mojvrt0206.pdf

-

2

MOJ VRT

MED NA[IMI RO@ICAMI

^as je za oskrbo

Okrasne rastline zalivamo v jutranjih urah edaj `e po~ivamo na vrtu med svojimi ro`icami in u`ivamo. Za nami so pomembna opravila. Pa pomislimo. @e toplega marca smo se odlo~ili, katere cveto~e rastline bodo to poletje krasile okolico na{ega domovanja. Nato smo de`evnega in mrzlega aprila mrzli~no brzeli od vrtnarije do vrtnarije in iskali `eljene rastline. V toplem dnevu smo jih presadili, umaknili v varno zavetje in maja postavili na stalno mesto. Pa smo zadovoljni prav vsi? Upam!

S

Okenskemu in balkonskemu cvetju pa ni dovolj, ~e ga imamo radi. Od pomladi do pozne jeseni je treba skrbeti zanj. Zalivanje, dognojevanje, odstranjevanje odcvetelih cvetov, varstvo pred boleznimi in {kodljivSlika spodaj: prostorna mad`arska skleda, v kateri rastejo bela suha ro`a, rumeni ~evelj~ki, ro`nata br{ljanka in vise~i slak. V ozadju pisanolistna rantonetijeva krompirjevka.

Rumeno - oran`no - rde~e: milijon zvon~kov, zmajeva krila, mimulus, medvedova br{ljanka, u{esa, kasija, ~evelj~ek in kapucin. ci so redna opravila, ki se jih moramo zavedati predno rastline posadimo. Oskrbo rastlin si olaj{amo z izbiro prostornej{ih korit z vodno rezervo, uporabo “te`jih” substratov, ki vsebujejo ve~ji dele` gline ter

seveda z izbiro ustreznih rastlin.

Zalivanje Poleg svetlobe in toplote je voda rastni dejavnik z najvidnej{im u~inkom. Zali-

Poletno povabilo v Podvin Iz Vrtnarije Re{ vas vabimo v Vrtnarski center v Podvinu, kjer boste prijazno in strokovno postre`eni. Dobro smo zalo`eni s semenom, sadikami okrasnega drevja, grmovnic in trajnic ter seveda s substrati, gnojili, za{~itnimi sredstvi. Pripravili smo pester izbor skled, obe{ank in korit, tudi z vodno rezervo.

VRTNARIJA RE[, Rajko Podgornik Re{ s.p., Mo{nje 2a, 4240 Radovljica, tel.: 04/530 90 40, fax: 04/530 90 41, e-mail: noji@misti.si Vrata Vrtnarskega centra Podvin so tudi v poletnem ~asu na {iroko odprta. Kot ste `e sami verjetno opazili, se pri nas vsak

teden dogodi kaj novega. Poleg predavanj, ki so se vrstila tri mesece ob petkih, smo uredili vzor~ne grobove, zasejali gredice z raznovrstnimi cveto~imi enoletnicami in razmestili {tevilne okenske in balkonske rastline ter posodovke.

V prihodnjih mesecih bomo z vami, ko boste potrebovali gnojila, za{~itna sredstva in vse potrebno za poletne setve.

Razmi{ljate o zasaditvi ali preureditvi vrta? Oglasite se pravo~asno, da bomo pripravili na~rt in preskrbeli `eljene rastline.

Imate te`ave s trato? Potrudili se bomo, da vam bo spet v ponos.

Septembra pa, tako kot obljubljeno, pri~nemo z novim sklopom predavanj. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in upamo, da se pri nas v Podvinu dobro po~utite!

MOJ VRT je revija, namenjena ljubiteljem vrta brezpla~no (edicija ~asopisa Spekter). Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (revija MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636): naklada: 10.000 izvodov. Naslovnica: pomlad v Podvinu (foto: Bojan Rauh).

MOJ VRT vanje je nujno opravilo, ki ga moramo opravljati z ob~utkom.

Nemogo~e je namre~ dati recept, kdaj in kako zalivati.

Po mo`nosti zalivamo z “mehko” vodo. “Trda” voda vsebuje mnogo apnenih, magnezijevih in drugih soli, ki ve`ejo kisline v tleh in s tem povzro~ijo neza`eljeno bazi~nost substrata. Ve~ina okenskih in balkonskih rastlin ima namre~ raje kislo reakcijo tal. Zalivanje s tako vodo ni primerno, ker pu{~a na rastlini solne lise, ovira asimilacijo, dihanje in transpiracijo.

