Mojvrt0305

-

2

MOJ VRT

[OPEK CVETJA

Na poti proti soncu

Ogrnimo se v cveto~e zelenje leto{njem letu Sonca bodo vzpenjavke - rastline tretje dimenzije zagotovo lepo uspevale. Ste jih posejali pravo~asno? ^e ste spet pozabili nanje in so vas razveseljevale v lanskem letu, se lahko nadejate, da bodo zrasle kot samosevci. Tako trdo`ivi so kapucin~ki, di{e~i grahor ter lepi slak. Ta je lani na na{em dvori{~u vzkalil kar v pesku in se povzpel na pisanolistno rantonetijevo krompirjevko.

V

Torej, bli`a se poletje in s tem ~as po~itnic, ko bomo {e pogosteje kot sicer, sami ali v dru`bi posedeli na balkonu, terasi ali vrtu.

Koti~kov, kamor bi se odmaknili pred radovednimi pogledi sosedov, ni nikoli dovolj. Z malo dobre volje in iznajdljivosti se kaj hitro ogrnemo v cveto~e zelenje.

Tunbergija po rantonetijevi krompirjevki

Lepi slak po vrvici ob steni

Vzpenjave rastline namre~ lahko napeljemo po razli~nih oporah, kot so vrvice, palice, plasti~ne in lesene mre`e mre`e.

Enoletne vzpenjavke se lahko vzpenjajo tudi po drugih rastlinah, pazimo le, da niso prebujne za svoje gostitelje.

Vzpenjave rastline zagotovo sodijo med tiste, s katerimi pritisnemo piko na i {e tako domiselnim zasaditvam. V bogatem izboru vzpenjavk lahko izbiramo med enoletnimi in trajnimi rastlinami.

Enoletne vzpenjavke hitro rastejo in cvetijo vse poletje. Semena enoletnih vzpenjavk, kot so: lepi slak, krpastolistni lepi slak, vzpenjava kobeja, krilata tunbergija, di{e~i grahor, kapucin~ki, la{ki fi`ol in okrasne bu~ke smo zgodaj spomladi posadili v manj{e lon~ke. Rastline bomo sredi maja presadili v balkonska korita, ve~je lonce ali zemljo.

Najlep{e je, ~e posadimo skupaj razli~ne vzpenjavke, saj nekatere kmalu zacvetijo, prve cvetove kobeje, na primer, pa do~akamo {ele julija.

Lepi in zvezdnati slak se vzpenjata tako, da

se ovijata okrog opore. V vi{ino zrasteta 3 do 5 m. Lijasti rde~i, {krlatni, ro`nati ali modri cvetovi se pri lepem slaku odpirajo v zgodnjih jutranjih urah, ko pa nanje posije sonce, se po~asi za~nejo zapirati. Pri pernatolistnem zvezdastem slaku pa se v enostavnih grozdih odpirajo majhni cevasti, temno rde~i cvetovi, ki obledijo v rumenkaste.

Domovina kapucin~kov se razteza od Kolumbije do Peruja. To je `e zelo stara okrasna rastlina, saj jo v te namene vzgajajo `e dobrih 300 let. Sadike posadimo na prosto, ko mine nevarnost pozebe, ker so zelo ob~utljive na nizke temperature. Gojimo jih na gredicah, obrobkih, suhozidih.

Sadimo jih na mesta, kjer `elimo kaj na hitro in za kraj{i ~as prekriti. Lepo prekrijejo sen~nico in razna ogrodja. Veliko okusnega cvetja lahko pri~akujemo, ~e kapucin~kov ne posadimo na pretirano pognojena tla, saj v takih razmerah rastline bujno rastejo in slabo cvetijo. Vse poletje ne pozabimo, da so kapucin~ki v celoti u`itni, po okusu pa podobni redkvici.

V prepletu di{e~i grahor, lepi slak in drobnolistni kapucin~ek

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636).

Naslovnica: paleta pomladnih barv (foto: Bojan Rauh).

MOJ VRT Morda bomo tudi pri nas, podobno kot v Angliji, postali ljubitelji skromne vzpenjavke z metuljastimi di{e~imi cvetovi, ki jo na~rtno gojijo `e od 18. stoletja. To je di{e~i grahor, ki ga v tujini vzgajajo tudi za rezano cvetje, pri nas pa le kot balkonsko ali vrtno vzpenjavko, ki si pot proti soncu utre z viticami.

Ste kupili semensko vre~ko la{kega fi`ola?

Morda imate “{urka” pri hi{i {e od stare mame? Kakorkoli, cenite ta ko{ato rasto~i fi`ol, s katerim prekrijemo razne sen~nice, stene in ograje. Rastlina ustvari prav prijetno senco.

Cvetovi so zdru`eni v pokon~na socvetja, so ognjeno rde~e ali bele barve. Rastlina cveti od julija do septembra. Plodovi so veliki, grobi in hrapavi stroki z velikim u`itnim marmoriranim zrnjem.

Poleti potrebuje mnogo vode, zato ga v su{nem obdobju zalivamo ter po potrebi dognojujemo.

Vedno bolj priljubljena postaja atraktivna vzpenjavka krilata tunbergija. V svoji

[OPEK CVETJA domovini, Afriki, je tunbergija trajnica, pri nas pa jo gojimo le kot enoletnico. Od za~etka poletja do jeseni se na rastlini pojavljajo majhni oran`ni, rumeni ali kremno beli pladnjasti cvetovi z zelo temnim ustjem. Od tod izvira ime ~rnooka suzana, kakor pogosto imenujejo tunbergijo. Tunbergija zraste pri nas 1 m do 1,5 m visoko.

Pogosto jo sadimo v lonce, korita ali vise~e cvetli~ne ko{are, kjer se preve{a ali vzpenja ob opori. Lahko jo posadimo tudi v vrt, kjer pa ji moramo priskrbeti oporo, da pride lep{e do izraza.

Glede na lanskoletne izku{nje, moramo tunbergijo vse poletje varovati pred napadom pr{ice!

Ne pozabimo, da se prav vsaki terasi, balkonu, `lebu ali vrtni uti poda vsaj nekoliko te pisane zavese, ki uspeva tem bolje, ~im bolj je na soncu.

✍ Ruth Podgornik Re{

Nudena opora naj bo ~imbolj enostavna!

Na{i grobovi

Vrti~ki, zapisani ve~nosti Z

adnji vrtovi - grobovi bodo v prihodnjih dneh za~eli spreminjati svojo podobo. Ma~ehe, spomin~ice, marjetke in resa se bodo umaknile poleti cveto~im rastlinam. Na{i grobovi so za razliko od zahodnoevropskih {e vedno dolgo~asne pe{~ene povr{ine, ozalj{ane s sezonskimi rastlinami, cvetlicami v vazi in {tevilnimi sve~ami.

