Moj vrt, oktober 2003

-

2

MOJ VRT

JESENSKI U@ITKI

Bu~e

@e od nekdaj simbol plodnosti o se vas dotaknile? Morda `e poleti, ali {ele na prehodu v jesen?

Z veseljem sporo~am: kraljica vrtov, kakor bu~o imenujejo Kitajci, `e dolgo ni ve~ le hrana za pra{i~e!

S

bu~ke, ki so na voljo v razli~nih barvah, le oblika je pri vseh podobna, kro`nikasta.

Seme teh poletnih, grmasto rasto~ih bu~k je hibridno, zato se pobiranje semena iz dozorelih plodov ne obrestuje.

Pa ste letos tudi vi kupili nove sorte bu~, da bi iz njih pobrali seme? Tu pa nastopi problem, da se posamezne vrste in sorte bu~ med sabo veselo kri`ajo. Kaj to pomeni, pa ste verjetno `e spoznali! Iz res zanimive bu~e ste pobrali seme, ga shranili, skrbno posejali, iz cvetov pa se je razvilo nekaj povsem tretjega. Odlo~itev je na va{i strani, a toplo priporo~am nakup semena.

To pa bomo storili ob koncu zime.

Bu~e so v Peruju Indijanci podobno kot krompir gojili `e 8.000 let pred na{im {tetjem. Sprva so u`ivali seme, saj je bilo oplodje grenko. Tudi mi ne pozabimo na dragocene golice, ki jih lahko pridelamo sami, ~e imamo le nekoliko ve~ prostora na vrtu ali njivi. Seveda semena za stiskanje olja ne bo dovolj, na pretek pa za grizljanje in pripravljanje izvrstnih jedi. Naj opozorim, da z u`ivanjem bu~nih pe~k lahko laj{amo te`ave zrelih let, saj krepijo mi{i~je mehurja in s tem ohranjajo njegovo normalno delovanje.

Poglejmo, katere sorte bu~ se spla~a gojiti na na{em vrtu!

Za~nimo s poletjem. Poleg standardnih cukinov ne pozabimo posejati {e pati{on

Veliko `ensk ima po 40. letu `ivljenja

Narava je bu~e obdarila z neverjetno pestrostjo barv in oblik.

te`ave zaradi razdra`enega mehurja, pri mo{kih pa so motnje v delovanju mehurja ponavadi povezane s pove~ano prostato.

U`ivanje eliksirja zdravja, kakor imenujejo bu~ne pe~ke in iz njih stisnjeno bu~no olje prepre~uje njeno pove~anje.

U`ivanje bu~nega mesa in zlasti bu~nih pe~k menda pomaga pri motnjah v potenci, zato pravijo, da je bu~a afrodizijak.

V bu~nih pe~kah in bu~nem olju je cela vrsta vitaminov (A, B, E) in mineralov (kalcij, `elezo, fosfor) ter precej linolne kisline in fitosterinov, ki so nujno potrebni tudi za napeto ko`o, mo~ne lase, zdrave kosti in zobe.

Potem je tu cela vrsta res zanimivih bu~, ki jih kot ljubitelji preprosto morate imeti.

Naj za~nem s hokaido bu~o, ki sicer podobno kot pri nas poznane bela doma~a, narand`asta, siva doma~a in pe~enja~a sodi

MOJ VRT med bu~e velikanke (Cucurbita maxima). Rahlo hru{kasto ali ~ebulasto oblikovana intenzivno oran`no rde~a, siva ali zelena bu~a, imenovana tudi Uchiki Kuri, tehta dober kilogram. Njeno oran`no, ~vrsto meso vsebuje veliko karotenoidov. Skladi{~imo jo lahko ve~ kot pol leta, v tem ~asu se okus izbolj{uje. Te japonske sorte pred uporabo ni potrebno lupiti.

Med vrtnimi bu~ami (Cucurbita pepo) poleg `e omenjenih cukinov in pati{onov na{o pozornost zaslu`ijo {e naslednje sorte: Sweet Dumpling (po na{e sladki cmok) je zaradi oblike in barve izredno dekorativna, a obenem, po mnenju mnogih, sodi med najokusnej{e bu~e. Odlikuje jo svetlo rume-

JESENSKI U@ITKI no, sladko meso, ki spominja na marone.

Potem je tu cela serija `elodastih bu~, ki sodijo v njihovi domovini, Ameriki, med najbolj priljubljene. Na na{i celini dobite sorte: Cream of the Crop (bela), Heart of Gold (rumena), Mesa Queen (zelena) in Cameleon (pisana `elodasta bu~a). Nedo-zorele bu~ke pe~emo na `aru, v pe~ici, polnimo ali gratiniramo. Pred uporabo jih ne olupimo. Dozoreli plodovi otrdijo in so odli~ni za dekoracijo.

Med vrtne bu~e sodijo tudi {tevilne sorte, ki jih uporabljamo za izdelavo “duhov” iz bu~. Najbolj znana je oran`na Jack o'Lantern.

Posadimo tudi bu~o {pagetarico (sorta Tivoli) in se ji potem v kuhinji pustimo presenetiti.

Za izdelavo “duhov” iz bu~ je najbolj znana oran`na sorta Jack o'Lantern.

3

Vabimo Vas na sprehod po na{i vrtnariji, saj {e vedno cvetijo {tevilne okenske in balkonske rastline ter posodovke.

V vrtnarski trgovini se lahko oskrbite z vsem potrebnim za jesensko sajenje. Pripravili smo bogato ponudbo jesenskih lepotic, ~ebulnic, trajnic in grmovnic. [e vedno pripravljamo petkova sre~anja. Z veseljem sporo~amo, da prostorske stiske ne bo, saj smo uredili novo, prostornej{o predavalnico. Predavanja bodo ob 17. uri.

24.10.

31.10.

7. 11.

14.11.

Voluhar (Ivan Esenko) Izrezovanje bu~ lu~k - vabljeni tudi otroci!

