Mojvrt0312

-

n i ! ~ o i t ` e l o b o l v e o s n e V ~no e r s

2

ZA PRAZNI^NE DNI

MOJ VRT

O negi bo`i~ne zvezde

S skrbno roko ohranimo o~arljivo lepoto

o`i~na zvezda Euphorbia pulcherrima, tradicionalni simbol bo`i~nih praznikov, je ena najlep{ih pozimi cveto~ih lon~nic. Njena prvotna domovina je Mehika, kjer so jo gojili `e Azteki in je prvi~ omenjena v religioznih zapisih v 17. stoletju. Na svojem naravnem rasti{~u je vajena visokih temperatur in visoke zra~ne vlage ter lahko zraste do 5 m visoko. Za vedno mi bodo ostali v spominu grmi bo`i~nih zvezd, {iroki in visoki kot na{e leske, ki so rasli vsepovsod po Kanarskih otokih.

B

V doma~ih razmerah bomo imeli veliko veselja z bo`i~no zvezdo, ~e bomo upo{tevali slede~e: ❖ Kupujemo samo kvalitetne rastline, vzgojene na slovenskih vrtnarijah. ❖ Ko prinesemo bo`i~no zvezdo domov, jo postavimo na svetlo mesto, kjer ne bo izpostavljena prepihu. Neposredno sonce ji ne {kodi. ❖ Rastline, ki so na okenski polici nad ogrevanim radiatorjem, moramo redno oro{evati, a le po zelenih listih in ne po obarvanih braktejah. Lahko pa postavimo lon~ek z bo`i~no zvezdo na podstavek z vodo in peskom. ❖ Najprimernej{a temperatura za dobro uspevanje bo`i~ne zvezde je okoli 16 stopinj Celzija. Pri temperaturah nad 20 stopinj Celzija rastlina potrebuje vi{jo zra~no vlago. Brakteje za~nejo v

takih razmerah hitreje odpadati.

❖ Bo`i~no zvezdo zalivamo po potrebi, po mo`nosti s postano vodo, ogreto na sobno temperaturo. Spodnji del lon~ka pa ne sme stati v vodi, ker so korenine ob~utljive na koreninsko gnilobo. Po zalivanju iz okrasnega lon~ka vedno odlijemo odve~no vodo, da prepre~imo gnitje korenin. Pozimi rastline ni potrebno dognojevati. ❖ V pomladanskem ~asu obarvane brakteje postopoma odpadajo, rastlina pa pri~ne z rastjo. Takrat jo obre`emo in presadimo. ❖ Bo`i~no zvezdo konec maja prenesemo na prosto. Namenimo ji svetel prostor, za{~iten pred mo~nim vetrom. Redno jo zalivamo, dognojujemo in varujemo pred napadom rastlinjakovega in tobakovega {~itkarja (bele muhe). ❖ V jeseni jo pravo~asno prestavimo na toplo mesto. ^e `elimo za bo`i~ do~akati obarvane liste ali brakteje, bo`i~ne zvezde ne smemo imeti v prostoru, kjer vsak ve~er pri`igamo lu~. S tem ji podalj{ujemo dan, v takih razmerah pa rastlina le raste in ne cveti. Bo`i~na zvezda je namre~ kratkodnevnica, od jeseni najprej potrebuje 14 ur teme, ~e `elimo, da bo zacvetela in se obarvala.

Vse najbolj{e v prihajajo~em letu!

✍ Ruth Podgornik Re{

MOJ VRT

ZA PRAZNI^NE DNI

Vrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah

December je ~as bo`i~nih zvezd

teh dneh so se rastlinjaki vrtnarij odeli v prekrasne, `ametne barve.

Prevladujo~o rde~o barvo dopolnjujejo zelena, roza in bela, piko na i pa dodajo {e nekatere druge barve. Nastopil je ~as bo`i~nih zvezd, lepotic, ki zapeljejo in o~arajo. Njihov glavni ~ar so listi, ki se pri~nejo barvati `e oktobra, proces pa se stopnjuje s kraj{anjem dneva. Drobnih cvetov v sredini marsikdo niti opazi ne.

Zato je prava pa{a za o~i obisk vrtnarije, kjer se boste nau`ili pogledov na prekrasno rde~e pregrinjalo ne{tetih bo`i~nih zvezd in zvezdic, ki ~akajo na vas. Velike in majhne so, v velikih in srednjih loncih, pa mini bo`i~ne zvezde ter `e prava mala drevesca - zagotovo nekaj tudi za va{ okus.

V

cializirani firmi v Nem~iji, ki goji mati~ne rastline na Kanarskih otokih. Uporabljamo najbolj{e sadike, gnojila in naju~inkovitej{o za{~ito pred boleznimi in {kodljivci. Skrbno vzgajane rastline so nam lahko ob pravilni negi v veselje in okras {e dolgo za razliko od uvo`enih, ki hitro propadejo zaradi posledic transporta in prelaganja,� z ljubeznijo do svojih rde~ih varovank pripoveduje Marijan Gomzi.

December je ~as pozornosti in topline, ki jo lepa ro`a {e posebej dobro odra`a. In bo`i~na zvezda v dekorativni posodi to nedvomno tudi je. V Vrtnarstvu Gomzi vas bodo vselej veseli, tudi ~e pridete samo na ogled! Obi{~ete jih lahko vsak dan med 8. in 17. uro, pa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.