Ve~krat se vpra{am. Le zakaj peska, s katerim, roko na srce, tudi ni tako malo dela, ne zamenjamo z rastlinami? S skromnimi, po~asi rasto~imi trajnicami, ki bi bile lepe vse leto. ^e `e posadimo rastlino, je to obi~ajno “cipresa”. Gre pa seveda za plaze~e brine, ki v~asih kar prehitro prerastejo njim namenjeno povr{ino.

Svetujem, da se med potovanjem po Evropi ~imve~krat ustavimo na pokopali{~ih in se zamislimo. Saj ne bomo presene~eni nad urejenostjo, marve~ nad umirjenostjo poslednjih vrti~kov. Nikjer sledu o bru{enem marmorju! Robniki so marsikje prav vegasto postavljeni, ali pa jih nadome{~a stri`en pu{pan ali tisa. Namesto

Poslednji vrti~ki {tevilnih plasti~nih sve~ je tu le ve~na lu~ka.

Vaze vidimo le redkokje. Pa jih tudi ne pogre{amo, saj svojci pokojnih s parimi sadikami enoletnic ustvarijo lepe “{opke”, ki ne uvenejo v vro~ih poletnih dneh. Vso

ostalo povr{ino groba prekrivajo trajnice.

In prav tega pri nas ne sprejmemo. Le zakaj?

Edina doma~a strokovna literatura, ki govori o urejanju grobov, je knjiga Mesta

MOJ VRT

[OPEK CVETJA

4

9. maj: Enoletnice in urejanje grobov, predavateljica Ruth Podgornik Re{, univ. dipl. in`. agronomije 16. maj: Japonski vrt, predavatelj Toma` [tular, univ. dipl. in`. Strojni{tva 23. maj: Kaktusi in son~nice, predavatelj Iztok Mulej, univ. dipl. in`., predsednik Dru{tva prijateljev kaktusov Slovenije 24. maj: DAN ODPRTIH VRAT - POMLADANSKI POKLON LETU SONCA

Son~no zasajen grob: rumenolistna pijav~nica s “{opkom” sanvitalije in gomoljne begonije. pokojnih, avtorja Franca Tobiasa.

Prve vrtnarske knjige, ki obravnavajo grob in njegovo zasaditev ter lo~ujejo sortimente rastlin, segajo v prva desetletja 19. stoletja. Pravi trend pokopali{kih novosti, ne samo v sortimentu rastlinstva, se je pojavil proti petdesetim letom 20. stoletja, pri tem pa se je vrinilo mnogo ki~a. V poglavju Nasadi na grobeh so podrobno predstavljene naslednje teme: izbira nasada, skalnjak na grobu, rastline in njihove zna~ilnosti, sezonske cvetlice na grobovih, tabele rastlin, vrtnice na grobovih in pokopali{~ih, trajnice kot soliterji na grobovih, cvetje in druga naravna okrasja, harmonija barv na grobovih.

“V grobovih vsem `elimo mir, na grobeh zasajamo nemir.” pravi eden izmed {tevilnih izrekov v knjigi, ki jo vzemite v roke, preden se odlo~ite za ureditev groba.

Dopoldanski sklop predavanj: 9.00 - 10.00 Trendi pri sajenju in oskrba okenskega in balkonskega cvetja (Ruth Podgornik Re{) 10.00 - 11.00 Predstavitev knjige ^arobni svet bu~ (Ruth Podgornik Re{, Mateja Re{) 11.00 - 12.00 Nakaljevanje semen (Mateja Re{) 12.00 - 13.00 Spoznajmo u`itne divje rastline (Dario Cortese) Popoldanski sklop predavanj: 13.00 - 14.00 Trendi pri sajenju in oskrba okenskega in balkonskega cvetja 14.00 - 15.00 Predstavitev knjige ^arobni svet bu~ 15.00 - 16.00 Nakaljevanje semen 16.00 - 17.00 S smu~mi preko Aljaske (Rajko Podgornik Re{) Ves dan: PLETENJE KOŠAR IZ SROBOTA - OTROŠKI KOTI^EK - posejmo ali posadimo svojo ro`ico - nari{imo risbico in si prislu`imo nagrado Lakoto bomo pote{ili z u`itnimi divjimi rastlinami in nojevimi dobrotami. Pa tudi `ejni ne bomo! Tega dne se bomo Soncu priklonili z 10 % ni`jimi cenami!

30. maj: Zeli{~a kme~kega vrta, predavatelj dr. Janko Rode, Hmeljarski in{titut @alec 6. junij: Vodni vrt, predavatelj Aleksander A`man, vrtnar, Vrtnarija Re{ Vsa predavanja se pri~nejo ob 17. uri.

✍ Ruth Podgornik Re{

V prihodnjih mesecih bomo v Vrtnarskem centru z Vami, ko boste potrebovali substrate za sajenje, gnojila, za{~itna sredstva, grmovnice, trajnice in vse potrebno za pomladanske setve.

Umirjeno zasajen grob s plaze~o pane{pljico kot pokrovno rastlino. V “vazi” cvetijo trpe`ne pokon~ne fuksije in vednocveto~e begonije.

Razmi{ljate o zasaditvi ali preureditvi vrta? Oglasite se pravo~asno, da bomo pripravili na~rt in preskrbeli `eljene rastline.

Vzdr`ujemo trato: vertikutiramo, pognojimo in po{kropimo {irokolistne plevele!

Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. (Kitajski pregovor)

Aktualno v tem ~asu: Opravljamo vertikutiranje, gnojenje in {kropljenje trave!

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

5

Sadni vrt v maju

[kropimo zgodaj zjutraj ali pozno zve~er

prilsko hladno vreme je nekoliko zaustavilo vegetacijo oz. upo~asnilo razvoj brstov pri sadnem drevju. Cvetni brsti sicer po~asi napredujejo iz ene razvojne faze v drugo, vendar ob otoplitvi lahko pri~akujemo prakti~no isto~asno cvetenje vseh sadnih vrst in sort sadnega drevja. V primeru lepega vremena v ~asu cvetenja sadne rastline hitro odcveto, kar je zelo ugodno z vidika uspe{ne oplodnje. V nasprotnem primeru, torej v primeru de`evnega vremena med cvetenjem, pa nam veliko {kode lahko povzro~i cvetna monilija, zlasti na ko{~i~arjih.