Priprava okrasnega vrta na zimo (Matja` Mastnak) Osnove biolo{ko dinami~nega gospodarjenja (Meta Vrhunc) 21.11. Advent (Matja` Begu{) 28.11. Inventura leta sonca s sprehodom po svetu (Ruth in Rajko Podgornik Re{, Slavka Re{) Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. (kitajski pregovor)

4

JESENSKI U@ITKI Njeno meso po kuhanju namre~ razpade v “{pagete�.

V televizijski oddaji Na vrtu na TV Slovenija je Ruth Podgornik Re{ povedala veliko zanimivega o pridelovanju bu~.

Za konec bu~nih pri{epetavanj pa meni najljub{a vrsta. Mu{katna bu~a (Cucurbita moschata) je sicer toplotno nekoliko zahtevnej{a, a sorta Early Butternut F1 je po`lahtnjena v pravo smer. Kot pove `e njeno ime, dobro uspeva in dozori tudi v manj ugodnih razmerah.

Meso dozorelega plodu mu{katne bu~e je nekaj posebnega: trdo, zbito in obenem so~no.

Oran`no obarvano meso vsebuje veliko karotenoidov, je prijetno di{e~e in ravno prav sladko. Bu~e lahko skladi{~imo ve~ kot eno leto, polno aromo dose`ejo {ele 3 mesece po pobiranju. Seme mu{katne bu~e zlahka lo~imo od ostalih vrst, ker je umazano belo s hrapavim robom. ^e ste obdarjeni z ve~ sonca pa lahko poskusite tudi s plemenito sorto Musquee de Provence.

Zakaj je tako koristno u`ivati bu~e se vpra{ajmo za konec.

Bu~no meso vsebuje pribli`no 90 % vode, balastne snovi, {tevilne minerale, med katerimi izstopa kalij. Tako velike koli~ine mineralov najdemo edinole v datljih, rozinah, ba-

MOJ VRT nanah, avokadu in brokoliju, tu pa so tudi vitamini: provitamin A, B1, B2, B6, C in E. 100 g mesa vsebuje le 25 kkal, zato ga kot dietno hrano priporo~ajo pri shuj{evalnih kurah, `elod~nih te`avah, sladkorni bolezni in revmi ter pri protinu. Ker so bu~e, podobno kot jagode in {pargelj, diuretik, pomagajo pri izlo~anju se~a ter tudi pri kroni~nem zaprtju, hemoroidih in vnetju ~revesa.

Kozarec bu~nega soka na te{~e ima precej{en odvajalni u~inek.

Tudi nose~nice se z u`ivanjem bu~nega kompota znebijo neprijetnega bruhanja.

Bu~e s pridom uporabljamo kot obloge pri oteklinah na nogah, ~e so te preutrujene ter ~e nas pe~ejo ali bolijo kr~ne `ile.

Bu~e so, obdarjene s {tevilnimi semeni, `e od nekdaj simbol plodnosti, pa tudi bogastva in veselja do `ivljenja!

Manj{e koli~ine semena najenostavneje lahko naro~ite prek interneta na naslovu www.kuerbis.net/jansen/shop/ kuerbis-shop.html Sicer pa se bu~arji ponovno snidemo 6. februarja prihodnjega leta!

� Ruth Podgornik Re{

Jesen v Vrtnariji Re{ v Mo{njah MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Datum izida: 20. 10. 2003. Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: jesenski plodovi (foto: Bojan Rauh).

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Vrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah

Sprehod v kraljestvu barv resene~eni boste, ~e vas bo pot v teh oktobrskih dneh pripeljala v Vrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah!

Nobene mote~e gne~e mno`ice obiskovalcev, samo vrve` zaposlenih, ki skrbijo za vzgojo cvetja na ve~ kot 8.000 m2 pokritih povr{in. Prava pa{a za o~i je sprehod po rastlinjakih, kjer boste kar osupnili nad kraljestvom barv.

P

Doma vzgojene gerbere in ciklame, lon~ne krizanteme in krizanteme, ki jih vzgajajo za rezano cvetje, resje in {e veliko drugih jesenskih lepotic za va{e vrtove, grobove ter okenske in balkonske police. Bogata je tudi izbira trajnic in drugih sobnih rastlin, sadike grmovnic, zemlje, gnojil ter dekorativne posode.

V rastlinjakih bodo pritegnile va{ pogled tudi bo`i~ne zvezde razli~nih velikosti, ki se bodo v adventnem ~asu dokon~no odele v svoja `ametnorde~a obla~ila. Svoje liste pri~nejo barvati `e oktobra, proces pa se stopnjuje s kraj{anjem dneva. Drobnih cvetov v sredini rastline marsikdo niti opazi ne. Torej bolj ko se bo bli`al adventni ~as, bolj bodo rastlinjaki obarvani rde~e. Zvezde in zvezdice `e ~akajo na vas!

V dneh pred prvim novembrom je posebna skrb namenjena krizantemam vseh vrst, velikosti in razli~nih barv - lon~nim in rezanim.

Za vse to v Vrtnarstvu Gomzi skrbijo pridne roke 27 zaposlenih pod budnim o~esom Marijana Gomzija, diplomiranega in`enirja agronomije, ki je v Podbrezjah prisoten `e od leta 1973. “Lepe balkonske rastline so na voljo `e v marcu, obse`en in kakovosten izbor ro`, tudi za gredice, pa nudimo vse tja do avgusta. Septembra in oktobra zacvetijo ma~ehe, ciklame in krizanteme, december pa je ~as bo`i~nih zvezd�, z ljubeznijo pripoveduje Marijan Gomzi.

In kako do vrtnarije?

Po vo`nji iz kranjske smeri vas po vzponu po Bistri{kem klancu na levi pozdravijo Podbrezje, zna~ilna taborska cerkvica na vzpetini ter napisi in cvetje Vrtnarstva Gomzi. Zavijte z glavne ceste pri izvozu Kovor-Kropa, se po kro`nem kri`i{~u usmerite v podvoz glavne ceste ter nato zavijte levo v vas Podbrezje, ki ni dale~. Ko

sledite usmerjevalnim tablam boste kaj kmalu na dvori{~u Vrtnarstva Gomzi.

Obi{~ete jih lahko vsak dan med 8. in 17. uro, pa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. � Bojan Rauh

Doma vzgojene gerbere (slika desno) in krizanteme (slika spodaj) ~akajo na kupce.