� Bojan Rauh

In kje ponujajo vse to? V Vrtnarstvu Gomzi v Podbrezjah prav gotovo! Po vo`nji iz kranjske smeri vas po vzponu po Bistri{kem klancu na levi pozdravijo Podbrezje, zna~ilna taborska cerkvica na vzpetini. ^e se odlo~ite za obisk, zavijte z glavne ceste pri izvozu Kovor-Kropa, se po kro`nem kri`i{~u usmerite v podvoz glavne ceste ter nato zavijete levo v vas Podbrezje, ki ni dale~. Ko sledite usmerjevalnim tablam se boste kaj kmalu zna{li na dvori{~u Vrtnarstva Gomzi.

Za ljubitelje cvetja se bo tu na{lo marsikaj.

Na 8.000 m2 pokritih povr{in vzgajajo balkonsko in vrtno cvetje skozi vse leto pridne roke 27 zaposlenih pod budnim o~esom Marijana Gomzija, diplomiranega in`enirja agronomije, ki je v Podbrezjah prisoten `e od leta 1973.

Lepe balkonske rastline so na voljo `e v marcu, svoj obse`en in kakovosten izbor ro`, tudi za gredice, pa nudijo vse tja do avgusta. V septembru in oktobru zacvetijo ma~ehe, ciklame in krizanteme, december pa je ~as, ko preplavijo njihove rastlinjake bo`i~ne zvezde. “Na{ cilj je vzgojiti in prodati zdravo in lepo rastlino, zato se trudimo na{im rastlinam dati najbolj{e pogoje. Sadike za leto{nje bo`i~ne zvezde smo kupili pri spe-

Rde~e pregrinjalo ne{tetih bo`i~nih zvezd in zvezdic, ki ~akajo na vas v Vrtnarstvu Gomzi.

V pisani ponudbi bo`i~nih zvezd so tudi prava mala bo`i~na drevesca ter zvezde pisanih barv.

4

LETO SE POSLAVLJA

MOJ VRT

Inventura leta

Odhaja leto Sonca, prihaja leto Venere

akole, ob koncu leta, pogosto delamo obra~une. Naj bo tokrat, ko smo zadnji~ v tem letu skupaj, tudi tako. Kmalu bo za nami leto 2003 leto Sonca. Prihaja leto Venere.

T

O ~em sem vse spregovorila v preteklih mesecih?

Na pragu pomladi smo po dolgi zimi le do~akali cvetenje nepozebnika, leskovca, dehte~e bodnantske brogovite, pa golega jasmina.

Morda bolj neopazno, a zato toliko bolj dehte~e so se odpirali cvetovi purpuzijevega kosteni~ja. Zacveteli so tudi prvi dreni in seveda forsitije, ki ne manjkajo prav v nobenem vrtu.

Zadnji sneg - lepota in skrb obenem

Nato je nastopila prava pomlad. Spra{evali smo se: rde~e, ro`nato, modro, rumeno?

Razglabljali smo, katere rastline bomo ogovarjali do pozne jeseni.

Prav smo predvidevali, da bodo v leto{njem letu Sonca vzpenjavke - rastline tretje dimenzije zagotovo lepo uspevale.

Leto Sonca pa je pokazalo svoj pravi obraz poleti, ko je `galo in `galo. Pre`ivele so le tiste ro`ice, ki smo jih najbolj negovali in tiste, ki so `e po naravi bolj trdo`ive.

A nato je pri{la lepa, v prelestne barve odeta jesen, kakr{ne ne pomnimo `e desetletje. ^utila sem, da se nam narava `eli odkupit za te`ko prestano vro~ino in dolgotrajno su{o. Kaj pravite, ji je uspelo?

No, ampak {e pred nastopom prave jeseni,

smo septembra sku{ali ujeti {e zadnji vlak.

Ve~ina Slovencev ima namre~ “zelene prste� in `ilico za razmno`evanje rastlin.

Prav pri tem opravilu sem vam sku{ala prisko~iti na pomo~.

Na vrsto so pri{le tudi bu~e.

Takole sem vas spra{evala: So se vas dotaknile? Morda `e poleti, ali {ele na prehodu v jesen?

Z veseljem sem vam sporila: Kraljica vrtov, kakor bu~o imenujejo Kitajci, `e dolgo ni ve~ le hrana za pra{i~e!

V tem ~asu so okenske in balkonske rastline, ki jih `elimo prezimljati, na toplem. `al v bolj ali manj nemogo~ih razmerah. Le redkokdo se namre~ lahko pohvali z idealnim prezimovali{~em. Tako bodo rastline

MOJ VRT

LETO SE POSLAVLJA

zagotovo izgubljale liste in se veselo pretegovale. Zato je pomembno, da jih vso zimo pridno vr{i~kate. Pazite tudi na listne u{i, ki se bodo prej ali slej pojavile!

Trajnice so zaklju~ile z vegetacijo, njihovi listi so odmrli. Tiste, ki ne kazijo pogleda na vrt, po~istimo {ele spomladi. U`ivajmo ob pogledu na okrasne trave. Najlep{e so, ko jih odene ivje!

Tudi grmovnice in drevesa so se odpravila k zaslu`enemu po~itku. @al so {tevilne veje klonile pod te`o snega, ki jih je presenetil, {e preden so uspele odvre~i liste.

Upam, da znate u`ivati v spokojnosti zimskega vrta. V tem ~asu pride do posebnega izraza gracioznost iglavcev, pa posebna barva ali oblika lubja.

Torej, sre~no!

� in foto Ruth Podgornik Re{ Pomlad. Vedno tako te`ko pri~akovana.

Cvetje sredi zime? Ja, ~imprej si posadite goli jasmin.

5

6

LETO SE POSLAVLJA

MOJ VRT

Begonija zmajeva krila in batate - sladki krompir sta rastlini z garancijo za trpe`nost in neumorno rast ter cvetenje.