A

^e imamo te`ave s cvetno monilijo pri ko{~i~arjih, prakti~no ni druge izbire kot pravo~asno preventivno {kropljenje z ustreznih fungicidom v ~asu cvetenja. Na razpolago so razli~ni pripravki: Baycor, Chorus, Systane, Folicur, Ronilan, Pinulin, Bavistin. [kropimo zlasti ob~utljive sorte in sicer, ko je odprtih 10 % cvetov. V kolikor je med cvetenjem de`evno vreme, ponovimo {kropljenje {e enkrat proti koncu cvetenja, ko za~no odpadati prvi ven~ni listi. Pri {kropljenju v cvet moramo biti {e posebej pozorni, da {kropimo le v zgodnjih jutranjih ali poznih ve~ernih urah, da s tem ne uni~ujemo ~ebel. [e posebej moramo biti pazljivi, ~e uporabljamo katerega izmed insekticidov - sredstev za zatiranje `u`elk, ker so le-ti {e posebej nevarni ~ebelam.

Jablanov cveto`er, v kolikor ga nismo pravo~asno zatrli, je `e opravil svoje delo. Njegove po{kodbe najla`je opazimo po tem, da se posamezni brsti sploh ne odpro in ne zacvetijo. Po{kodovani brsti so rjavkasti, njihova vsebina pa iz`rta. V notranjosti po{kodovanih cvetov lahko najdemo rumenkaste breznoge li~inke jablanovega cveto`erja.

Ve~ji napad lahko pri~akujemo v pomladih, ko se cvetni brsti zaradi hladnej{ega vremena po~asi odpirajo, kar se lahko zgodi tudi letos. V sadnih vrtovih, kjer napad tega {kodljivca ni premo~an pa je njegov napad lahko tudi koristen v smislu red~enja cvetov in s tem nastavka plodov.

Zimska rez je v tem ~asu v glavnem zaklju~ena. V kolikor niste uspeli tega postoriti, je tudi v ~asu pred najintenzivnej{im cvetenjem {e ~as za to. Nekoliko bolj pazljivi moramo biti, da ne po{kodujemo cvetnega

nastavka. Vrhove dreves pa je nasploh priporo~ljivo rezati po cvetenju, zlasti pri bujnih sortah, ker s tem umirjamo rast v vrhovih.

Ob otoplitvi vremena se bo prebudilo tudi spremljajo~e manj za`eljeno rastje v vrtovih - razli~ni pleveli. Zlasti v prvih letih po sajenju sadnega drevja moramo paziti, da sadnih drevesc ne preraste plevel, ker ga s tem ohromi v sami rasti, obenem pa je tak{no zapleveljeno rasti{~e tudi idealen prostor za razvoj mi{i in voluharjev, ki predvsem v mladih nasadih lahko povzro~ijo nemalo {kode. V manj{ih vrtovih se odstranjevanja plevelov lotimo mehani~no - s ko{njo ali obdelavo.

Voluhar je {kodljivec, ki povzro~a vrti~karjem najve~ {kode in sivih las, ker ga je zelo te`ko zatirati, zato mu namenjamo tokrat nekaj ve~ prostora. Aktiven je preko celega leta, posebno u~inkovitih sredstev ali na~inov zatiranja pa `al ne poznamo. Zato je zatiranje uspe{no le, ~e smo nenehoma na pre`i, ~e ga nikoli ne pustimo pri miru in ~e proti njemu ukrepamo z vsemi znanimi na~ini. Na razpolago so razli~ne vrste vab in pasti ter sredstev v obliki pelet ali patronov, ki delujejo na osnovi razvijanja strupenega plina. Njegovo prisotnost ugotovimo, ~e opazimo pod kro{njami v bli`ini debel ovalne, precej velike rove. Njegove po{kodbe opazimo po tem, ko ugotovimo, da drevo prakti~no `ivotari in na koncu propade oz. se posu{i. ^e drevo primemo za deblo, se mo~no maje, ker mu je voluhar spodjedel korenine; v kolikor nam drevo ostane v roki pa to pomeni dokon~no uni~enje drevesa. Voluhar se najraje loti pe~karjev; med njimi ima najraje jablane na {ibkih podlagah, medtem ko ima hru{ke raje

na sejancu. Predvsem je pomembno, da ustvarjamo neugodne pogoje za njegovo bivanje. Voluharja namre~ preganjamo z rednim obdelovanjem. V maju, v ~asu najintenzivnej{e rasti tako sadnega drevja kot podrasti, je priporo~ljivo, da prostor med drevesi redno kosimo ali mul~imo. Prav zaradi voluharja pa je priporo~ljivo meter do meter in pol {irok pas pod kro{njami obdelovati in vzdr`evati nezatravljen.

Med vso vegetacijo, {e zlasti spomladi v ~asu bujne rasti, budno spremljamo prisotnost in napade tudi vseh ostalih bolezni in {kodljivcev. ^e napadi bolezni in {kodljivcev niso premo~ni se lotimo mehanskih na~inov zatiranja. V mlaj{ih nasadih pazimo predvsem, da se ne prerazmno`ijo u{i, ki mo~no zavrejo rast sadnih dreves. Pri ob~utljivih sortah na pepelovko (npr. jonatan) pa izrezujemo napadene poganjke. Redkeje pa se v vrtovih poslu`ujemo rednega tedenskega {kropljenja proti {krlupu. Raje poskrbimo za ostale preventiven ukrepe, kot je pravilna oskrba (gnojenje v ne-pretiranih koli~inah in pravilna rez) ter redno odstranjevanje listja in odpadlih plodov z vrta.

V ~asu vezanja plodi~ev po cvetenju je zlasti v primeru obilnega nastavka koristno dognojevati z du{i~nimi gnojili. Kasneje po naravnem red~enju plodi~ev pa je obi~ajno potrebno ro~no red~enje plodi~ev. V cvetnem {opu je zadosti, ~e pustimo en sam plod.

Med posameznimi plodovi pustimo za ped prostora, vse ostale plodi~e pa odstranimo.

Ukrep je potreben, ~e `elimo imeti v jeseni kvaliteten pridelek in ne veliko koli~ino drobnih nekvalitetnih plodov.

� mag. Olga Oblak, univ. dipl. in`. agr.

MOJ VRT

ZELI[^A

6 Zdravilne rastline v maju

Odpravimo spomladansko utrujenost maju nas na vrtu ~aka veliko dela, v naravi pa so ozelenele in vzcvetele {tevilne zdravilne rastline. ^e smo si v zgodnjih spomladanskih mesecih v lon~ke na okenske police posejali semena zdravilnih zeli{~ in za~imb, je sedaj ~as, da jih presadimo na vrt. [e vedno pa je ~as, da semena posejemo kar na gredice, zeli{~a pa nam bodo na razpolago `e v poletnih mesecih. V na{ih vrtnarijah pa je tudi vedno ve~ja izbira zeli{~ in za~imb, ki lahko popestrijo va{ vrt in okenske ter balkonske police. Ob lepih son~nih dneh lahko sprehode v naravi izkoristimo tudi za nabiranje zdravilnih rastlin.