Marijan Gomzi, dipl. ing. agronomije, lastnik Vrtnarstva Gomzi, s sodelavko v rastlinjaku ciklam (slika povsem spodaj).

6

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Narava se pripravlja k po~itku

Posadimo sadno drevje pravilno

eseni, ko se za~ne narava pripravljati k po~itku, imamo sadjarji {e kar nekaj dela. Sadje je obrano, sadovnjak po~i{~en in poko{en. ^aka nas le {e jesensko {kropljenje z enim od bakrenih pripravkov, ki naj bi vsaj nekoliko oviralo {irjenje ognjevke in prepre~ilo {irjenje glivi~nih bolezni {e v jeseni.

Posebej je to pomembno pri breskvah, saj se zatiranje kodravosti za~ne s tem jesenskim {kropljenjem. Na koncu {e pobelimo debla z apnom, saj bela barva odbija svetlobo in se potem spomladi debla ne segrejejo prehitro. Sokovi se pri~nejo pretakati pozneje in zaradi nekoliko poznej{ega za~etka rasti je manj{a nevarnost po{kodb zaradi spomladanske pozebe.

J

Najpomembnej{e delo pozno jeseni pa je prav gotovo sajenje novega sadnega drevja. O sajenju smo pisali `e v prej{nji {tevilki, zato se bomo tokrat posvetili nekaterim posebnostim in niti ne tako nepomembnim podrobnostim.

Pri sadikah, kjer imamo na podlago cepljeno `lahtno sorto, moramo paziti, da je cepljeno mesto dovolj visoko iz zemlje (skica 1). Najbolj{e je, da je sadika posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Ob tem moramo upo{tevati, da se bo zemlja po sajenju, kljub temu da jo bomo potla~ili, nekoliko posedla. Zato mora biti sadika posajena nekoliko vi{je (skica 2).

Ko sadiko prive`emo h koli~ku, naredimo “osmico� (skica 3) in ne September v sadovnjaku Resje pri Podvinu

zategnemo preve~, sicer se pozneje vrvica za`re v les in se drevo lahko tam zlomi.

Sadike, predvsem jagodi~evja, ki ga vzgajamo s potaknjenci, najve~krat sadimo nekoliko globlje, kot so rasle v drevesnici (skica 4). Tako `e takoj dose`emo, da bo grm {ir{i in zra~nej{i, iz poganjkov, ki so ob sajenju v zemlji, bodo pognale nove koreninice. To pravilo velja le za ribez, josto, in lesko.

Aktinidijo sadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici.

Pri sajenju ameri{kih (`lahtnih) borovnic moramo paziti, da je zemlja v katero sadimo kisla in rahla ({ota, zdrobljene smrekove veje in iglice) in da sadilno jamo oblo`imo s plasti~no folijo in tako prepre~imo razkisanje zemlje znotraj sadilne jame. Na dnu moramo pustiti nekaj prostega prehoda za odtok vi{kov vode, sicer lahko korenine zgnijejo.

Pred nakupom sadik je najbolje `e prej vedeti, kaj bomo sadili. ^e ne vemo natan~no, pa vsaj katero sadno vrsto in kak{no lastnost sorte in seveda kako veliko naj bo drevo v polni rodnosti. Potem nam bodo ob nakupu v drevesnici lahko svetovali in pomagali izbrati prave sadike. ^e vrt ni ograjen, moramo jeseni posajene sadike za{~ititi pred divjadjo, naprimer s koruzno slamo.

� Matja` Male`i~

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Sadike sadnega drevja so pripravljene za prodajo.

7

OPRAVILO MESECA

8

MOJ VRT

Kisanje zelja

Za zajtrk kislo zelje in koruzni `ganci Z

elje kot ve~ina drugih kapusnic izvira iz Sredozemskega podro~ja.

Postopoma se je pridelovanje {irilo na zahod, sever in vzhod. Omogo~alo je pre`ivetje siroma{nim ljudem, hkrati pa so ga cenili sladokusci vi{jih slojev. Stari Rimljani so imeli zelo visoko mnenje o zelju, ki je pre{lo celo v njihovo mitologijo. Pri njihovih {tevilnih pojedinah, kjer so popili veliko vina, so na mizo vedno postavili posodo s sve`im zeljem. Verjeli so, da jih bo zelje streznilo, zato so med pitjem redno u`ivali zelje. Tudi danes velikokrat zdravimo “ma~ka” s kislim zeljem, zato ni odve~ navada, da na novoletni dan postre`emo z “novoletnimi sarmami” z veliko kislega zelja. Bo `e dr`alo, da je v njih nekaj zdravilnega.

V anti~ni Gr~iji in Rimu so zdravilci uporabljali zelje za zdravljenje gnojnih ran, bole~in v glavi in zobeh ter za zdravljenje oteklin, predvsem pa za zdravljenje `elod~nih te`av, za kar ga uporabljamo tudi danes. Tak{nim bolnikom priporo~ajo pitje zelnice ali pa presnega soka. ^ir na `elodcu pozdravimo, ~e 40 dni {tirikrat na dan popijemo kozarec presnega soka. Mle~na kislina v kislem zelju prepre~uje gnilobne procese v ~revesju in pomaga pri izlo~anju strupenih snovi iz telesa. Acetilholin pospe{uje gibanje v ~revesju, zmanj{uje poapnenje `il in zni`uje krvni tlak. Kislo zelje pove~uje tek, prepre~uje zgago in prezgodnje staranje, zato je najve~ zdravih in starih ljudi tam, kjer vsak dan jedo kislo zelje. Na {tevilnih kmetijah v okolici Ljubljane,

Naprava za vakumiranje zeljnatih glav pri Pretnarjevih na Zgornji Dobravi.

Ljubljansko zelje, doma~a pozna sorta, primerna za solato, kisanje in skladi{~enje.

Rde~e zelje, lahko pripravimo ve~krat, ne samo za “martinovo gos”.