Voda iz vodovoda je pri nas obi~ajno pretrda za zalivanje.

Zato jo moramo pustiti ~ez no~ v odprti posodi, da ima stik z zrakom. Tako pridemo do “postane” vode. Del apna se obori in ostane na dnu posode kot usedlina, zato pribli`no zadnje ~etrtine volumna postane vode ne uporabimo za zalivanje.

Za shranjevanje vode so idealne {iroko odprte posode (50-, 100-, 200-litrske). Steklenice niso najbolj primerne, saj je dotikalna povr{ina z zrakom premajhna. Najpogosteje uporabljamo sodove iz plastike, ki jih lahko temeljito o~istimo. ^e voda dalj ~asa stoji, se v njej pojavijo gnilobne bakterije in zelene alge.

Vode iz grelnika ne uporabljamo, ker ji manjka aktivni kisik.

Za zalivanje okenskih in balkonskih rastlin je idealna upo-

MED NA[IMI RO@ICAMI raba “mehke” vode - de`evnice ali kapnice.

Po sajenju okenskih in balkonskih rastlin v korita in sklede le-te temeljito zalijemo. Nato z zalivanjem po~akamo, dokler se zemlja ne osu{i. To lahko spomladi zaradi nizkih temperatur traja kar nekaj ~asa. Pri prepogostem zalivanju mlade rastline, ki se {e niso vrasle, rade segnijejo. Zato previdnost ni nikoli odve~.

V ~asu rasti so potrebe po vodi razli~ne. Sprva so manj{e, nato se z maso rastline ve~ajo.

Oskrbovanje rastlin z vodo je odvisno od marsikaterih dejavnikov. Pogostnost zalivanja je zelo odvisna od vremena. Ni tudi vseeno, proti kateri strani neba so rastline obrnjene, ali so na soncu, v senci, na vetru ali v zati{ni legi. Vsaka rastlina ima tudi specifi~ne zahteve, zato jih moramo pri zalivanju upo{tevati.

Zlato pravilo, ki ga velja spo{tovati, pravi, da vse okrasne rastline zalivamo v jutranjih in dopoldanskih urah. ^e to ni mogo~e, pa kve~jemu v poznih popoldanskih, nikoli pa v ve~ernih urah, ker so omo~eni listi zelo dovzetni za razli~ne glivi~ne oku`be.

Slika desno: surfinija cerice pearl v dru`bi vise~e suhe ro`e, bele lobelije in irezine.

Gnojenje Zaradi omejenega prostora za razvoj korenin potrebujejo balkonske rastline uravnote`eno prehrano, brez kopi~enja in pomanjkanja hranil.

Za gnojenje lahko uporabljamo zalo`na in vodotopna trdna ali teko~a gnojila.

Ob presajanju v substrat dodamo k vsaki rastlini po eno do dve tableti po~asi topnega gnojila. ^ez mesec dni dodamo {e eno. S tem zagotovimo dovolj hrane rastlinam tudi v obla~nem in de`evnem obdobju, ko ne zalivamo prav pogosto in zato ne moremo dognojevati z vodotopnimi gnojili.

Balkonske rastline potrebujejo zelo veliko hranil in jih zato dognojujemo z vodotopnimi gnojili. Prve tri tedne po presajanju rastlin ne dognojujemo, saj je v vseh substratih dodano {tartno gnojilo. Po treh tednih se le-to izrabi, zato za~nemo z dognojevanjem. Za za~etek uporabljamo gnojila z ve~jim

3 dele`em fosforja, ki vpliva na hiter razvoj korenin. Doma pripravljena gnojila, kot so namo~ene koprive, kurjeki in kravjeki, so zelo bogata z du{ikom in zato rastline, pognojene z njimi intenzivno rastejo, a slab{e cvetijo.

Svetujem uporabo vodotopnih trdnih gnojil kot sta na primer Humko gnojilo za zelenje in cvet in Humko gnojilo za cvet.

Pogostnost gnojenja je odvisna od izbrane rastline. Vse po vrsti sprva dognojujemo poredko, na primer enkrat tedensko, nato pa pogostnost pove~ujemo.

Surfinije in milijon zvon~ke dognojujemo trikrat na teden ali pogosteje v koncentraciji 1 gram gnojila na liter vode (1 mala `lica na 10 litrov vode).

Enkrat tedensko jih zalijemo z `elezovim pripravkom (Humko `elezovi kelati).

Pelargonije in ostale balkonske rastline dognojujemo bolj poredko.