V

^ema` V podrasti na{ih gozdov se skriva ena na{ih najbolj zdravilnih rastlin ~ema` ali divji ~esen. V sve`ih listih ~ema`a se poleg vitamina C skrivajo {tevilne zdravilne u~inkovine, ki {~itijo na{e srce in o`ilje pred razvojem ateroskleroze. Rastlina zraste do 30 cm. Listi so podobni listom {marnice, zato lahko pride do nevarnih zamenjav in zastrupitev. ^ema` se lo~i od podobnih rastlin z zna~ilnim vonjem po ~esnu. Ko nabirate to rastlino, vedno preverite, ~e listi di{ijo po ~esnu. Mlade liste ~ema`a lahko u`ivamo sve`e ali kuhane, kot samostojno jed ali pa kot za~imbni dodatek k juham, prikuham in solatam, kjer ga uporabljamo kot nadomestek za ~esen.

Koprive

Prakti~no za vsakim plotom se skriva kopriva, ki je za marsikoga nadle`en plevel.

Ko boste pleli svoj vrt, je ne zavr`ite.

Posu{ite lahko tako liste kot korenine, saj se v tej “neugledni” rastlinici skrivajo pomembne zaloge rudnin in vitaminov. Zaradi diureti~nega delovanja jo lahko izkoristimo v spomladanskih ~istilnih kurah. S koprivinim prevretkom je priporo~ljivo spirati lase, ~e jim `elimo povrniti sijaj. Iz vr{i~kov koprive si lahko pripravimo tudi odli~no juho. Priprava je zelo enostavna: na olivnem olju popra`imo ~ebulo, dodamo sesekljan ~esen, `lico moke, sesekljane liste, ki smo jih prej poparili in zalijemo s preostalo vodo. Zmes lahko z me{alnikom zmeljemo v gladko zmes. Za okras in bolj{i okus dodamo sladko ali kislo smetano.

juje {tevilne nakopi~ene strupene snovi.

Glog ali beli trn V maju z ne`nimi belimi socvetji vzcveti grm, ki ga ob gozdnih robovih ne moremo spregledati. To je glog ali beli trn, ki je eno na{ih najpomembnej{ih in izjemno koristnih zeli{~ za laj{anje te`av s srcem. Ugodni u~inki zdravilnega prevretka iz posu{enih cveto~ih vr{i~kov so opazni {ele po treh tednih rednega u`ivanja. Cveto~e vr{i~ke gloga lahko namo~ite v dobro belo vino in si tako pripravite “sr~no vino”, ki ga u`ivate zve~er eno `li~ko. To vino vam bo pomagalo urediti visok ali prenizek krvni tlak, z njim se vam bo okrepilo srce, napitek pa tudi prepre~i oziroma upo~asnuje razvoj ateroskleroze.

Bezeg [parglji Navadni belu{ ali {pargelj se vedno pogosteje pojavlja na na{ih mizah kot zelenjavna specialiteta. [pargelj je zelo zdravilna rastlina, ki jo lahko gojite na svojem vrtu, divje {parglje nabiramo v naravi v obmorskih krajih. Spomladi nabiramo so~ne mlade poganjke, ki so zelo prijetnega okusa, lahko prebavljivi in primerni za dietno prehrano, zlasti pri ledvi~nih bolnikih. [pargelj deluje kot diuretik in tako pomaga pri boleznih se~il, vnetjih mehurja in ledvic, revmi in protinu, saj iz telesa odstran-

V va{i doma~i lekarni ne sme manjkati cvetje ~rnega bezga. V zdravilne namene se uporabljajo ne`no rumeni cvetovi, ki jih nabiramo v son~nem in suhem spomladanskem vremenu. Ve~ino cvetov in listov zdravilnih rastlin su{imo v senci, bezeg je izjema. Njegove cvetove su{imo na soncu, zato da ne porjavijo. Bezeg je tradicionalno zdravilo proti te`avam z dihali.

Bezgov ~aj pomaga pri laj{anju te`av pri gripi, prehladu in trdovratnemu ka{lju, pripravek blago zni`uje povi{ano telesno temperaturo, spodbuja znojenje in pospe{uje izlo~anje strupenih snovi iz telesa.

Spomladanske zdravilne rastline nam poleg svojih zdravilnih lastnosti nudijo prve sve`e minerale in rudnine. Uporabimo jih lahko v prehrani, ki nam nudi novih mo~i in pomaga pregnati spomladansko utrujenost. ^aji nam koristijo pri spomladanskih shuj{evalnih in “~istilnih” kurah. Posu{ena zeli{~a pa shranimo za zimske dni, ko si z njihovo pomo~jo preganjamo te`ave zaradi prehlada in gripe. ✍ Katarina Ko{ir Ideja za okusen zajtrk Iz ~ema`a lahko pripravimo odli~en namaz.

Kislo smetano in skuto dobro preme{amo v gladko maso, dodamo na drobno narezane liste ~ema`a in sol.

MOJ VRT

NA VRTU MAJA

7

Ko zasajamo vrt upo{tevajmo

Kolobarjenje, vpliv lune in me{ani posevki Zelenjavni vrt

Ve~ina vas je `e prelopatila in pognojila svoj vrt ter zasadila solato. Kajti prva solata iz lastnega vrta je vedno najslaj{a.

Pri novih zasaditvah pazimo na kolobarjenje. Kolobarjenje je metoda pridelovanja, po kateri na isto gredico tekom let sadimo razli~ne rastline. Po pridelovanju dolo~ene rastline na isti povr{ini nekaj let ne sadimo in sejemo rastlin iz iste rastlinske dru`ine. S tem prepre~imo enostransko porabo hranil in zasi~enje tal z rastlinskimi izlo~ki ter nastanek dolo~enih rastlinskih bolezni.

Za vrti~karja je pravi kolobar te`ko izvedljiv, saj ima na razpolago le majhne povr{ine, dolo~eno zelenjavo pa vedno potrebujemo. Zato je priporo~ljivo ob za~etku leta kolobar dobro na~rtovati in si delo sproti zapisovati. Kulture naj bi se vrstile takole: - prvo leto: predvsem listnata zelenjava, - drugo leto: gomoljasta zelenjava, - tretje leto: zlasti krompir, - ~etrto leto: zelenjava s plodovi (paradi`nik, jaj~evci..)

Na posamezni gredici lahko ve~ let zapovrstjo gojimo paradi`nik, jagode, belu{i. ^e je katera od gredic mo~neje zapleveljena, je dobro, da na njej zasadimo krompir, ki je okopavina in za seboj pu{~a dokaj ~ista tla. ^e imamo na voljo dovolj hlevskega gnoja za gnojenje vrtnin, potem se ni potreba ravnati natanko po navedenem vrstnem redu. V primeru, da nimamo dovolj hlevskega gnoja, je potrebno v kolobarjenje vnesti zeleno gnojenje, npr.: setev deteljno-travne me{anice glede na zahteve tal.