Ne{kodljiv in simpati~en obiskovalec na{ega vrta.

Moja najljub{a zasaditev v letu Sonca.

Rastline so mi ljubezen velikodu{no vra~ale!

“Mi{ka� in lantana sta bili kos vro~emu poletju. Dimorfoteka pa je `al odpovedala.

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Datum izida: 10. 12. 2003. Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: jesenski plodovi (foto: Bojan Rauh).

MOJ VRT

7

DOBRO JE VEDETI

Pomagajmo rastlinam

Zalivajte redno, a ne obilno P

red zimo smo prenesli na varno v tople prostore vse lon~nice, ki jim je ~ez poletje prijalo bivanje v vrtu.

Marsikatero smo tudi presadili in ob tem pozabili, da je to trenutno za rastlino dodaten {ok. Nato nas je mraz prisilil, da smo zakurili, najverjetneje centralno kurjavo. In pri~eli obupavati, ko so listi na{ih rastlin pri~eli rumeneti, se su{iti, odpadati, ...

Jesenski ~as je za rastline neugoden, saj se dan mo~no skraj{a, pojavijo se hitre spremembe temperatur, po prenosu na drugo mesto ali po presajanju potrebujejo na{e sostanovalke kar nekaj ~asa za aklimatizacijo oziroma prilagoditev na nove razmere.

Su{enje in odpadanje listov je zato lahko samo znak trenutnega stresa, nekatere rast-

Priprave na novo sezono

Pozimi se pripravimo na novo sezono.

Da bo ~im bolj uspe{na, vas vabim na nabiranje in utrjevanje znanja na predavanjih, ki jih organiziram po novem letu. Spomladi vam lahko pomagam re{iti te`ave na terenu ali pa si mogo~e `elite urejen in druga~en vrt? Iinformacije na GSM : 031 / 302 - 389. Vabljeni!

Izsesano listje

line se lahko v tem ~asu odlo~ijo za po~itek in to poka`ejo na tak na~in. V tem primeru poskrbimo za ugoden prostor z zadosti svetlobe in ~im manj prepiha. Starej{e in suhe liste odstranimo, rastline rosimo s postano vodo ali de`evnico, ogreto na sobno temperaturo. Pri presajenih lon~nicah lahko uporabimo listno gnojilo. Ve~ina rastlin, ki jih pri nas gojimo kot sobne rastline, izvira iz tropskih ali subtropskih krajev, zato potrebujejo visoko relativno zra~no vlago, kar pa na `alost prenekateri ljubitelj/ica zamenja s talno vla`nostjo. Zalivajte redno, a ne obilno s postano vodone z mrzlo ali direktno izpod pipe!

Venenje, su{enje in hiranje rastlin pa se lahko kljub tem ukrepom nadaljuje in v tem primeru moramo poiskati pravi vzrok.

Pri ogrevanju s centralno kurjavo, ki izredno osu{i zrak, se rastline ne po~utijo dobro in jih toliko la`je napadejo {kodljivci, ki jim topel in suh zrak najbolj ustreza - to so razne pr{ice, najve~krat mehkoko`ne ali prelke, ki napredejo drobno paj~evino, v kateri opazimo `ivahne pikice v velikosti bucikine glave. Barve so lahko razli~ne, najbolj opazne so rde~e, ki jim nekateri pravijo kar rde~i pajek, kar pa je strokovno napa~no, saj pr{ice niso pajki. Stranke pogosto zmotno opredelijo u{i kot pr{ice. S stali{~a zatiranja je dolo~itev pravega {kodljivca osnovni pogoj za uspe{ne ukrepe! Proti u{em namre~ uporabljamo mno`ico insekticidov, ki niso najbolj u~inkoviti proti pr{icam. Poleg tega pazimo, da ne prizadenemo njihovih naravnih sovra`nikov, t.j. roparskih pr{ic. Zato uporabite v primeru ve~jega napada enega od akaricidov (t.j. sredstev proti pr{icam), npr. vertimex. V ~asu {kropljenja prenesemo rastlino v prostor, kjer se ne zadr`ujejo

Paj~evina pr{ic prelk

^e bomo upo{tevali navodila bodo na{e lepotice lepo uspevale. ljudje ali `ivali, dokler se pripravek na njej ne posu{i in fiksira. Skrbno pregledamo sosednje lon~nice, zlasti spodnje strani listov, saj se te drobne `ivalice hitro preselijo in niso prav ni~ izbir~ne.

S sesanjem rastlinskih sokov lahko prizadenejo veliko {tevilo razli~nih vrst sobnih in vseh ostalih rastlin. Razvoj in razmno`evanje pr{ic lahko v veliki meri sami omejite z vsakodnevnim rosenjem, saj se bodo va{e sobne prijateljice ob tem dobro po~utile in se la`je uprle nadle`nim in nepovabljenim gostom, ki pa jim tak ukrep ni~ ne ustreza!

Prihaja ~as bo`i~nih zvezd, ki jim morate poleg drugih pogojev zagotoviti tudi visoko zra~no vlago. Pred nakupom se pou~ite o njihovih zahtevah, da vam ne bodo pokvarile praznikov manj kot milimeter velike `ivalice.

Veliko uspeha in zadovoljstva vam `elim pri vzgoji vsega `ivega!

Mo~no pove~ane pr{ice

� Tatjana Rupnik, univ. dipl. ing. agr.

Napad roparske pr{ice

8

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Za konec leta

Za praznike dober jabol~ni zavitek

esnik je zapisal “Mraz je, da {e drevje poka, …”. In v tem ~asu je v~asih res bilo `e tako mraz.