✍ Ruth Podgornik Re{

4

@IVETI Z NARAVO

Bivalni vrt

Lep vrt z navdihom sve`ine velikim zadovoljstvom sem sprejela nalogo priprave na~rta za ureditev vrta v bli`ini Kamnika. Bogata arhitektura hi{e je narekovala ureditev, ki bo mladi dru`ini nudila svobodo in domiselno vklju~evanje `ivljenja na prostem.

Z

Pridelovanje zelenjave in sadja se vr{i na sosednjih njivah, tako da je ves vrt namenjen le okrasnim rastlinam.

Opis projekta bom za~ela s predhi{nim delom, ki bo v glavnem tlakovan in asfaltiran. Na manj{i travnati povr{ini desno od vhoda sem namenila prostor vrtnicam s privla~nimi ro`natimi cvetovi, petoprstnikom, pane{pljicam in omorikam. Slednje bodo nekoliko zakrivale pogled na sose{~ino. Zanimiva dru`ba bo leska, ki bo privla~na predvsem pozimi, ko bodo lepo

opazne njene skriven~ene vejice. Proti drugemu vhodu oz. dovozu bo dovolj prostora za magnolijo, ki pocvita vse do jeseni.

Pod njo naj rasejo pane{pljice, v nadaljevanju pa {e poleti cveto~e dvobarvne maslenice. Tega zaklju~nega dela tako ne bo potrebno kositi, ker ga bodo v celoti prekrivale omenjene rastline.

V obstoje~i gredici, kjer `e lepo uspevajo enoletnice, sem pridru`ila jesenske in spomladanske rese, ru{evje, fortunejevo trdolesko ter travo penisetuma. Ob stebru je potrebno narediti oporo za vzpenjalko srobota.

Prostor namenjen sezonskim rastlinam bodo zasedale roza cveto~e vodenke in belo cveto~e begonije. @e jeseni je treba posaditi ma~ehe ter ~ebulice visokih tulipanov.

Eden najlep{ih pogledov bo segal na gredo, kjer bodo v spomladanskem ~asu cveteli

rododendroni. Z njimi se bodo odli~no ujemali rde~elistni javor, ~udovite hoste in hortenzija. Lepo bodo cveteli tudi sr~ki ter v jeseni trava penisetuma. Pozimi pa ne bo dolg~as zaradi prikupnih iglavcev.

Sedi{~e bo urejeno na zaokro`eni terasi.

Senco bodo nudile plezalke razli~nih br{ljanov, troba in srobot. Nizek polkro`ni zid bodo prekrile vinike in br{ljani ter nekatere nizke rastline. Pri `aru sem namenila rumeno cveto~e vrtnice in simpati~ni metuljnik. Na drugi strani bo pestro zaradi miskanta, metle, petoprstnikov ter brinov.

MOJ VRT

PREGLEDNICA RASTLIN Ime rastline

Malo sence na teraso bo prispevala kroglasta robinija, ki se ne pona{a s cvetenjem temve~ z zanimivo obliko kro{nje.

Terase nisem preve~ zakrila pred pogledi sosedov, saj sem v ta namen raje oblikovala vi{jo robno zasaditev. Tako je ostal vrt odprt in enostaven za vzdr`evanje. Pa tudi potrebe ni, da bi teraso povsem zakrili, saj bi tako onemogo~ili pogled na preostali vrt.

Robna zasaditev pri dovozu bo delovala zelo prikupno. Vitke omorike bodo lepo opazne med pahlja~astim javorjem in drenom cvetli~arjem. Pahlja~asti javor je eden izmed najlep{ih dreves, saj se v jeseni pona{a s ~udovitimi barvami listov, ki delujejo res ~arobno. Prav tako ne gre zanemarjati lepot marijezijeve brogovite, ki bo spomladi vabila pogled na njeno bogato cvetenje. Zelo resno bo delovala korejska jelka z dekorativnimi stor`i. Rde~elistni ruj pa bo poskrbel, da bo v tej zasaditvi tudi kaj bolj `ivahnega. Pred omorike sem namenila tudi pacipreso, v bli`ini javorja pa kresnice, praprot, hoste in enoletnice. Predlagam rde~e cveto~e vodenke. Konec oz. za~etek `ive meje bo naznanila okrasna ~e{nja, ki se bo spomladi odela v prekrasno obleko iz ro`natih cvetov.