Pri ~asu zasaditve smo lahko tudi pozorni na luno. Ko luna raste, je priporo~ljivo sejati zelenjavo, pri kateri uporabljamo nadzemne dele. To so razli~ne solate, zelje, fi`ol, grah, bob, soja. Najve~ji uspeh bomo imeli, ~e sejemo dva dni pred polno luno.

Ko se luna manj{a, je priporo~ljivo sejati zelenjavo, katere plodovi se razvijajo pod zemljo. To so korenje, repa, zelena, krompir. Najugodnej{i ~as je dva dneva po polni luni.

V maju rastlinam pogosto preti zadnja, pozna slana, ki lahko povzro~i veliko

{kodo. Ob~utljive kulture je priporo~ljivo pokriti.

Maja se tla primerno ogrejejo in takrat na prosto sejemo in sadimo ve~ino zelenjave.

Redkvice, solato in kolerabico bomo sejali na 2-3 tedne razmaka, da bomo u`ivali pridelke dalj{i ~as.

Redno zra~imo in po potrebi zalivamo sadike solate in kapusnic, ki jih imamo posejane pod tuneli. Okopljemo in pognojimo ve~letnice kot so {pargeljni, rabarbara...

Za kumare in bu~ke je najbolje, ~e jih sadimo v kup~ke in na kompostni kup. S tem pridobimo dodaten pridelovalni prostor in obenem rastlinam postre`emo s hranili.

V drugi polovici meseca presadimo na prosto v lon~kih vzgojene sadike. Posadimo paradi`nike, sadike zelja, brokolija, zelene, di{avnic. Konec meseca na vrt presadimo trajni majaron, origano in meliso. Pri zasaditvi poskusimo upo{tevati katere rastline se med seboj najbolje prena{ajo in celo odganjajo {kodljivce. Paziti moramo katere rastline se med seboj ne prena{ajo, kot npr.: - ~esen in grah, - pesa in por, - krompir in kumarice, - krompir in grah, - krompir in radi~, - paradi`nik in zelje, - paradi`nik in grah.

Sobne in balkonske rastline Sobne in balkonske rastline sedaj pri~nemo presajati. Pri izbiri substratov bodimo pozorni na vsebnost hranilnih snovi, da bomo vedeli kdaj pri~nemo z dognojevanjem. Tudi preve~ dobrega lahko {kodi na{im rastlinam. Pri presajanju pazimo, da ~im manj po{kodujemo korenine. V kolikor so korenine nagnite, jih lahko obre`emo in rastline zalijemo s pripravkom, ki prepre~uje pojav in {irjenje koreninske gnilobe.

Rastline vedno presajamo v ve~je posode z odprtinico na dnu, da lahko odve~na voda odte~e. Rastline redno pregledujemo, da pravo~asno odkrijemo pogoste in neljube {kodljivce kot so listne u{i, {~itkarji in resokrilci.

Sadno drevje

Proti cvetni moniliji {kropimo direktno v cvet. To storimo proti ve~eru, ko je ve~ina opra{evalcev `e opravila svoje delo. Napad cvetne monilije smo opazili `e v ~asu obrezovanja sadnega drevja, ko smo izrezali ~udno odebeljene poganjke in jih se`gali.

Pri jablanah, slivah in ~e{pljah {e pred cvetenjem obesimo BELE lepljive plo{~e.

Ko se pri~nejo cvetovi odpirati, jih poberemo in pregledamo ulov. ^e se je ujelo veliko jabol~nih in ~e{pljevih grizlic, po kon~anem cvetenju {kropimo s primernimi pripravki. [kropimo tudi proti {krlupu, pepelasti plesni. O izbiri in nanosu fitofarmacevtsih pripravkov se vedno posvetujte s strokovnjakom za varstvo rastlin v kmetijski apoteki.

Po kon~anem cvetenju obesimo na drevesa rumene lepljive plo{~e, ki jih redno pregledujemo, da ugotovimo kateri {kodljivci so se ujeli. Tako lahko odkrijemo {kodljivce, {e preden nam povzro~ijo ve~jo {kodo.

� Barbara Gartner

V trgovinah se lahko oskrbimo z razli~nimi vrstami zelenjave.

8

MOJ VRT

OPRAVILO MESECA

Sejemo in sadimo v maju

Privo{~imo si manj znane vrtnine

er na vsakem vrtu raste solata in paradi`nik, bomo opisali nekaj vrtnin, ki niso tako pogosto prisotne na na{ih vrtovih.

K

Brokuli - zanimiva sestri~na cveta~e Izku{nje ka`ejo, da brokuli zelo dobro uspeva v na{ih krajih. Ima podobne talne in podnebne zahteve kot cveta~a, le da je {e bolj odporen na {kodljivce in bolezni in manj ob~utjiv na temperaturne spremembe. Brokuli naredi velika zelena socvetja ali ro`o. Ima {e druge prednosti: - na rastlini oblikuje ve~ socvetij ali ro` (ko prvo poberemo, jih naredi {e 8 ali ve~)

- brokuli lahko obiramo {e po glavnem obiranju, ~e le pustimo sadiko na njivi.

Na Primorskem jih obirajo {e v marcu naslednje leto, saj sadika dobro prena{a nizke temperature.

- kocen ni olesenel in je u`iten.

Za zgodnjo spomladansko pridelavo brokuli ne priporo~amo, saj je `e marsikdo imel slabe izku{nje z njim, ker mu je po nekaj dneh u{el v cvet. Vrtnarji za tako pridelavo izberejo posebne sorte in ga takoj, ko je zrel pore`ejo in dajo v hladilnico. Ko za~ne brokuli na vrhu prehajati iz zelene v rumeno barvo, ko se torej za~enjajo odpirati cvetovi, pravzaprav {e pred tem, moramo brokuli pobrati in ga dati v hladilnik. Lahko ga tudi zavijemo v oprijemljivo folijo in mu tako podalj{amo u`itnost. Po nekaj dneh nam bo tudi v hladilniku za~el rumeneti. Tudi ~e trenutno na rabimo brokulija ga pore`emo (lahko ga zamrznemo), v listnih pazduhah pa se nam bo za~ela oblikovati nova glavica.

Brokuli sejemo konec maja. Presajamo ga v juliju in konec avgusta bomo imeli prve pridelke. Sadiko pustimo na njivi, kjer se bo {e okrepila in vedno znova poganjala nove glavice, ki jih bomo pobirali vse do novega leta.

Sadike sadimo, podobno kot zelje, na razdaljo 40 x 60 cm ali 50 x 50 cm.