Ribnice in na Notranjskem imajo za zajtrk kislo zelje in koruzne `gance (ampak ne zato, da bi pregnali “ma~ka”). @e davno so ugotovili, da ima brokuli med vsemi kapusnicami najve~ antioksidantov, ki naj bi uspe{no zdravili rakava obolenje.

Bolniki lahko v lekarnah kupijo izvle~ek Brokulin. [e bi lahko na{tevali koristne lastnosti kapusnic, predvsem njihova vsebnost C vitamina, s katerim so prepre~ili, da so mornarji obolevali za skorbutom. Pomor{~ak Cook je na triletno plovbo vzel s sabo 6 ton kislega zelja. Zanimivo je, da Rimljani {e niso poznali postopka kisanja zelja, zato so ga najve~ uporabljali sve`ega.

Kisanje, kot na~in shranjevanja zelja, so poznali in {irili stari Slovani.

Postopek kisanja: Cele zeljne glave ali na rezance naribano zelje se skisa s pomo~jo mle~no kislinskih bakterij. Potrebna je vi{ja temperatura (15 - 210C) in brezzra~ne razmere.

Glave morajo biti dobro dozorele, pobiramo jih v suhem in toplem vremenu (september). ^e jih pobiramo v hladnej{ih mesecih, imamo glave nekaj ~asa na toplem, {ele nato jih ribamo in pripravimo za kisanje.

Za kisanje uporabljamo lesene ali plasti~ne posode, ki so dobro umite in splaknjene s toplo vodo. Da pravilno solimo, moramo zelje stehtati - na 100 kg zelja damo 1.7 do 2 kg soli. Sol ~im bolj enakomerno pome{amo z zeljem, nato dobro pretla~imo in obte`imo. Ute` naj ima do 20% te`e naribanega zelja. S tla~enjem iztisnemo iz

Z dobro nabru{enimi no`i re`emo zelje na 2 do 4 mm tanke rezine.

MOJ VRT zelja ~im ve~ zraka in na povr{ini se nabere teko~ina, ki prepre~uje dostop zraka do zelja. Zelje ~ez 20 dni operemo (s tem odstranimo kvarne bakterije na vrhu), lahko pa zelje brezzra~no prekrijemo s folijo in na vrhu nato~imo vodo, katera prepre~uje dostop zraka. Previdni moramo biti pri odvzemanju zelja, da se folija ne preluknja!!!

Voda mora zelje dobro prekrivati, kajti za kisanje so potrebne brezzra~ne razmere. V prvih dneh se za~no razvijati bakterije, ki porabijo kisik, nato pa pride do razvoja mle~no kislinskih bakterij, ki v brezzra~nem okolju pretvarjajo sladkor v mle~no kislino. Za uspe{no kisanje mora zelje vsebovati vsaj 3,5 % sladkorja. Najve~ sladkorja vsebuje zelje pri kocenu, zato nekateri ribajo zelje tako, da drobno nare`ejo tudi kocen.

Motnje v kisanju: ^e v sve`em zelju primanjkuje mikroelementov, vitaminov in aminokislin, se pravilno ne razvijejo mle~no kislinske bakterije.

- Napake konsistence (premehko, pretrdo zelje) so posledica nepravilnega soljenja. ^e premalo solimo, se nam lahko zgodi, da je zelje premehko. Tak{no je lahko tudi, ~e imamo prenizke temperature kisanja ali pa se nam zaradi slabega ~i{~enja in prisotnosti zraka v zelju razvijejo na vrhu bakterije, ki prav tako omeh~ajo zelje.

- Napake vonja in okusa - so posledica predolgega skladi{~enja surovega zelja v neprimernih prostorih. Vzrok je lahko tudi v premajhnem {tevilu mle~no kislinskih bakterij, kar je posledica prevelike uporabe za{~itnih sredstev ({kropiv).

- Napake barve - rde~kasta in sivkasta obarvanja so posledica prisotnosti kisika, ki omogo~i razvoj in rast kvasovkam in plesnim, ki povzro~ajo nepravilno kisanje in tudi barvo zelja. Lepo rumeno barvo zelja dajo sorte: vara`dinsko, ljubljansko, emona, medtem ko kranjsko okroglo in hibridi dajo popolnoma belo kislo zelje.

Pri nekaterih hibridih so ugotovili celo slab{i razvoj mle~no kislinskih bakterij, kar ima za posledico slabo kisanje zelja.

Kislemu zelju zbolj{amo kakovost, ~e mu dodamo do 10% glavnatega ohrovta. V tem primeru je barva ohrovta temnej{a, kar v~asih moti celoten videz kislega zelja. � Ana Ogorelec

Postopek priprave zelja za kisanje pri Pretnarjevih na Zgornji Dobravi.

Slika zgoraj: zeljne glave s posebnim strojem nare`ejo na tanke rezine. Slika v sredini: narezano zelje nasolijo in natla~ijo v velike plasti~ne kadi. Slika spodaj: zelje zori obte`eno z velikimi kamni.

10

MOJ VRT

NA OBISKU

Dale~ od prometnih poti

Po zelje in repo na Zgornjo Dobravo a pri Pretnarjevih na Zgornji Dobravi pridelujejo odli~no kislo zelje in repo je znano dale~ naokrog. Pri pridelavi zelja in repe prav ni~ ne prepu{~ajo naklju~ju.

D

Na njivi poleg lastne hi{e vzgojijo sadike, ki jih potem posadijo na lastnih in najetih njivah v okolici Zgornje in Srednje Dobrave. Po nekaj letih intenzivne pridelave si mora zemlja odpo~iti, zato morajo v ta namen njive tudi najeti. Zemlja v okolici Zgornje Dobrave je ilovnata in malo kiselkasta in kot taka ugodna za pridelavo zelja in repe. Polja so tudi dale~ od prometnih poti in zdravju nevarnih izpu{nih plinov.

“Septembra za~nemo z rezanjem glav na polju. Zeljnate glave postajajo na vrhu bele, kar je znak, da so dozorele. Preve~ zrele pa za~nejo pokati. Glave na poseben stroj nato zre`emo, dodamo sol in 1000 litrov velike kadi napolnimo z zeljem.

Prekrijemo z deskami in obte`imo s kamni.