Letos {e ni prehud, a je zgodnji moker sneg v oktobru, ki ga je bilo kar precej, napravil `e kar nekaj {kode. Listje s sadnega drevja {e ni odpadlo in te`a je bila prevelika. Kjer je pri{lo do lomljenja vej, je potrebno po{kodovane veje odrezati in zamazati vse rane z Arbosanom. Tako se prepre~i, da bi bila {koda {e huj{a.

P

[e zadnja dela pred zimo

Kolikor je le mogo~e, je listje v sadovnjaku dobro pograbiti in poskrbeti, da je tudi trava pred snegom poko{ena na vi{ino nekaj centimetrov. Tako bo bolje prezimila in spomladi lep{e odgnala.

Po pojavu hru{evega bakterijskega o`iga ognjevke, strokovnjaki za varstvo rastlin priporo~ajo jesensko {kropljenje sadovnjaka z bakrenimi pripravki (Cuprablau,

Champion). Tako nekoliko zmanj{amo mo`nost oku`be. To {kropljenje bo potrebno ponoviti proti koncu zime (konec februarja), ko se bodo dnevne temperature dvignile nad 5 stopinj Celzija, to je {e v ~asu popolnega mirovanja sadnih rastlin.

Preden zapade sneg in je sadno drevje `e v obdobju mirovanja, je {e tudi ~as za jesensko dognojevanje. Uporabimo mineralno gnojilo z majhno vsebnostjo du{ika - sadjarski NPK. Lahko ga potresemo v kolobarju okrog debla ali naredimo v zemljo luknje in tako spravimo gnojilo v globino korenin. Posebno, ~e imamo pod sadnim drevjem obdelano povr{ino, je priporo~eno dodati kak{no organsko gnojilo. Seveda ga moramo rahlo vdelati v zemljo.

Skladi{~enje sadja

S hidravli~no stiskalnico iz zmletih jabolk stisnemo tudi do 70 odstotkov soka.

Slastni plodovi hru{k po obiranju

@e kar nekaj ~asa je poteklo od konca obiranja sadja, ki smo ga skladi{~ili za ozimnico. V velikih nasadih je kvalitetno sadje shranjeno v hladilnicah, kjer bo pod budnim nadzorom strokovnjakov po~akalo na primeren ~as za prodajo. Naj poudarimo, da so nekatere sorte sadja - predvsem jabolk in nekaterih sort hru{k primernej{e za skladi{~enje v hladilnici kot druge. So pa lahko velike razlike pri skladi{~enju v doma~i kleti. Tu je prav gotovo najo~itnej{i primer sorta “zlati deli{es”, ki se da v hladilnici ~udovito skladi{~iti do meseca junija prihodnjega leta, medtem ko je v doma~i kleti to prva zimska sorta, ki jo moramo pojesti.

Sicer postane ka{ast in neuporaben.

Prostor, kjer doma skladi{~imo sadje ne sme biti presuh, sicer se sadje hitro izsu{i in propade. Med skladi{~enjem se izlo~a posebno pri jabolkih plin etilen, ki povzro~a hitrej{e dozorevanje sadja, zato mora biti skladi{~e tudi zra~no. Najprimernej{e je, da je temperatura v skladi{~u nekaj stopinj nad ni~lo, kar {e posebej te`ko dose`emo. Zato je posebno takrat, ko so kleti neprimerne, bolje skladi{~iti sadje na hladnem sen~nem balkonu in ga takrat, ko se temperature gibljejo okrog ni~le, pokriti z odejo. [ele ko se toliko ohladi, da bi plodovi zmrznili, ga prenesemo v klet. Zares kva-

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

9

Kompot iz posu{enih krhljev jabolk in posu{enih sliv. litetno skladi{~e si nekateri, ~e je ta mo`nost, naredijo tako, da si naredijo klet, ki je izven hi{e.

Seveda je pri vsem tem najpomembnej{e, da skladi{~imo le sadje najbolj{e kvalitete.

Pri tem moramo vedeti tudi, kdaj je najprimernej{i ~as za u`ivanje dolo~ene sorte. Pri tem imamo v mislih skladi{~enje v normalno dobri kleti. Prve sorte zimskih jabolk so primerne za u`ivanje v novembru.

To so zlati deli{es, lonjon, gloster in carjevi~. Sledijo sorte za ~as do novega leta: rde~i boskop, deloma tudi gloster in jonatan. Po novem letu pa jonagold, mutsu, melrose, majda in topaz, v za~etku spomladi pa sledijo {e nekatere najtrpe`nej{e: vo{~enka, fuji, braeburn in idared.

Najbolj{e je, ~e sadje za skladi{~enje prelo`imo v nizke gajbice, saj tako la`je kontroliramo, ~e pride do gnitja posameznih plodov. Te moramo takoj odstraniti, da se gnitje ne raz{iri na sosednje plodove. ^e prostor za skladi{~e ni najprimernej{i, lahko sadje prelo`imo v polivinilaste vre~ke (do 2 kg), ki morajo imeti luknjice. Tako prepre~imo premo~no izhlapevanje vode in omogo~imo tudi dovolj prezra~evanja. Seveda moramo sadje redno kontrolirati. ^e nimamo primernega prostora za shranjevanje sadja, je najprimernej{e, da si sproti kupujemo kvalitetno sadje v trgovi-

ni. To bo {e vedno cenej{e, kot ~e bi ga kupili jeseni, pa bi nam ga v neprimernem prostoru preve~ propadlo.

Sadje slab{e kvalitete Kaj pa sadje slab{e kvalitete? Tega izlo~imo `e ob obiranju in deloma {e pozneje. To sadje je {e vedno dobro dozorelo, le da ima rahle po{kodbe, odtise od udarcev ali pa je nekoliko predrobno.