Tla? Brokuli potrebuje nevtralna tla

Brokuli Cveta~a

Melancani ali jaj~evci

pH= 6 - 7. ^e imamo prekisla tla, kar opazimo po mahu, ki raste po zemlji{~u ali premokrih tleh, lahko tla dreniramo ali izbolj{amo z apnenjem. S tem ukrepom prepre~imo bolezen - gol{avost kapusnic.

Pri kolobarju pazimo, da predhodne kulture niso kapusnice.

Gnojenje s hlevskim gnojem je priporo~ljivo jeseni, kasneje dognojujemo z mineralnimi gnojili, ki imajo veliko kalija. ^e se teh gnojil izogibamo, lahko potrosimo po vrtu lesni pepel, ki vsebuje veliko kalija.

Namesto du{i~nih gnojil, ki bi jih morali dodati dva tedna po presajanju, pa lahko sadike zalivamo s koprivnimi ali gabezovimi prevrelki.

Potrebe rastline po vodi se v ~asu tvorjenja ro`e pove~ajo.

Bolezni in {kodljivci so podobni kot pri ostalih sortah zelja. Paziti moramo predvsem na bolha~a, ki nam v poletnih dneh rad preluknja mlade rastlinice. Te za{~itimo z insekticidom ali prekrijemo z vlaknato folijo, vendar bo ta zaradi prevelike vro~ine neugodno vplivala na rastline. Sadike si lahko vzgojimo na njivi, kjer ni v bli`ini zelja in bolha~ev. V~asih se nam ob koreninskem vratu pojavijo kot grah velike odebelitve in ~e jih prere`amo, najdemo v njih `erke. To je kapusni kljunotaj, ki dela {kodo na steblu in zmanj{uje pridelek. Ker prezimi v ostankih stebla na vrtovih, je potrebno te odstraniti in se`gati.

Brokuli lahko pripravimo na enak na~in kot cveta~o, lahko ga kuhamo in ponudimo

MOJ VRT kot prilogo, lahko kuhamo in pope~emo z jajci. Brokuli je zelo dober sve`e pope~en skupaj z koren~kom in porom, na zelo vro~em olju v posebni posodi - voku.

Brokuli lahko tudi skuhamo in pripravimo kot solato ali {e na kakr{enkoli va{ izvirni recept.

Cveta~a Veliko pridelovalcev zelenjave ima slabe izku{nje s cveta~o. Kaj so najpogostej{e napake? Cveta~a ne prena{a vro~ega in suhega poletja. Zato na~rtujemo sajenje cveta~e v zgodnjem spomladanskem obdobju. Sejemo jo v za{~iten prostor sredi marca in jo `e v drugi polovici aprila sadimo na prosto. Zemlji{~e dobro pognojimo s preperelim hlevskim gnojem. Za zgodnej{i pridelek lahko sadimo na ~rno folijo in posevek prekrijemo z vlaknato folijo.

Sadimo zgodnje sorte kot so Malimba F1 in Fremont F1, ki naredi glavo v 90 dneh od sajenja.

Drugi termin za setev cveta~e je podobno kot pri brokuliju. Sejemo sredi maja in konec junija sadimo na prosto. Pridelali bomo jesensko cveta~o.

Ohrovt Vse zahteve po podnebju in tleh so enake kot pri ostalih zeljih. Za razliko od zelja, prenese ohrovt ni`je temperature in pozni ohrovt lahko pustimo pozimi nekaj ~asa zunaj. Predvsem to velja za brsti~ni ohrovt.

Brsti~ni ohrovt sadimo lahko v maju ali juniju in do jeseni naredi v pazduhah brste, ki jih u`ivamo. Ima iste zahteve kot ostale kapusnice, predvsem ne smemo pozabiti na osnovno gnojenje in kasnej{e dognojevanje z du{ikom.

Bu~ke

OPRAVILO MESECA Med glavnatimi ohrovti je kapucinski najzgodnej{i in ga sadimo `e v maju, pridelek pa dobimo po 80 dneh. Vzgajamo ga lahko ~ez celo leto, vendar je za kasnej{o pridelavo bolj{a sorta `elezna glava, ki po 120 dneh oblikuje ve~jo glavo. Za pozno pridelavo pa je primeren Vertus, ki oblikuje do 3 kg te`ke glave in ga tudi lahko skladi{~imo.

9 na voljo dovolj vode in hrane, bomo imeli prve plodove `e sredi julija. Plodove lahko obiramo vse do prvega mraza.

Melancane zelo rad napade koloradski hro{~. ^e ga imate zraven krompirja, se bo hro{~ prej naselil na jaj~evcu kot na krom-

Melancani ali jaj~evci Melancani se tako kot paradi`nik in paprika vzgajajo preko sadik. Na vrtove jih sadimo sredi maja, na dobro pognojena tla v razmaku 60 x 40 cm. Sadike si vzgojite sami, {e bolje pa je, da jih kupita pri vrtnarju, ki seje hibride. Dober in preizku{en kultivar je GalineF1. Jaj~evce si lahko podobno kot paradi`nik vzgojite sami.

Sejemo ga v februarju ali za~etku marca.

Posode s sejan~ki postavimo na najbolj topli del hi{e, ker za kaljenje zahteva 20 25 stopinj Celzija. Ko za~ne kaliti, mu moramo priskrbeti dovolj svetlobe. Jaj~evce prepikiramo, ko ima dva prava lista v jugurtove lon~ke ali druge samostojne posode. Zalivamo in listno dognojujemo, nekaj dni pred sajenjem na prosto (10. - 15. maj pa sadike postavimo ven (utrjevanje) pono~i ne sme zmrzovati. Ker so toplotno zahtevna vrtnina, jih sadimo na ~rno folijo, ki ima spodaj urejeno namakanje. ^e te mo`nosti nimamo, moramo pred polaganjem folije tla dobro namo~iti ali dodamo celo agrogel, ki zadr`uje vodo. Po sajenju zalivamo v luknje ro~no. Ker so vla`na tla prekrita s ~rno folijo, se bo vlaga v zemlji zadr`evala dalj ~asa, kot brez nje. Kmalu po cvetenju (v pazduhah opazimo lepe modre cvetove), se za~ne oblikovati plod. ^e ima

Rukola Brsti~ni ohrovt

OPRAVILO MESECA

10

pa so branjevke lahko v spomladanskih dneh zaslu`ile prve denarce prav s {parglji.

Pobiramo jih od aprila do junija. So prav tako kot regrat prva zelenjava, ki jo jemo v spomladanskih dneh ~im ve~krat in nam zaradi svojih zdravilnih in dieteti~nih lastnosti pre~isti telo. V Nem~iji jo pridelajo in pojejo v velikih koli~inah, saj je v tem ~asu po uporabi takoj za solato. [parglji pirju. Ker so {kode lahko popolne, morate hro{~e ro~no ali kemi~no odstraniti.