Zorenje pri temperaturi, najbolje 18 stopinj Celzija, poteka pribli`no mesec dni, ko je zelje pripravljeno za prodajo. Letos je bilo su{no leto, zato je bilo pridelka manj.

Vseeno smo skisali 15 ton zelja, 4 tone repe in 6 ton zeljnatih glav, primernih zlasti za sarme, pa tudi solata, narezana iz njenih listov je zelo okusna in druga~na od obi~ajno naribanega zelja. Le poskusite!”, {e dodaja Jo`e Pretnar, ki pri tej pridelavi okusnega `ivila najve~ pomaga sinu Ale{u.

Ljudje prihajajo na Zgornjo Dobravo od blizu in dale~, saj vedo, kaj je dobro in zdravo. Sicer pa Pretnarjevi razva`ajo zelje in repo, pakirano v lon~kih in sod~kih ter vakuumsko pakirane zeljnate glave gostin-

Ali veste da …

- se kislo zelje ve~inoma uporablja v prehrani v zimskem ~asu - je kislo zelje bogat vir vitamina C in prepre~uje nastajanje rakavih obolenj - so kisanje zelja poznali `e stari Slovani {e pred na{im {tetjem, predvsem pa so ga jedli pomor{~aki, ker jih je obvarovalo pred skorbutom - so pri zastrupitvah s strupenimi gobami stari Grki pili zeljni sok kot protistrup cem, trgovcem in strankam na dom, v glavnem od Podnarta do Kranjske Gore. ✍ B. R. Slika levo: Jo`e in Ale{ Pretnar iz Zgornje Dobrave kisata zelje in repo od leta 1994.

Slika spodaj: Polje na Srednji Dobravi, kjer Pretnarjevi pridelujejo zelje in repo, po~iva.

MOJ VRT

11

ZELI[^A

Zdravilne rastline v jeseni

Plodovi, semena ter korenine J

esen je ~as, ko nam narava ponuja svoje plodove in je tudi ~as za nabiranje zadnjih zdravilnih rastlin. V jesenskem ~asu nabiramo {tevilne plodove, semena ter korenine zdravilnih rastlin.

Podzemne dele rastlin nabiramo preden propadejo nadzemni deli zato, da rastline {e lahko prepoznamo. Korenine pazljivo izkopljemo in pazimo, da jih ne po{kodujemo. Nato jih o~istimo prsti, kolikor se le da, zatem pa dobro speremo v teko~i vodi. Ne smemo jih namakati ali pustiti stati v vodi dlje ~asa. Nikakor jih ne smemo prati z vro~o vodo, da ne speremo zdravilnih u~inkovin. Podzemnih delov rastlin, ki vsebujejo sluzi pa tudi z mrzlo vodo ne smemo izpirati, da se sluzi ne pokvarijo. Tak primer je korenina sleza (Althea officinalis), ki se uporablja za laj{anje razli~ni prebavnih in ko`nih te`av, uporabljamo pa ga tudi pri vnetjih grla in pri dra`e~em suhem ka{lju. Tak{nim koreninam samo ostrgamo skorjo z no`em. [e sve`e ve~je korenine in korenike razre`emo kot salamo na tanke plo{~ice, te pa, ~e je potrebno, na {e tanj{e plasti in jih posu{imo ali namo~imo v 60 % alkoholni raztopini in si tako pripravimo tinkture.

Med nabranimi koreninami ne sme manjkati korenina gabeza (Symphytum officinalis), ki je nepogre{ljiv pri spodbujanju celjenja in obnavljanja tkiv in kosti. Gabez so `e pred stoletji uporabljali za hitrej{e zara{~anje po{kodovanih kosti in je tudi danes naju~inkovitej{e zeli{~no zdravilo za hitrej{e celjenje ran. Korenine gabeza samo postrgate z no`em, na drobno nare`ete in namo~ite v alkoholno raztopino ali olje in si pripravite mazilo. S temi pripravki si lahko pomagate tudi pri razli~nih obolenjih ko`e kot so glivice, akne, vneti izpu{~aji, luskavici, prepre~ujejo lomljenje nohtov in izpadanje las. ^e ste ugotovili, da se vam je na vrtu preve~ razrasla rabarbara (Rheum officinale), njenih korenik nikar ne me~ite pro~.

Korenike rabarbare v kitajski tradicionalni medicini uporabljajo `e vsaj 5000 let proti ve~ini te`av s prebavo. Nenavadno pri rabarbari je, da v majhnih koli~inah zapira, v ve~jih koli~inah pa deluje odvajalno. Iz

korenike pripravljen tonik pa spodbuja tek.

Kot ne`no odvajalo deluje tudi korenina kislice (Rumex sp.) in tako pomaga pri blagih zaprtjih, spodbuja pa tudi iztekanje `ol~a v ~revo. Tako jo lahko uporabljamo za ~i{~enje in razstrupljanje organizma. Za ~i{~enje organizma lahko uporabimo tudi tinkturo pripravljeno iz korenine navadnega regrata (Taraxacum vulgare) in velike koprive (Urtica Dioica), ki je tudi u~inkovito sredstvo za prepre~evanje izpadanja in sivenja las.

Korenine pomladanskega jegli~a (Primula veris) so mo~no sredstvo za izka{ljevanje, sirup pripravljen iz korenin uteko~inja gosto sluz in omogo~a izlo~anje te sluzi.

Sirup uporabljamo pri kroni~nem ka{lju in ob kroni~nem bronhitisu. Pri uporabi pripravkov iz jegli~a ali trobentice pa morajo biti nose~nice previdne.

V dana{njem stresnem na~inu `ivljenja so dobrodo{li naravni pripravki, ki delujejo pomirjevalno in spro{~ajo. Tak{no delovanje najdemo v koreninah baldrijana (Valeriana officinalis), ki je v srednjem veku veljal za zdravilo proti vsem boleznim.

Novej{e raziskave so potrdile, da baldrijan spodbuja zdrav in trden spanec in zni`uje krvni tlak. Pomaga skoraj pri vseh bolezRde~i plodovi gloga so okusni in zdravilni.

nih, ki so posledica preobremenitev in stresa. Spro{~a tudi preve~ napete mi{ice, pomaga pri menstrualnih bole~inah, laj{a bole~ine pri `ol~nih kamnih, napihovanju in slabi prebavi ter pomirja kr~e gladkega mi{i~ja.