Tu imamo ve~ mo`nosti. Lahko ga namo~imo za `ganjekuho, lahko ga zmeljemo in si nato pripravimo doma~ kis, najbolj pogosto pa sadje zmeljemo in stisnemo ter si tako pripravimo jabol~ni sok.

Za ne prevelike koli~ine se spla~a stopiti do kmeta, ki ima mlin in hidravli~no stiskalnico. Sok ni potrebno potem niti filtrirati, moramo pa ga prevreti in skladi{~iti v steklenice. [e bolj{a in ~edalje ve~krat uporabljena mo`nost je skladi{~enje soka v sodih iz nerjave~e plo~evine. Sok lahko segrejemo s plinskim gorilcem. V zadnjem ~asu se uporabljajo tudi tla~ne posode. V tem primeru soka ni potrebno prevreti, ampak visok pritisk prepre~i, da bi sok zavrel.

Ne smemo pozabiti tudi na su{enje sadja, ki ga potem lahko u`ivamo tak{nega ali uporabimo za kuhanje kompotov.

Tisto najdrobnej{e in nedozorelo sadje pa ni primerno za nobeno uporabo. Katerikoli

izdelek iz njega bo nekvaliteten, zato ga odstranimo iz nasada.

Na koncu naj vam za`elim predvsem prijaznej{e prihodnje sadjarsko leto, praznike pa si polep{ajte z dobrim jabol~nim zavitkom in dobrim kompotom, prehlad pa pre`enite s {ilcem kvalitetnega sadnega `ganja. Sre~no! � in foto Matja` Male`i~ Sod iz nerjave~e plo~evine. Pritisk v sodu prepre~i vretje mo{ta zato sadnega soka ni potrebno pasterizirati.

MOJ VRT

ZDRAVA PREHRANA

10 Zelenjava in sadje petkrat na dan

U`ivajmo ob sezonski sve`i zelenjavi umbo plakati ob cestah nas pozivajo: “U`ivajmo zelenjavo in sadje petkrat na dan”, “Gibanja vsaj pol ure dnevno”. Ministrstvo za zdravje z obse`no propagandno akcijo sku{a prepri~ati dr`avljane, kako pomembno je u`ivanje zdrave hrane, h kateri vsekakor sodi sadje in zelenjava.

J

Popolnoma enak slogan lahko opazimo v avstrijskih in {vicarskih propagandnih akcijah, kjer s podobnimi plakati opozarjajo ljudi na zdravo prehrano. Vendar je zraven {e opozorilo, naj ljudje u`ivajo sezonsko sadje in zelenjavo. Takrat je le-to tudi najokusnej{e, saj zraste po naravni poti in izkoristi vse naravne danosti. Prva solata, prvi krompir, prva jagoda, prvi stro~ji fi`ol … ^e se le spomnite nekaj deset let nazaj, ko ni bilo na voljo celoletne ponudbe tega in onega, s kak{nim u`itkom smo pojedli prvi “fri{n krompir”. Ponekod so se otroci ob tak{ni priliki vlekli za u{esa, da so po~astili ta dogodek in se na tak{en na~in zahvalili za pridelek. Danes lahko pridelamo karkoli in kadarkoli (rastlinjaki, hidroponika), zato pa smo prikraj{ani za tista pri~akovanja pri u`ivanju te`ko pri~akovane hrane.

V nam bli`njih sosednjih dr`avah (Avstrija, Nem~ija, [vica) zelo poudarjajo pridelavo zdrave hrane na obmo~jih, ki le`ijo izven velikih pridelovalnih kompleksov oziroma na zavarovanih obmo~jih. Ker ne morejo konkurirati velikim pridelovalcem zelenjave, prav tako kot tudi pri nas, se pri njih za~ne pridelovalna sezona v marcu in kon~a v novembru. V tem ~asu se pojavi Sadje in zelenjava petkrat na dan.

Propagiranje sezonskih pridelkov v razli~nih regijah Avstrije. doma~a sve`a zelenjava v trgovinah in je tako tudi ozna~ena. V Avstriji imajo poleg vremenske napovedi tudi napoved vremena za trgatve in `etve prvih pridelkov {pargljev, jagod, ~e{enj …. Potro{niki so tako obve{~eni in se veselijo skupaj s pridelovalci prvih plodov. Pri Zdru`enju za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije smo tako pripravili tabelo, ki pove, kdaj se v Sloveniji prideluje doma~a zelenjava. Zato se nikar ne ~udite pri va{em prodajalcu zelenjave, da nima slovenske solate v januarju.

In katere so prednosti januarskega nakupa solate iz rastlinjaka? Tak{na solata vsebuje zaradi neugodnih razmer (manj svetlobe, temperatura, visoka zra~na vlaga…) ve~ nitratov kot v normalnih razmerah. Tudi paradi`nik, ki ga dobimo v zimskih mesecih iz Holandije, nima pri vzgoji dovolj sonca, zato se mu ne razvije tak{en okus, kot ga pridelajo na Primorskem.