Na drugi strani sem predvidela bor, omoriko, parocijo ter cveto~e grmovnice. Spomladi bo zacvetela forzitija, nato {ipek, ki bo bogat tudi s plodovi ter oslez. Pod oslezom naj rasejo {e zvon~nice, ob {ipku pa jesenske astre. V ta del sem namenila tudi nekaj otro{kih igral, da bodo otroci v vrtu prijetno pre`ivljali svoje proste urice.

Lepo se bo podala tudi enostavna klop, na kateri bodo star{i lahko sedeli in opazovali svoje najmlaj{e.

Ju`na stran hi{e nima veliko vrta, zato je bolje, da v tem delu prevladuje trava. Le tam, kjer se obhi{ni plo~nik nekoliko raz{iri, predlagam pisano vrbo, pritlikave ~e{mine ter mali zimzelen, ki naj rase pod kro{njo vrbe. V kotu sem predvidela {e okrasno jablano ter nepozebnik, ki s svojimi pajkastimi cvetovi zacveti `e pozimi.

Tako je vrt dobil popolnej{o obliko, s katero sem `elela lastnikom ustvariti lep bivalni in hortikulturni prostor. V vrtu sem namestila tudi cvetli~na korita z enoletnicami, ki bodo ~udovit okras prostoru in tudi vrtne svetilke, ki so pomemben element v ve~ernih urah.

Predvidela sem tudi vire vode, ki bo potrebna zaradi zalivanja s pomo~jo namakalnega sistema.

Tla med rastlinami bo pokrivalo lubje, ki prepre~uje rast plevela, zadr`uje vlago in daje lep{i izgled. V vrtu bodo potrebna vzdr`evalna dela (rez, gnojenje, odstranjevanje po{kodovanih vej…), predvsem pa redna ko{nja trave.

Vrt bo vsekakor potreboval nekaj let, da se razvije in za`ivi v vseh svojih lepotah. Ves ta ~as bo ob skrbni negi v veselje in ponos prijetni dru`ini. ✍ Mojca Habjan, univ. dipl. in`.

Slika spodaj: detajl vrta po ureditvi.

Drevesa - listavci Acer palmatum - pahlja~asti javor Hamamelis mollis 'Pallida' - nepozebnik Magnolia liliflora 'Nigra' - magnolija Malus 'Royalty' - okrasna jablana Prunus serr. 'Kanzan' - lijakasta japonska ~e{nja Robinia pseud. 'Umbraculifera' - kroglasta robinija Drevesa - iglavci Abies koreana - korejska jelka Picea omorika - omorika Pinus parviflora 'Glauca' - beli japonski bor Grmovnice - listavci Acer palm.'Dissectum Garnet' - grmasti pahlj. javor Berberis thunb.'Atropurpurea Nana' - pritlik. ~e{min Buddleia davidi 'Black Knight' - metuljevka Calluna vulgaris 'Rosa Bluten' - jesenska resa Cornus kousa - dren cvetli~ar Corylus avellana 'Contorta' - skriven~ena leska Cotinus coggygria 'Royal Purple' - rde~elistni ruj Cotoneaster dammeri 'Coral Beauty' - prizemljika Cotoneaster horizontalis - prizemljika Cytisus praecox 'Allgold' - metli~evje Erica carnea 'Rubinfeuer' - spomladanska resa Euonymus fort. 'Emerald Gaiety' - fortunejeva trdoleska Forsythia intermedia 'Lynwood' - forzitija Hibiscus syriacus 'Ardens' - oslez Hydrangea macrophylla 'Masja' - hortenzija Parrotia persica - perzijska bukev Potentilla fruticosa 'Gold Star' - petoprstnik Potentilla fr. 'Red Ace' - petoprstnik Rhododendron (razli~ni) - rododendron Salix int. 'Hakuro Nishiki' - pisana vrba Viburnum plicatum 'Mariesi' - marijezijeva brogovita Grmovnice - iglavci Chamaecyparis pis. 'Filifera Nana' - grahasta pacipresa Juniperus horizontalis 'Prince of Wales' - plaze~i brin Juniperus procumbes 'Nana' - brin Juniperus squamata 'Blue Carpet' - polegli luskasti brin Pinus mugho 'Mops' - ru{evje Taxus baccata 'Repandens' - navadna plaze~a tisa Vrtnice Rosa rugosa - gubastolitni {ipek Rosa 'Celine' - pokrovna vrtnica Rosa 'Heidetraum' - pokrovna vrtnica Vzpenjalke Campsis radicans - jasminova troblja Clematis jackmanii - srobot Clematis montana var. 'Rubens' - srobot Parthenocissus triq. 'Weitchii' - vi~ijeva divja trta Parthenocissus quinquefolia - navadna divja trta Trajnice Aster dumosus 'A. Kipenberg' - jesenska astra Astilbe arendsii 'Bremen' - kresnica Campanula garganica - zvon~nica Dicentra spectabilis 'Alba' - sr~ki Hedera helix - br{ljan Hedera helix 'Goldheart' - pisani br{ljan Hedera helix 'Variegata' - br{ljan Hemerocallis 'Frans Halls' - maslenica Hosta 'Ginko Craig' - belo pisana hosta Hosta plantaginea - hosta Hosta undulata 'Variegata' - skodrana pisana hosta Phlox subulata (rde~ cvet) - plamenka Vinca minor - mali zimzelen Trave in praproti Festuca glauca - biljnica Matteucia struthiopteris - peru{a Miscanthus sinensis 'Silberfeder' - miskant Pennisetum alopecuroides - perjanka

