`na in topla z visoko mikrobiolo{ko aktivnostjo. V takih tleh je koreninski sistem rastlin dobro razvit. Prav tako deluje pozitivno na sprejem hranil mo~na transpiracija (izhlapevanje vode iz rastlin).

� Alenka Novak

16

NA ENEM MESTU

MOJ VRT

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER - sadike (grmovnice, iglavci, trajnice) - sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - substrati za sajenje, presajanje, pikiranje

- AKCIJA: semena trav, substrati, zemlje

- vrtno orodje, kosilnice, zalivalni program

- fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin - svetovanje vsak dan, svetuje univ. dipl. ing. agronomije - krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza - kmetijska mehanizacija, stroji, rezervni deli - hlevska, gozdarska, kmetijska, pa{ni{ka, mesarska oprema - barve, laki, olja, maziva, premazi - ro~no orodje

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali

- lon~nice, okrasni lonci - korita in lonci za ro`e - okenske in balkonske rastline - darilni program, aran`iranje

- vse za spomladansko delo na vrtu

- sadike grmovnic, trajnic ...