V parkih v oktobru in novembru dozori navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), ki ga {tevilna farmacevtska podjetja uporabljajo za pripravo mazil proti te`avam z `ilami. Iz zrelih semen si lahko tudi sami pripravite tinkturo tako, da kostanj na drobno nare`ete ali zmeljete in namo~ite v alkoholni raztopini. To raztopino ne`no vtirate v bole~e noge in tako laj{ate te`ave, ki jih imate zaradi kr~nih `il, pripravek pa pomaga tudi pri celulitu, te`avah z aknami in hemeroidih.

Glogovi (Crataegus monogyna) rde~i plodovi, ki dozorijo jeseni, vsebujejo saponine, vitamin C, precej provitamina A, aluminij, natrij, kalij, kalcij in fosforne kisline. U`ivamo jih lahko sve`e iz njih pa lahko pripravljamo tudi d`eme, `eleje, vino in likerje, okusni pa postanejo plodovi {ele po prvi zmrzali. Pripravki pa niso samo okusni ampak tudi zdravilni in laj{ajo te`ave s srcem in urejajo krvni pritisk.

MOJ VRT

DOBRO JE VEDETI

12

Upo{tevajmo navodila strokovnjaka

Cveto~a pomlad se poraja jeseni O

ktobra in vse dokler ne zmrznejo tla je pravi ~as, da poskrbimo za cveto~ okrasni vrt spomladi.

Obi~ajno opazimo zdravstvene te`ave pri ~ebulnicah (tulipani, narcise, hiacinte, …), gomoljnicah (`afrani, anemone, …) in rizomih ({marnice, …) {ele pred cvetenjem, ko je prepozno.

Rada bi opozorila na ukrepe, ki jih morate upo{tevati in izvesti `e jeseni od nakupa dalje. Pri samem nakupu se ne odlo~ajmo zgolj na podlagi lepe slike, ki nam je najbolj v{e~. Najprej pomislimo, na kak{en prostor v vrtu `elimo posaditi te trajnice, je lega son~na ali sen~na, so tla dobro ali slabo odcedna, … Tudi dobro izbrane ~ebulnice ne bodo uspevale na napa~nem kraju! [ele nato se odlo~imo za visoke ali nizke vrste, barvo, ~as cvetenja, … Ne pozabimo preveriti samih ~ebulic in gomoljev, ki naj bodo ~im ve~ji, ne mehki na otip (gnilobe), brez krastavih po{kodb ali trohnobe, plesnive prevleke (narcisna sajavost, tulipanov o`ig) in brez ~ebuli~nih u{i.

Praviloma kupljene ~ebulice posadimo ~im hitreje, saj ne prena{ajo najbolje dalj{ega skladi{~enja.

Ponavadi se zdi tudi za~etnikom, da vedo vse o spomladi cveto~ih ~ebulnicah. Kljub vsemu se moramo dr`ati vsaj osnovnih pravil. ◆ Sadimo samo v dobro odcedna (ne te`ka glinasta) tla z veliko vsebnostjo humusa, ◆ Nikoli ne uporabljajmo za gnojenje sve` hlevski gnoj (zaradi bolezni in {kodljivcev)! ◆ Sadimo na primerno globino in sadilno razdaljo, ki sta vedno navedeni na embala`i.

Ob tem bi opozorila, da pomeni globina sajenja razdaljo od spodnjega roba ~ebuZdrave ~ebulnice

Tulipanov o`ig na ~ebulicah

SVETOVANJE O VARSTVU RASTLIN V jesensko-zimskem ~asu vas vabim na svoja predavanja o {kodljivcih, boleznih in plevelih vrtnin, sadnega drevja, okrasnih rastlin, … in ~imbolj primernih ukrepih zatiranja. Svetujem na TERENU, po `elji nudim osebne in{trukcije.

NOVOST: NA^RTOVANJE IN UREJANJE VRTOV! Vse informacije na GSM: 031/302-389. lice do povr{ja tal. Ve~inoma jih sadimo posami~, zato izkopljemo jamico, ki je globlja od mesta, na katerega bomo posadili ~ebulico. Na dno vsujemo malo drobnega peska in jo zasidramo v podlago, zasujemo s prstjo in utrdimo. Tako se izognemo zra~nim `epom zlasti pod ve~jimi ~ebulicami, ki so najpogostej{a nadloga in razlog, da spomladi zaman ~akamo na vznik npr. tulipanov, saj se korenine posu{ijo, ker ne pridejo do vode in hranil! ◆ Pred sajenjem lahko vdelamo v tla insekticide proti talnim {kodljivcem, kot so ogrci, strune ipd. ◆ Prav tako lahko razku`imo zemljo in ~ebulnice pred sajenjem proti gnilobam, trohnobam, o`igu (npr. osmojeni listi in pege na cvetovih tulipanov) s fungicidi, kot so PROPLANT + OCTAVE, PREVICUR, EUPAREN, DITHANE, ANTRACOL, … ^ebulnice namakamo pred sajenjem od 20 minut do ene ure v raztopini fitofarmacevtskega sredstva, tla pa zalijemo z raztopino pripravka in jih prekopljemo.

Bolezni so zlasti problem v te`kih glinastih tleh, ki so obi~ajno tudi hladnej{a. V takem primeru se raje odpovejmo sajenju ~ebulnic, ker kljub na{im `eljam rastline v neustreznih pogojih ne morejo uspevati!