Plodove pobiramo, ko so popolnoma oblikovani in dobijo tipi~no obliko. Ker imajo mo~an pecelj, porasel s pikajo~imi izrastki, ga re`emo z no`em ali {karjami.

Melancane najve~krat uporabljamo kot nepogre{ljivo sestavino ajvarja. Vendar ga zaradi `lahtnej{ega okusa lahko uporabljamo povsod tam, kjer smo dosedaj uporabljali bu~ke. Zelo dober je pope~en na vro~em olju in nato uporabljen kot priloga ali na solati.

Bu~ke Med plodovkami je najenostavnej{a vzgoja bu~k. Posadimo jih na kompostni kup ali blizu gnoji{~a. S tem zakrijemo gnoj pred izsu{evanjem, hkrati pa vzgojimo veliko bu~k. Sejemo jih `e konec aprila in v za~etku maja. Najbolj so cenjene mlade, {e ne dovolj oblikovane bu~ke ali cukete kot pravijo Primorci. Da bomo imeli vedno na voljo mlade, jih lahko sejemo {e v juliju in imamo mlade rastline v jesenskem ~asu.

Rukola (penu{a) Eruca sativa, Mill. Fam. Cruciferae Nova vrtnina, ki jo dodajamo

solatam in ima specifi~en okus in aromo.

Uspeva v zmerno topli klimi in z organsko maso bogatimi tlemi.

Na prosto jo sejemo od marca pa do septembra. Preko zimskega obdobja pa jo sejemo v rastlinjake.

Medvrstna razdalja setve je 20 30 cm, v vrsti pa 2 - 5 cm. Na m2 posejemo 70 - 250 rastlin.

Vedno je bolj{i redkej{i sklop rastlin, {e posebej za jesenske in zimske termine.

Pri varstvu rastlin posve~amo pozornost bolha~u.

Pridelek. Ko dose`e rukola 8 10 cm (40 - 60 dni po setvi), jo re`emo. Ker se lepo obraste, jo re`emo v ugodnih pogojih lahko tudi petkrat. Pridelujemo jo preko celega leta.

Rukolo uporabljamo le kot dodatek solati, zato ne potrebujemo velike koli~ine pridelka.

V tujini je vedno prisotna rukola v vseh solatnih bifejih, zato z njo lahko postre`ete tudi va{im peti~nim gostom. Seme bo mo~ `e letos dobiti v Semenarni, v prej{njih letih pa so se vrti~karji s semenom oskrbovali iz tujine.

[parglji S {parglji boste razveselili najbolj razvajene goste. [parglji so bili od nekdaj hrana vi{jih dru`benih slojev. [e pred vojno

[pargelj ali belu{, ~e ga belimo, je trajnica. Na vrtu ne sme manjkati in si jo posadimo vsaj nekaj grmov, ki bodu tu ostali vsaj 15 let.

Prva leta poganjkov {e ne re`emo, zato da se rastlina okrepi. Po tretjem letu pa pore`emo vse poganjke, ki se pojavijo. Re`emo jih vse do sredine junija. Potem vse nove poganjke pustimo. Nad zemljo se razvije rastlina grmaste oblike in zna~ilnih asparagusu podovnih vejic.

Gospodinje pogostu uporabljajo vejice kot zelenje za dodatek v {opek. V poletnem ~asi se v teh rastlinah naberejo asimilati ali hrana poganjkom v tleh, ki jih bomo rezali naslednje leto.

V tem ~asu rastline okopavamo in celo dognojimo. Hlevski gnoj dodamo jeseni ali spomladi. ^e `elimo beljene {parglje, jih takoj spomladi, preden

MOJ VRT za~nejo odganjati, zasujemo z zemljo. ^im pokukajo iz nje, jih s posevnim no`em odre`emo.

Dobimo 20 - 30 cm dolge krhke poganjke, ki so najbolj{i sve`i. ^e jih uporabimo naslednji dan, damo kocene v vodo.

Uvo-`eni {parglji imajo to slabost, da so ve~ina vsi zani~, saj po nekajdnevni vo`nji in skladi{~enju, postanejo vlaknati.

Poznavalci {pargljev zato pridejo po sve`e {parglje tudi na njivo.

Re`emo lahko tudi zelene {parglje. Te spomladi ne zakrijemo.

Re`emo mlade poganjke, vendar sa glavica {e ne sme razpirati. Tudi te porabimo sve`e.

Sadike si lahko vzgojimo sami iz semena, vendar sorta Mary Washington, ki jo imamo, ni najbolj rodna. Pridelovalci {pargljev kupujejo sadike v tujini preko Zdru`enja za {parglje predvsem hibride, ki dajo tudi 8 - 10 ton pridelka na hektar. [parglje lahko pripravimo na veliko na~inov. Navadno jih najprej kuhamo nekaj minut v slani vodi, nato jih nare`emo in pripravimo v ri`oti, so lahko samostojna priloga, skupaj s pr{utom‌ Seveda pa ne smemo pozabiti na {pargljevo juho. Zanjo si lahko {parglje tudi zamrznemo.

� Ana Ogorelec

DOBRO JE VEDETI

MOJ VRT

11

Lubni dekor

Za lep{i prehod med trato in cveto~im vrtom L

ubni dekor je PIKA NA I v va{em vrtu. Njegova rjavo rde~a barva krasi prehode med zeleno trato in cveto~im vrtom.

Lubje deluje kot zastirka in s tem onemogo~i rast enoletnih plevelov, koreninskim plevelom pa rast ote`uje tako, da jih potem la`je oplevemo. Prepre~uje izsu{itev, erozijo in izbolj{a strukturo tal.

Spomladi, ko gredice o~istimo plevela, pognojimo vrtnice, grmovnice in ostale trajnice. Nato posujemo lubje v vi{ini pribli`no 5 cm. Okrasno lubje ROLO DEKOR pakiramo v dveh granulacijah. Drobnej{a je primerna za enoletnice ali betonska korita, debelej{a granulacija pa za grmovnice, vrtnice, trajnice, vrtne poti. Nekako se dr`imo pravila “majhne rastline drobno lubje, ve~je rastline debelej{e lubje�. Drobno lubje je primerno povsod tam, kjer grede vsako leto prekopljemo, saj hitreje preperi.

Kje bi lubje sploh uporabili?

- ko zasadimo `ivo mejo ga posujemo pod grmovnice (ker plevel ne bo du`il ras grmovnic se bodo hitreje razra{~ale)

- pod vrtnice, kamelije, azaleje, (lubje prepre~uje izsu{itev, zadr`uje vla`nost zemlje in s tem zra~nost) - za posipanje vrtnih poti na zelenjavnem in cveto~em vrtu (tako imamo tudi v mokrem vremenu suho pot do vrtnin in cvetja) - pod jagode (plodovi bodo vedno ~isti in suhi - ko zasadimo nabre`ine (zemlja se nam ne bo spirala in ne bo lezla) - po otro{ka igrala (otroci se bodo igrali na suhem in tudi padci z igral bodo milej{i) Uporaba lubja je res vsestransko uporabna in estetska, najpomembnej{e pa je, da je to naravni proizvod in se ravno zato tako lepo ujema z rastlinami v na{em vrtu.