Oznaka Koli~ina 1 2 3 4 5 6

1 1 1 1 1 1

7 8 9

1 7 1

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

1 3 1 3 1 1 1 6 3 1 3 1 1 1 1 1 3 3 3 1 1

31 32 33 34 35 36

1 5 4 3 5 1

37 38 39

3 7 10

40 41 42 43 44

1 1 1 3 1

45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57

3 10 12 3 6 3 4 4 5 5 9 10 5

58 59 60 61

8 8 1 8

MOJ VRT

UREJAMO OKOLICO HI[E

6 Polaganje travnih tepihov

Enostavno vzdr`evanje in takoj{nja uporaba

a nam bo na{a trata v veselje, moramo upo{tevati kar nekaj zlatih pravil. S pravilno nego in dognojevanjem skozi vse leto bo s svojim izgledom popla~ala na{ trud.

D

Pomembno je, da najprej teren dobro pripravimo!

Le-ta mora biti poravnan in utrjen. Podlago povaljamo, da se nebi kasneje posedala. Preden za~nemo polagati travno ru{o posujemo z mineralnim gnojilom (cca 30g/m2 ) - to je zalo`no gnojenje - teren zrahljamo 2-3 cm globoko in s tem vdelamo gnojilo.

Dobava travnih tepihov mora biti usklajena z polaganjem tako, da je polo`ena v najkraj{em ~asu; po mo`nosti {e isti dan.

Travne tepihe polagamo tesno drug ob drugega, brez re`. Paziti moramo, da se ne prekrivajo.

Da se nam nebi pri polaganju ugrezalo po na novo polo`eni travi, uporabimo primerne deske ali gradbene elemente tako, da jih polo`imo na ravnokar polo`eno travno ru{o. Stopimo oziroma pokleknemo na element ali desko in iz tega polo`aja naprej polagamo travne tepihe.

S tem pravkar polo`eni travni tepihi dobijo stik z zemljo in kasneje ni potrebno valjati. ^e tako polagamo nam zadaj ne ostajajo sledovi stopinj. Travne tepihe polagamo po zidarski tehniki prekrivanja, zidanja.

Takoj po polaganju je treba povr{ino mo~no zaliti in sicer tako, da jo premo~imo v globino vsaj 5 cm. Ko nanjo stopimo imamo ob~utek, da smo stopili

Primerjava obi~ajne setve trate in polaganja travnih tepihov SETEV TRAVE

POLAGANJE TRAVE

Optimalni ~as setve je april, maj, september, oktober Travne tepihe polagamo od spomladi do jeseni Pri setvi je kaljivost plevelov hitrej{a od kaljivosti travnih semen in zato zraste vse prej kot trava

Plevela ni, ker je trava gosto zra{~ena

Kaljivost je onemogo~ena na nekaterih predelih vrta - senca, nabre`ina

Gosta, zra{~ena trava se ukorenini in la`je prena{a neugodne pogoje

Ve~ji naliv nam semena odnese in kaljivost je neenakomerna

Ve~ji naliv ne spremeni njene povr{ine

V prvih mesecih mora biti trata redno namakana

V prvih tednih mora biti trava redno namakana

Trato lahko polno izkori{~amo takoj, ko se na ~evlje ne lepi ve~ zemlja-takrat je trata dovolj gosta (6 mesecev)

Takoj uporabna in s tem v veselje nam in na{im otrokom

v vodo. Pri naslednjih namakanjih ni potrebno, da so tako izdatna.