Li~inka in po{kodbe narcisne muhe

^e se gnilobe, trohnobe in krastavosti pojavljajo v manj{em obsegu, ~ebulnice spomladi izkopljemo, izlo~imo oku`ene, ostale pa ponovno razku`imo. ◆ Narcise lahko oku`i tudi narcisna muha (~ebulice so mehke, gnile in ne cvetijo) ter stebelna in ~ebuli~na ogor~ica (mehke in gnile ~ebulice, temni kolobarji na prerezu). Proti muhi lahko zavarujemo ~ebulice s potapljanjem v raztopino CONFIDORJA, proti ogor~icam pa ni u~inkovite kemi~ne za{~ite. Vse oku`ene ~ebulice moramo uni~iti. Ogor~ice lahko oku`ujejo tudi tulipane, hiacinte, … zato v oku`ena tla vsaj tri leta ne smemo saditi okrasnih ~ebulnic! ◆ Ne, nismo pozabili na voluharja! ^e je stalni obiskovalec va{ega vrta, se raje odpovejte tulipanom ali pa jih za{~itite s sadilnimi mre`ami. Uporabite pasti ali razna odganjala, kot so KEMOCID PATRONE. Najbolj naraven na~in je zasaditev med narcise ali cesarske tulipane, ki mu ne di{ijo preve~. Povsem zanesljivih in u~inkovitih ukrepov proti temu glodalcu pa ni.

Kot pri vseh drugih rastlinah je tudi pri ~ebulnicah odvisno predvsem od na{e oskrbe ali bodo z leti mo~nej{e in {tevilnej{e ali pa bodo kmalu propadle! @elim vam lepo cveto~o pomlad! ✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.

Gniloba ~ebulne osnove, ogor~ice

MOJ VRT

ZDRAVA HRANA

13

Ajda

Skromna rastlina izredne biolo{ke vrednosti

jda izvira iz jugozahodne Kitajske.

Pri nas je bila prvi~ omenjena leta 1426. V Evropi pridelujejo ajdo predvsem v Rusiji, Ukrajini, na Poljskem, Hrva{kem, v Avstriji, na Danskem in tudi v Sloveniji. V prvi polovici tega stoletja je bila zelo raz{irjena tudi v Nem~iji in delno na ^e{kem. Glede na to, da je v svetu in tudi pri nas v zadnjih letih ~edalje ve~je zanimanje porabnikov po zdravi hrani in s tem tudi po ajdi, se ta po~asi a vztrajno vra~a na na{a polja.

Ajda je ekstenzivna rastlina in ne daje velikega hektarskega pridelka. Tudi vlaganja so nizka, saj zahteva le plitvo oranje, setev in spravilo.

A

Vsebnost in zdravilnost Ajda vsebuje veliko lahko prebavljivih beljakovin, ki imajo izredno biolo{ko vrednost, saj po aminokislinski sestavi zelo ustrezajo na{im potrebam. Beljakovine ajde so kakovostnej{e v primerjavi z p{eni~nimi, sojinimi ali mesnimi. Vsebuje tudi ogljikove hidrate, vlaknine, vitamina B1 in B6, mineralne snovi (fosfor, kalcij, `elezo). V ajdi je malo olja, ki je bogato z nenasi~enimi ma{~obnimi kislinami. Ajdo uvr{~amo med dieti~no, zdravo hrano. Ajdova moka je bogata s cinkom in magnezijem.

Opis rastline Pri nas poznamo dve vrsti ajde, navadno in tatarsko ali zeleno ajdo. Navadna ajda (Fagopyrum esculentum) je enoletna rastlina, ki se razmno`uje s plodovi. Kli~na lista sta razmeroma velika, okrogla. Ve~ina korenin ajde raste sorazmerno plitvo, te so `ilave in koreninski laski so dolgi od 3 do 5 mm. Steblo ajde je so~no, kiselkastega okusa, ker vsebuje oksalno kislino. Stebla so pogosto rde~kasto obarvana, zlasti ~e je posevek nizek. Listi so sr~asto pu{~i~asti, tako dolgi kot {iroki. Na{e sorte ajde imajo sorazmerno majhne liste. Cvetovi so v sestavljenih socvetjih, stranske socvetja so lahko podobna klasu, s tem da so posamezni cvetovi na kratkih pecljih. Cvetno odevalo ajde je enojno, iz petih cvetnih listov, ki so preobra`eni ~a{ni listi, saj spada ajda med brezven~nice in nima pravih ven~nih lis-

NADEVANE BU^KE Z AJDOVO KA[O Za 4 -5 oseb potrebujemo: 5 mladih bu~k, 30 dag ajdove ka{e, 10 dag slanine, 2 ~ebuli, 4 stroke ~esna, 2 jajci, 10 dag sira, 1,5 kg krompirja, ro`marin, majaron, sol, poper.

Postopek: bu~ke operemo, razpolovimo podolgem; izdolbemo meso in polo`imo v peka~; na margarini prepra`imo zlatorumeno ~ebulo; dodamo slanino, ki je narezana na drobne ko{~ke; dodamo ajdovo ka{o; pra`imo {e pet minut; vse skupaj zalijemo z enim litrom vode, ko zavre zmanj{amo temperaturo ognja; pokrijemo in du{imo 45 minut pri minimalni temperaturi; ko je ka{a zdu{ena, jo ohladimo, prime{amo nariban sir, jajca, sesekljan ~esen, majaron ter bu~kino nasekljano meso; maso preme{amo in nadevamo v izdolbljene bu~kine ~olni~ke; pe~emo v pe~ici pri 2000 C {e 20 minut; tik pred zdajci potresemo {e preostanek sira ~ez vse skupaj in pustimo pe~i {e pet minut; za prilogo priporo~amo krompir, ki ga nare`emo na majhne kocke, ki jih posolimo, potresemo z ro`marinom, ki ga je potrebno pe~i 40 minut pred serviranjem nadevanih bu~k. � Darko Ulamec, vodja kuhinje Gosti{~a Tulipan Lesce Dober tek! tov. Cvetni listi so beli, ro`nati. Ajda ima podobno kot trobentice dva tipa cvetov.

Na nekaterih rastlinah imajo cvetovi dolge pra{nike in kratke vratove pesti~ev, cvetovi drugih rastlin pa imajo nasprotno kratke pra{nike in dolg vrat pesti~a. Ajda je tujepra{na rastlina, opra{ujejo jo `u`elke.

Za njeno opra{evanje so zelo pomembne ~ebele. ^e v obmo~ja pridelovanja ajde postavimo ~ebelje panje, se pridelek pove~a za 10 odstotkov. Semena navadne ajde so triribs dolga od 4 do 7 mm. Tatarska ajda (Fagopyrum tataricum) raste pri nas kot plevel v navadni ajdi.