Kaj nam torej ostane? “Repa, korenje zdravo `ivljenje - repa {e, {e, korenje pa …”. Verjetno ne bomo posiljevali na{o mladino le z zeljem, repo, korenjem in kolerabo, ~eprav tudi kdaj pa kdaj prija. Poleg teh tipi~nih vrtnin lahko gojimo v jesenskem ~asu radi~, ki dokaj dobro prenese ni`je temperature, ~e ga le zavarujemo pred mo~nimi slanami. Poleg solatnic kot sta radi~ in endivija, se je zelo raz{iril tudi motovilec. Izbiramo lahko med ve~ sortami, predvsem so za`eljeni `li~arji. Kmetje ga

~ez zimo posejejo v rastlinjake, ki niso ogrevani in tak{nega lahko skozi celo zimo pobirajo. Zelo pogosto se v rastlinjaku motovilcu pridru`i tudi rukola, ki je vse bolj popularna. Nekateri pravijo, da navadni solati zbolj{ajo okus, ~e ji dodajo nekaj listov rukole. Poleg tega imamo lahko na vrtu posajen por, ki prav tako dobro prena{a nizke temperature. Paziti moramo le, da ni obogaten z li~inkami muhe, na katero moramo biti pozorni `e v avgustu in septembru. Zato pa ni problemati~en brokuli, ki ga lahko pobiramo {e dolgo pozimi, na Primorskem celo spomladi. Za jesensko pridelavo bomo sadili brokuli {ele v juliju.

V novembru in decembru, ko narava po~iva in temperature onemogo~ajo kakr{noEndivija

12 koli rast na prostem, si v na{ih toplih domovih posejemo kre{o, ali pripravimo sojine in druge kal~ke in tako popestrimo prehrano. V lon~ek si lahko posejemo tudi baziliko in druge za~imbnice ter posadimo peter{ilj iz vrta. Ta naj bo v svetlem in hladnem prostoru in vedno pri roki.

Tako bomo obogatili na{ jedilnik, hkrati pa ne bomo odvisni od uvoza in volje trgovcev, ki nam v tem ~asu zelo radi zasolijo cene “zdrave” hrane. ✍ Ana Ogorelec

Radi~

ZDRAVA PREHRANA

MOJ VRT

Okvirni termini pridelkov zelenjave (sve`e iz njiv in iz hladilnic (h) ~lanov Zdru`enja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije

(Iz zlo`enke “Zdru`enja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije” - Kmetijski zavod Maribor)

MOJ VRT

13

KUHAJMO SKUPAJ

Recepti

Repa, korenje - zdravo `ivljenje!

1. SARME ( za {tiri osebe)

Za pripravo potrebujemo: 1 kilogram kisle zeljnate glave, 15 dag slanine, 20 dag ri`a, 15 dag koruze, sve`a paprika, 1 dag suhe mlete paprike, 1 `lico paradi`nikove mezge, dve ~ebule, ~esen, peter{ilj, majaron, bazilika, sol, poper, eno jajce, margarino, olivno olje, 10 dag koruze, 10 dag son~ni~nih in bu~nih semen.

Priprava: Iz kisle zeljnate glave odre`emo 8 listov, po korenu potol~emo, da se zrahlja, preostalo zelje zre`emo na rezance.

Nadev: Ri` do polovice skuhamo. Posebej popra`imo ~ebulo, slanino, ~esen. Ohlajenemu ri`u dodamo za~imbe, na kocke narezano papriko, koruzo, son~ni~no in bu~no seme in seveda jajce ter vse skupaj dobro preme{amo.

Zelje, ki smo ga narezali na rezance na hitro popra`imo, dodamo paradi`nikovo mezgo in nekoliko zalijemo z vodo ter solimo, polovico zvrnemo v peka~, ki smo ga `e namazali z margarino. Nadev nadevamo v liste, ki jih zvijemo in zlo`imo na zelje v peka~u. ^ez zlo`ene sarmice v peka~u prekrijemo {e preostalo zelje. Vse skupaj damo v pe~ico in pokrito pri temperaturi 1600 pe~emo 45 minut. Postre`emo jih s slanim ali pire krompirjem, po okusu dodamo kislo smetano.

2. PE^ENO KISLO ZELJE (za pet oseb) Za pripravo pe~enega kislega zelja potrebujemo: 60 dag kislega zelja, 15 dag prekajene slanine, ~esen, cel poper, lovorov list, mleto kumino, brinjeve jagode (tri grozde), 5 dag margarine.

Priprava: Kislo zelje odcedimo in speremo z mla~no vodo. Zelju nato dodamo toliko vode, da je prekrito in ga {e nekoliko solimo. Dodamo lovorov list, mleto kumino in celi poper. Vse skupaj kuhamo pol ure. Ko je zelje nekoliko zmeh~ano ga odcedimo, polovico ga stresemo v peka~, ki smo ga `e namazali z margarino, potresemo ga s sesekljanim ~esnom in nanj polo`imo slanino, ki smo jo narezali na listi~e po celi povr{ini peka~a. Z ostalim zeljem vse skupaj prekrijemo in pe~emo v pe~ici pri 1700

Krvavica in zelje z ocvirki 45 minut.Tako pripravljeno zelje se servira z pe~enimi svinjskimi rebri ali z svinjsko pe~enko ter krompirjem v oblicah.

3. KISLA REPA S PROSENO KA[O (za pet oseb) Za pripravo potrebujemo: 60 dag kisle repe, lovorov list, cel poper, sol, 5 dag prosene ka{e, ocvirke.

Priprava: Kislo repo odcedimo, prilijemo toliko vode, da je repa prekrita, dodamo vse za~imbe ter proseno ka{o. Vse skupaj kuhamo 45 minut in dodamo prepra`ene ocvirke.

Repa je seveda najbolj{a v kombinaciji s kolinami kot so pe~enice, krvavice, pa tudi kot samostojna jed z dodatkom kuhanega krompirja ali “matev`a”.

5. KRE[A Ravno tako kot rukula, zelena solata, radi~ tudi kre{a spada med solatnice. Zato se najpogosteje pripravlja kot solata. Seveda so okusi razli~ni. Tako je sama priprava marinade odvisna od nas samih. Za marinado lahko uporabljamo olivno ali bu~no olje ter jabol~ni ali balzami~ni kis.