Prva ko{nja mora biti, ko je trava 5-6 cm visoka. Kositi je ne smemo prenizko (kosilnico nastavimo na vi{ino 4-5 cm in kasneje lahko zni`amo na 3-4 cm). Poko{eno travo obvezno odstranimo. ^e nimamo kosilnice jo poberemo v ko{aro. ^e `elimo imeti lepo trato je priporo~ljivo gnojiti pogosto, lahko tudi vsak mesec, vendar z manj{imi koli~inami. Zavedati se moramo, da s pogostimi ko{njami odnesemo iz travne povr{ine veliko koli~ino organske mase. To lahko zemlji vra~amo z mineralnimi gnojili.

Priporo~ljivo je gnojenje pred de`jem. ^e pa nam to ne uspe, moramo po gnojenju obilno zaliti, toliko, da se zrnca gnojila povsem raztopijo. Le tako prepre~imo o`ige.

Pri~akujemo, da boste z na{o trato u`ivali prav toliko kot mi, ko smo jo dve leti negovali v va{e zadovoljstvo.

✍ Metka Krivic

MOJ VRT

NA VRTU JUNIJA

7

Na vrtu vse bujno raste

Tudi najve~ji zaspanci sli{ijo travo rast Okrasni vrt

Sadno drevje

Na vrtu vse bujno raste, tudi plevel, s katerim imamo precej dela, da ga iz nasadov enoletnic izruvamo, grede pa tudi okopljemo. Trato kosimo vsakih 10 dni.

Odcvetele trajnice presajamo ali delimo, razen dalij, ki jih presajamo samo jeseni.

Junij je mesec, ko trajnice najbolj cvetijo, zato nam ni treba oklevati in lahko odre`emo toliko cvetja za vaze, kot nam srce po`eli. Kajti rastlinam prav dobro dene, ~e pore`emo njihove cvetove.

Najbolj{i ~as za rezanje je zjutraj in zve~er, ko so cvetovi sve`i in rastline niso ovenele od sonca. Pri ko{aricah, kamor spadajo astre, marjetke, cinije in son~nice, naj se ven~ni listi popolnoma razprejo, preden jih odre`emo. Medtem ko cvetovi anemon, gladiol, irisov, lilij, nageljnov, potonik in vrtnic naj bodo pred rezanjem delno razcveteni ali pa {e v popku. Le tako cvetje nas bo nekaj ~asa razveseljevalo v vazi v vsej svoji lepoti.

Odcvetele cvetove redno re`emo, sicer bi se tvorila semena, za kar rastlina porabi veliko mo~i in sokov in zato ne cvetijo {e enkrat.

Da bodo ro`e cvetele dvakrat v enem letu, jih moramo poleg rezi tudi oskrbeti s hranilnimi snovmi. Najbolj{e je, da uporabimo vrtni kompost ali organska gnojila, kajti ta u~inkujejo po~asi in enakomerno.

Za balkonske ro`e, ki smo jih v za~etku maja posadili v korita, je sedaj ~as, da jih enkrat tedensko ali vsaj vsak drugi teden zalijemo s teko~im gnojilom. Dognojujemo jih lahko tudi, ~e smo ob sajenju v zemljo dodali posebno gnojilo z dolgotrajnim u~inkom. Pridno jih zalivamo in odstranjujemo odmrle cvetove in listje, da ne gnijejo na rastlini ali na zemlji pod njo, ker tako predstavljajo leglo glivic. Zlasti na begonijah se rada pojavlja pepelasta plesen, proti kateri moramo ve~krat {kropiti s pripravkom, ki nam ga svetuje strokovnjak.

Listne u{i lahko zatiramo tudi s koprivno vodo ali vodo, v kateri namo~imo tobak (raztrgamo nekaj cigaret). Bele muhe ({~itkar) se je potrebo lotiti z mo~nej{imi pripravki.

Odcvetele grmovnice v juniju obre`emo ali prered~imo.

Sedaj je ~as za poletno rez sadnih dreves, dognojevanje in tudi za red~enje plodov.

Jablane in hru{ke same odvr`ejo odve~ne plodove, ki so debeli kot le{nik. [ele potem jih red~imo ro~no, ~e je treba. Na vsakem socvetju naj bi bila najve~ po dva plodova.