Pridelovanje ajde Ajda je rastlina, ki ni ob~utljiva na prej{nje posevke. Kot predhodnice so primerne rastline, ki jim zmerno gnojimo, prevelike zaloge du{ika v tleh za ajdo pa niso najprimernej{e. Ajda zahteva ~isto njivo, brez koreninskih plevelov. Sejemo jo okoli 20. julija po `itih ali zgodnjem krompirju.

Posejemo 80 -10 kg semena na hektar. Pri

nas sta v prodaji po`lahtnjeni sorti: siva in darja, ki pa sta `al zelo ob~utljivi na su{o.

Sejemo jo z `itno sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5 cm. Za uspe{no kalitev naj bi bila temperatura tal vsaj 10 0 C. Tla morajo biti suha in topla. Ajdo sejemo v globino 34 cm.

Ajda je skromna rastlina in la`je ~rpa mineralne snovi iz tal kot ve~ina drugih polj{~in. Prav skromnost ajde je tista lastnost, ki jo pribli`a pridelovalcem, ki `elijo pridelke brez uporabe mineralnih gnojil in {kropiv. Ajda je zelo ob~utljiva na sredstva za varstvo rastlin. Doslej {e ni znan herbicid, ki je ne bi prizadel. Pri nas ni primerov, da bi bolezni ali {kodljivci resneje ogrozili pridelek. Ajdo najpogosteje `anjemo z `itnimi kombajni. Po spravilu jo je potrebno ~imprej posu{iti na pribli`no 10% vla`nost. ^e je predolgo vla`na rada plesni.

Zaradi vseh njenih lastnosti in na~ina pridelovanja je ajda rastlina, ki je zelo primerna za ekolo{ko pridelovanje.

� Petra Ulamec, univ. dipl. in`. agr.

14

OGLASI

MOJ VRT

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Kamnose{tvo Brezav{~ek

^as za izbiro vodnjakov in fontan eseni in pozimi je idealen ~as, da na{e ideje pri urejanju vrta za~nejo dobivati stvarno podobo. Predlagamo, da napravite prijeten izlet na Primorsko in se ustavite v Kromberku pri Novi Gorici. V Kamnose{tvu Brezav{~ek smo za vas pripravili pestro izbiro vodnjakov in fontan. Prav gotovo se bo na{lo tudi kaj po va{ih `eljah. Z veseljem vam bomo svetovali in poiskali za vas najustreznej{o re{itev. Sedaj, ko zemlja na vrtu {e ne zmrzuje, je ~as tudi za nekatera zemeljska dela, tako bo va{ vrt z na{o fontano spomladi `e lahko za`ivel v prenovljeni podobi.

J

S svojo naravno lepoto, trajnostjo, barvitostjo in mo`nostjo obdelovanja igra kamen dandanes pomembno vlogo v arhitekturi in umetnosti. Pri vsem tem je zelo pomembno, da znamo kamen pravilno izbrati, ga pravilno oblikovati, kvalitetno vgraditi in tudi vzdr`evati. Kamen je naravni material, ki `e sam po sebi izra`a nekaj trajnega, trdnega in stanovitnega.

Ob pogledu na nekatere vrtove se nam v~asih zdi, kot da niso oblikovani, da je rastlinje preprosto tako zraslo. Toda tak videz nam lahko ustvari le upo{tevanje nasvetov ali napotkov odli~nega vrtnarja ali sodelovanje s krajinskim oblikovalcem arhitektom.

Oblikovanje vrta je tudi izraz okusa in `elja tistih, ki bodo v njem `iveli. Poleg osebnega okusa je potrebno upo{tevati tudi zna~ilnosti lege zemlji{~a in predvidene funkcije, ki jih bomo po~eli na vrtu. Danes urejanje vrta ali parka lahko {tejemo za kreativen konji~ek, ki lahko zaposli vso dru`ino.

Na tr`i{~u se pojavlja vedno ve~ ponudbe kako si ustvariti lep vrt s stilom, ki bo `ivel z okoljem, tako, da nam bo nudil spro{~enost, zavetje in bo blagodejno vplival na duha. Opremljanje vrta se seveda ne kon~a s sejanjem in sajenjem rastlin, temve~ nadaljuje s tlakovanjem stezic, izdelavo pergole, namestitvijo vrtnih miz in klopi, vodnjakov, korit in nenazadnje tudi fontan, ribnikov in umetnih jezer.

Izdelujemo: - vrtne mize in klopi, cvetli~na in druga korita, vodnjake, fontane, obrobe ribnikov in bazenov - okenske police, stopnice, tlake, obrobe, erte, portale,‌ - kuhinjske in kopalni{ke pulte, kamnito opremo gostinskih lokalov, trgovin, mesnic, bank,‌ - nove nagrobne spomenike in obnavljamo stare - restavriramo cerkve, gradove Vabimo vas na na{o stalno razstavo na sede`u podjetja, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri izbiri kamna in izdelka. Pri na~rtovanju va{ega vrta bodo z veseljem sodelovali na{i arhitekti in oblikovalci, ki bodo uskladili zakonitosti narave in va{e `elje.

Zavedamo se pomembnosti izvr{iti kompletno storitev, zato vas bodo na{i vrhunski monterji obiskali `e ob izmerah, kasneje pa izdelke tudi dostavili in kakovostno montirali.

NA ENEM MESTU

MOJ VRT KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj

16

UGODNO - UGODNO - UGODNO

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER - vse za va{ zelenjavni in okrasni vrt ter sadovnjak

- fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - svetovanje

- krmila, `ita, gnojila, semena, ...

- kmetijska mehanizacija - stroji, rezervni deli - delovna za{~ita, gozdarska, hlevska in mesarska oprema - hobi program, ro~no orodje - ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo - barve, laki, premazi, olja, maziva - gospodinjski pripomo~ki

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali

- sadike sadnega drevja, grmovnic, trajnic, ...

- pesek in zemlja za grobove, sve~e - ma~ehe, krizanteme, ...

- VELIKA IZBIRA ^EBULNIC