Pa dober tek!

✍ Darko Ulamec, vodja kuhinje Gosti{~a Tulipan Foto: Matja` Male`i~

4. RUKULA Rukula sama po sebi je {e vedno najbolj{a kot solata, bodisi z bu~nim ali olivnim oljem in balzami~nim kisom ter ~esnom, lahko ji dodamo tudi motovilec, koruzo ali dodatke po trenutnem navdihu. Rukulo lahko uporabljamo tudi kot podlago za razli~ne solate, kot so: hobotni~na, morska, sipina…

Vrtna kre{a

14

MOJ VRT

ZELI[^A

Izdelava pripravkov iz zdravilnih rastlin

Krep~ilno vino, sirup in liker

ri ve~ini zdravilnih rastlin je izdelava pripravkov precej enostavna. Tudi oprema, ki jo pri tem potrebujete, je lahko preprosta, saj vam pridejo prav {tevilni pripomo~ki, ki jih `e imate shranjene v kuhinji. Uporabljate lahko steklene, emajlirane in nerjave~e kovinske posode, jeklene no`e in `lice ter plasti~na cedila. Izogibajte se posod iz aluminija, ki je lahko strupen.

Ves pribor, ki ga uporabljate, morate pred uporabo dobro o~istiti, po mo`nosti prekuhati v vreli vodi in posu{iti v vro~i pe~ici. S tem boste prepre~ili razvoj plesni in drugih mikroorganizmov, ki se {e posebej radi pojavijo v kremah in sirupih. Tudi za tehtanje v ve~ini primerov zadostuje kuhinjska tehtnica. Pripravke iz zeli{~ je najbolje shranjevati v temnih steklenih posodah na hladnem in za{~iteno pred svetlobo. Pred pri~etkom dela je pomembno, da zdravilno rastlino, iz katere boste izdelali pripravek, dobro poznate, da ne pride do zamenjav s strupenimi rastlinami.

P

Priprava ~ajev Najpogosteje se pripravljajo poparki in prevretki, ki jim po doma~e re~emo ~aji. Iz posu{enih cvetov in listov navadno pripravljamo poparke. Korenine, plodove in semena pa moramo pustiti vreti dlje ~asa. Pripravite si lahko ~aje iz posamezne rastline, najbolj okusni pa so pripravljeni iz razli~nih zeli{~, ki se med seboj dopolnjujejo. ^ajna me{anica za zni`evanje krvnega tlaka je sestavljena iz enakih delov posu{enih glogovih cveto~ih

Jerebikin liker

vr{i~kov, listov melise, rmana in preslice.

Priprava tinktur Tinkture pripravljamo z namakanjem zeli{~ v alkoholu. V tinkturah je navadno ve~ja koncentracija zdravilnih u~inkovin in so zato mo~nej{e po u~inku od poparkov ali prevretkov. Tinkture so pripravne za uporabo, ker ob primernem shranjevanju lahko trajajo tudi do dve leti. Med alkoholi lahko izbirate dobra doma~a `ganja, vodko, v nekaterih primerih tudi koncentrirani etilni alkohol, ki ga naknadno razred~ite s prekuhano vodo. Ne uporabljajte industrijskega, metilnega ali izopropilnega alkohola! Pri pripravi tinkture navadno uporabimo en del zeli{~a, ki ga namo~imo v petih delih alkohola. @elena zeli{~a damo v veliko ~isto stekleno posodo in jih prelijemo z alkoholom. V dveh tednih si lahko na tak na~in pripravite svoj recept za gren~ico, ~e v alkohol namo~ite rastline, ki vam rastejo na vrtu oziroma ste jih nabrali tekom leta: poprovo meto, rman, glog, bezeg, meliso, ognji~, baziliko, malo `ajblja in vinske rutice, ro`marin, trpotec, brinjeve jagode, angeliko, ...

Priprava krep~ilnih vin Odli~ni zeli{~ni pripravki so krep~ilna vina.

Z rde~im ali belim vinom prelijemo `elena zeli{~a, toliko da so pokrita. Krep~ilno vino lahko za~nemo piti po {estih tednih.

Zdravilnih vin nikoli ne pijemo mrzlih, vedno rahlo pogreta.

Recept za sr~no vino: 10 velikih vejic sve`ega peter{ilja grobo sesekljate (brez korenin), prelijete z enim litrom belega vina in 10 minut kuhate. Dodate eno `lico medu, kuhate {e 5 minut in {e vro~e precedite v ~iste steklenice. Tako pripravljeno vino blagodejno vpliva na srce, ledvice in `ivce.

Priprava sirupov Med in sladkor sta odli~ni naravni sredstvi za konzerviranje. Med in sladkor `e sama po sebi ugodno delujeta pri vnetem `relu in ka{lju, ker pa s sladkim okusom lahko prikrijemo neprijeten okus nekaterih rastlin, so primerni tudi za otroke. Sirup pripravimo iz enakih delov zeli{~nega poparka ali prevretka in medu ali sladkorja. Za diabetike lahko namesto sladkorja uporabite sadni sladkor -

fruktozo. Sirup kuhamo tako dolgo, da se sladkor raztopi in sirup primerno zgosti. Za jesenski in zimski ~as si lahko sami pripravite sirup proti ka{lju iz korenin sleza in trobentice ter listov trpotca. ^e `elite, da ima sirup tudi dober okus in vonj, ga lahko za~inite s cimetom in nageljnovimi `bicami. Likerje si lahko izdelate na isti na~in kot sirupe, le da namesto poparkov in prevretkov uporabite tinkture.