Junija bodo minili trije tedni odkar smo prvi~ {kropili jablane in hru{ke proti {krlupu in napo~il bo ~as za drugo {kropljenje. Proti jabo~nemu zavija~u {kropimo v ve~ernih urah, ko metulj~ki izletavajo. [ele ko v nasadu opazimo u{i in rde~ega pajka, poskrbimo tudi za {kropljenje zoper njih. Proti ~e{njevi muhi {kropimo, ko se plodovi za~nejo barvati, uporabimo pa kak pripravek s kratko karenco. Ob su{i sadna drevesa, posebno mlada in tista z mo~nim rodnim nastavkom, tudi zalivamo.

Zelenjavni vrt V zelenjavnem vrtu red~imo posevke, ki smo jih posejali prej{nji mesec kot so rde~a pesa, radi~, redkvica, redkev... [e vedno lahko sejemo endivijo, solato, radi~, kre{o, redkvico, zimsko redkev, kolerabo, kolerabico, komar~ek, fi`ol in grah. Sadimo zelje, brsti~ni ohrovt, cveta~o, solato, por, zeleno, brokoli... Privezujemo paradi`nik na oporo in mu odstranjujemo zalistnike.

Pobiramo prve pridelke: redkvico, rano kolerabico, solato, zgodnji krompir. Tudi v zelenjavnem vrtu pridno poganja plevel, ki ga redno odstranjujemo, da nam ne preraste in zamori posevka. Proti plevelu si lahko pomagamo tudi z zastirko. Za zastirko lahko uporabimo slamo, listje ali kar zeleno travo {e brez semen, saj no~emo sami zasaditi plevela. Poklicni vrtnarji se poslu`ujejo sajenja pod folijo. Folijo polagajo strojno in obenem polo`ijo tudi cevi za namakanje.

Zastirka hkrati varuje tla tudi pred izhlapevanjem vlage in jih ohranja mokra. To je koristno v su{nem ~asu, kajti v de`evnem prestavlja zastirka skrivali{~e pol`ev, ki se potem gostijo na na{ih pridelkih.

Zalivanje vrta Koliko vode potrebuje vrt, je odvisno predvsem od sestave in vla`nosti tal. Izhlapevanje prepre~imo z zastirko kot smo `e

omenili. Vedeti moramo, da kratka su{na obdobja okoreninjenim rastlinam ne {kodujejo saj razvijejo globlji koreninski sistem. Kajti ~imbolj pogosteje rastline zalivamo z vodo iz vodovoda, bolj povr{inski koreninski sistem razvijejo in so vedno bolj odvisne od vode in vsako su{no obdobje jih zelo prizadene. Za zalivanje cveto~ih rastlin in takih z ob~utljivimi listi so namenjeni kaplji~ni namakalni sistemi ali kaplji~ne cevi, ki jih lahko do pozne jeseni namestimo na gredo. Posodovke in lon~nice je najenostavneje zalivati z zalivalkami. Voda v njih naj bo postana. ^e imamo veliko posodovk na kupu, nam bo v pomo~ zalivalka z dolgim vratom, s katero bomo la`je segli do vsake ro`e, ne da bi premikali posode. Pazimo, da zemlja v cvetli~nih loncih vedno ostane nekoliko vla`na. Trate, grmi~evje in zelenjavne grede smemo zalivati z razpr{ilnim sistemom.

Najbolj{a voda za zalivanje rastlin je de`evnica. ^e je imamo v zbiralniku dovolj, jo uporabimo za zalivanje prav vseh rastlin, tudi travnatih povr{in, le da tu potrebujemo posebno ~rpalko, ki samodejno ~rpa vodo in usmerja v razpr{ilnik za rosenje trave.

✍ Barbara Gartner Na sliki: solata, posajena marca, se razvije sredi maja `e v zajetne glavice.

MOJ VRT

OPRAVILO MESECA

8 Integrirana pridelava zelenjave

U`ivanje zelenjave se pove~uje

`ivanje zelenjave se v svetu in pri nas pove~uje. V Sloveniji po nekaterih podatkih pojemo ve~ kot 100 kg zelenjave na prebivalca na leto. Poleg pove~anja koli~in zau`ite zelenjave, kupec tudi vse pogosteje sega po novostih kot so {parglji, rukola, brokoli in vse vrste plodovk od bu~k do lubenic in melon. ^eprav zelenjavo {e vedno izbiramo z o~mi in nas pritegne zunanji videz, se potro{nik vse bolj spra{uje tudi o notranji kvaliteti zelenjave. Zelenjava mora imeti tipi~en in harmoni~en okus, ki ga dose`emo s pravilnim gnojenjem, predvsem s pravilno uporabo du{ika. Prav tako ne sme zelenjava vsebovati prese`ne koli~ine pesticidov. Vse te zahteve po kvalitetni pridelavi so upo{tevane v smernicah za integrirano pridelavo zelenjave.