� Metka Krivic

www.travni-tepihi.com DRU@INA KRIVIC, Zgo{a 22, 4275 Begunje, tel.: 04/530 72 00, faks: 530 72 01

Ko na vrtu zadi{i

Pripravimo piknik za najljub{o dru`bo Z

di se, da toplo spomladansko vreme prebudi ne le naravo, ampak tudi na{e `elod~ke. Ni lep{ega kot pripraviti piknik za najljub{o dru`bo in ko namesto napornega postopanja v kuhinji skuhamo kompleten obed za vso dru`ino kar na vrtu.

V ta namen smo v na{em podjetju naredili vikend pe~ico z lito`eleznim kro`nikom ali kro`nikom iz nerjavne plo~evine. Pe~ico izdelujemo v dveh izvedbah - po doma~e na trda goriva ali bolj prakti~no na

plin. Da je transport la`ji pe~ico lahko razstavimo, tako da v prtlja`niku ostane {e dovolj prostora za meso in zelenjavo.

Poleg odli~ne peke mesa v vseh oblikah in kuhanja razli~nih razli~nih omak lahko na parilniku pripravimo tudi zelenjavo, jeseni pa na posebnem peka~u spe~emo kostanj.

Seveda, pri nas lahko naro~ite tudi `ar. Ravno prav velika posoda za pe~enje, na nogah, da ne trpi hrbet in to na plin. Najprej spe~emo meso ali ribe potem {e krompir in drugo zelenjavo.

Tako hitro pripravimo okusne jedi tudi ~e nismo kuharski mojstri. Pa dober tek!

Proizvaja: Evergreen d.o.o.

Bo{tanj, tel./fax: 07/81 41 185.

12

OGLASI

OGLA[UJTE V REVIJI MOJ VRT!

MOJ VRT

MOJ VRT

OGLASI

13

14

OGLASI

MOJ VRT

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

Kamnose{tvo Brezav{~ek

Za urejenost na{ega vrta ri{el je ~as, ko bomo ve~ino svojega prostega ~asa pre`iveli zunaj obi~ajnih prostorov svoje hi{e ali stanovanja, v katerih se prete`no zadr`ujemo v zimskem ~asu. Pri~eli bomo s sprehodi po ozelenelem gozdu, parku, ob jezeru, reki ali pa bomo vse to na{li kar doma na svojem vrtu.

P

V toplih dneh, nam bo urejenost vrta omogo~ala sprostitev po napornem delavniku. Va{e `ivljenje boste lahko iz hi{e dobesedno preselili v naravo. Na udobnem le`alniku s knjigo v roki, se boste lahko predajali sanjarjenju, na masivni kamniti mizi boste lahko s prijatelji poiskusili dobrote pripravljene na `aru. Ogenj v kaminu vam bo pri~aral romanti~no vzdu{je, v hladnje{ih ve~erih pa vas bo grela njegova toplota. Pravilno izdelan vrtni `ar bo poskrbel, da boste hrano lahko pripravljali kar zunaj. Zato je priporo~ljivo, da imate poleg `ara {e primerno odlagalno povr{ino, idealno pa je pri roki imeti tudi vodo. ^e imate dovolj velik vrt, je lahko `ar stabilen, fiksen. Sicer pa obstajajo tudi premi~ni oz. pultni `ari. Ob pripravi hrane se boste tako nau`ili sve`ega zraka, pti~jega petja in sodelovali v igri z otroci.

Pri urejanju va{e nove ”letne” kuhinje morate poskrbeti tudi za udobna in kvalitetna tla.

Tlakovane povr{ine in poti vam bodo omogo~ale varno (uporabljajte raje le nedrse~e materiale), predvsem pa ~isto hojo v povezavi bivanja s stanovanjem in na vrtu. Eden od materialov, ki ga lahko uporabljate za tlakovanje pohodnih povr{in je naravni kamen. Na razpolago je kamen-venecijan. To so manj{i kosi razli~nih oblik bodisi iz granita ali kamna, debelin 2-3cm ali granitne oz. kamnite kocke, debelin 6-12cm. Pozorni moramo biti na dovoljeno vi{ino kon~anega tlaka. Pri kockah, predvsem pa pri venecijanu imate mo`nost izbire velikosti in na voljo vam je velika paleta razli~nih barv. Pri izbiri tlakovcev upo{tevajte zunanjo ureditev hi{e (fasada, cokel) in podnebne oz. klimatske razlike med letom. Tlak boste lahko za{~itili z razli~nimi premazi proti vpijanju vode in ma{~obe - s premazom ne skoparite predvsem okrog miz, klopi in seveda okrog `ara.

Za preureditev prijetnega bivalnega vrta boste potrebovali sorazmerno malo ~asa in denarja.

Potrebna je le dobra ideja. ^e je nimate, jo je najbolje poiskati pri krajinskemu arhitektu in seveda pri nas. Idej imamo {e veliko, na{ vrt ✍ Brezav{~ek d.o.o. pa je `e kon~an.

IZDELUJEMO: - vrtne mize in klopi, cvetli~na in druga korita, vodnjake, fontane, obrobe ribnikov in bazenov - okenske police, stopnice, tlake obrobe, erte, portale…

- kuhinjske in kopalni{ke pulte, kamnito opremo gostinskih lokalov, trgovin, mesnic, bank…

- nove nagrobne spomenike in obnavljamo stare - restavriramo cerkve, gradove

16

NA ENEM MESTU

MOJ VRT

- lon~nice, okrasni lonci - korita in lonci za ro`e - okenske in balkonske rastline - darilni program, aran`iranje

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER - sadike (grmovnice, iglavci, trajnice) - sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - izbira ~ebulnic in vrtnic (tulipani, narcise,...)

- substrati za sajenje, presajanje, pikiranje

- AKCIJA: semena trav, substrati

- vrtno orodje, kosilnice, zalivalni program

- fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin - svetovanje vsak dan, svetuje univ. dipl. ing. agronomije - krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza - kmetijska mehanizacija, stroji, rezervni deli - hlevska, gozdarska, kmetijska, pa{ni{ka, mesarska oprema - barve, laki, olja, maziva, premazi - ro~no orodje

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali

VRTI^KARJI - VRTI^KARJI Za Vas smo pripravili svetovanje strokovnjakov: ponedeljek, 28. 4.; torek, 29. 4.; sreda, 30. 4.; sobota 10. 5.

VO O N

- sadike grmovnic, trajnic ...