Priprava oljnih izvle~kov Nekatere zdravilne sestavine so topne v oljih in ma{~obah. Iz teh rastlin lahko pripravimo zdravilne vro~e oljne izvle~ke s kuhanjem zeli{~ v olju ali pa zdravilne rastline namo~imo v olje in izpostavimo son~ni svetlobi. Najbolje je, ~e uporabite dobro hladno stiskano olivno olje, lahko pa uporabite tudi druga olja: olje koruznih kal~kov, ki vsebuje vitamin E, orehovo olje, jojobino olje. Vsi zelo dobro poznamo {entjan`evo olje, ki ugodno deluje na ko`o, nudi za{~itni faktor pred son~nimi `arki in prepre~i izsu{evanje ko`e. [entjan`evo olje laj{a tudi te`ave zaradi revmatskih obolenj. Za laj{anje bole~in pri revmi in artritisu so u~inkoviti tudi vro~i oljni izvle~ki iz peko~e paprike, feferonov ali ingverja. Za laj{anje ko`nih te`av je u~inkovit vro~ oljni izvle~ek iz gabezovih korenin ali listov. Oljne izvle~ke pa si lahko pripravite tudi za uporabo v kuhinji. Z oljem, v katerega ste namo~ili vejice ro`marina, bazilike in origana, boste obogatili prenekatero jed.

Priprava mazila Mazila pripravljamo s segrevanjem olja ali druge ma{~obe z zeli{~i. Mazila ne vsebujejo vode in zato ostajajo dlje ~asa na ko`i. Pri pripravi mazil lahko uporabite oljne izvle~ke iz zeli{~ ali tinkture, ki jih dodate ma{~obam.

V~asih so uporabljali svinjsko mast, danes pa lahko v trgovini s prehrambenimi izdelki najdete {tevilne rastlinske masti, od katerih je najbolj uporabna kokosova mast. Svojo kremo pa si lahko izdelate tudi tako, da v svojo najljub{o kremo dodate nekaj kapljic tinture. V ta namen lahko uporabite cvetove ognji~a, korenine gabeza ali cvetove kamilice.

� in foto Katarina Ko{ir

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Kamnose{tvo Brezav{~ek

Dose~i stik s preteklostjo Dela na{ih prednikov

Pe~ati na{e kulture dandanes zaslu`ijo na{o najve~jo pozornost. Kot kamnoseki smo sprejeli izziv, se usposobili in uporabili vse na{e izku{nje ter znanje o preteklosti. S svojim delom lahko ta pre~udovita, spo{tovanja vredna dela, ohranimo pri `ivljenju ali jih v `ivljenje vrnemo. Tako obnavljamo stare spomenike, pro~elja ter notranjost starih stavb in cerkva.

Spomeniki V zadnjem ~asu sta kultura in odnos do oblikovanja spomenikov ter izdelkov iz kamna padla na zelo nizko raven. Kamnose{tvo je izgubilo korenine iz davnih ~asov in postalo strojni{tvo.

Z novimi, neenostavnimi oblikami nagrobnih spomenikov, se z ro~no izdelavo unikatov trudimo najti stik s preteklostjo. Ve~ kot tridesetletna tradicija in izku{nje nam pri tem pomagajo in skoraj vsako `eljo lahko izpolnimo v realnosti. Pogoj zato je ubrano sodelovanje naro~nika in mojstra.

Dana{nji utrip `ivljenja nam vsiljuje poceni serijsko proizvodnjo ter hitro dobavo. V tej smeri vam na{a trgovina nudi preko 30 vrst

IZDELUJEMO: - vrtne mize in klopi, cvetli~na in druga korita, vodnjake, fontane, obrobe ribnikov in bazenov - okenske police, stopnice, tlake obrobe, erte, portale…

- kuhinjske in kopalni{ke pulte, kamnito opremo gostinskih lokalov, trgovin, mesnic, bank…

- nove nagrobne spomenike in obnavljamo stare - restavriramo cerkve, gradove

maloserijskih ter unikatnih `e polizdelanih spomenikov. Le-ti so enako kakovostni in cenej{i, dobava pa je bistveno kraj{a.

Na sede`u na{ega podjetja imamo ve~je {tevilo `e izdelanih nagrobnih spomenikov, poleg tega pa nudimo tudi razne dodatke - za~asne plo{~e v obliki knjige ali lista, vaze ter vso kovinsko galanterijo (~rke, lu~ke, vaze, aplikacije - ro`e, kri`e, …). Obnavljamo tudi zgodovinske objekte - cerkve, dvorce, … in izdelujemo nove elemente zanje (oltarji, amboni, portali, …).

NA ENEM MESTU

MOJ VRT KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj

16

hi{ice, son~ni~no zrnje in me{anice za zunanje ptice

BLI@A SE NOVO LETO

- ciklame, vijolice, kalonhoe, zamie, dracene - teko~a gnojila, substrati za presajanje

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER

- vse za va{ zelenjavni in okrasni vrt ter sadovnjak

aran`iranje in darilni program

- velika izbira ~ebulnic - teko~a gnojila, substrati za presajanje - fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - svetovanje - krmila, `ita, gnojila, semena, ...

- kmetijska mehanizacija - stroji, rezervni deli - delovna za{~ita, gozdarska, hlevska in mesarska oprema - hobi program, ro~no orodje - ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo - barve, laki, premazi, olja, maziva, gospodinjski pripomo~ki

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali

- sadike sadnega drevja, grmovnic, trajnic, ...

- substrati za sajenje in presajanje - organska gnojila (Biopost, Biogrena, Biosol, Organik)