U

Za~etki integriranega pridelovanja segajo v leto 1959, ko so bila izdana izhodi{~a za tak{no pridelavo. Kaj integrirano ali kombinirano ali naravi prijazno pridelovanje hrane sploh pomeni? ^e poenostavimo, je IP gospodarno pridelovanje hrane, kjer upo{tevamo naravne zakone in obravnava-

mo kmetijo kot celoto, kjer uravnote`eno kro`ijo snovi. Poleg tega skrbimo za kolobar, rodovitnost tal, izbiramo odporne sorte in z veliko znanja posegamo v pridelavo zelenjave tudi s kemijo, ampak le tam, kjer je to nujno potrebno in je prese`en prag gospodarske {kode.

Da je to gospodarno, kot smo rekli, da se torej spla~a, obenem pa moramo ohraniti naravo za na{e zanamce, se moramo pri integrirani pridelavi dr`ati dolo~enih pravil, ki jih delimo na dve ve~ji skupini gojitveni in varstveni ukrepi.

Gojitveni ukrepi Nadvse pomemben je pravilen kolobar, izbira rasti{~a, obdelovanje tal, gnojenje, sortiment, ~as setve, spravila, izraba tal…

Pra-vilen kolobar lahko odstrani marsikatero nev{e~nost, kar se ti~e bolezni in dobre rasti posevka. Pomembna je tudi prehrana. Ne gnojimo na pamet ampak na osnovi analize tal, ki jo delamo vsake {tiri leta na prostem in vsako drugo leto v rastlinjakih. To je analiza na makro elemente P, K, pH, humus, ter na mikroelemente, kot so Mg, Mn, B, Fe, Mo in ostale.

Analizo na du{ik delamo pred gnojenjem in po spravilu, da ugotovimo ostanke v tleh. V rastni dobi dognojujemo z du{ikom ve~krat v najprimernej{i obliki za rastlino. Nitratna oblika deluje hitreje kot amonijska (urea).

Posebna skrb je namenjena temu, da ne pridejo nitrati v podtalnico. Za`eljeno je, da dobimo ~imve~ du{ika iz organske snovi, kajti ta se po~asi spro{~a in ne ogro`a podtalnice. Uporabljamo preperel hlevski gnoj, ki leto dni zori na primerno visokem kupu (1,5 m) in pokritem z slamo (sl. 1). Da ohranimo vlago in tudi mikrooragnizme v tleh, si velikokrat pomagamo z zastirko. Za to uporabljamo ~rno folijo predvsem pri plodovkah ali pa kar slamo ali seno (sl. 2).

Prodaja zelenjave je zelo odvisna od ~asa, ko zelenjavo ponudimo. Dva tedna zgodnej{a zelenjava nam lahko prinese enkrat vi{jo ceno in la`jo prodajo. Zgodnej{e pridelke nam omogo~a uporaba rastlinjaka ali pa preprosteje uporaba prekrivk iz vlaknate folije (lutrasil, covertan, agrokoprena…) sl. 3.

V zadnjih dveh su{nih letih je bila uporaba namakalnih sistemov v vrtnarstvu nuja, predvsem pri pridelavi plodovk in solate.

2

1

3

4

MOJ VRT Pri namakanju v integrirano pridelavi ima prednost kaplji~no namakanje (sl. 4 ) pred velikimi rolomati, ki z razpr{ilci {kropijo po rastlinah in tako pride do ve~jih izgub vode.

OPRAVILO MESECA

9

9

Varstveni ukrepi Ko imamo opraviti s {kodljivci na zelenjavi v rastlinjakih, priporo~amo uporabo koristnih organizmov, ki plenijo (predatorji) ali zajedajo (parazitirajo) nam in na{im rastlinam {kodljive organizme. Vsi organizmi imajo svoje naravne sovra`nike in v naravi je vse v ravnovesju. Seveda smo ljudje s svojim enostranskim posegom v naravo to ravnote`je poru{ili predvsem z monokulturami in uporabo mo~nih insekticidov. S tem smo uni~ili tudi vse naravne sovra`nike kot so pikapolonice za u{i in podobno.

V rastlinjakih, kjer imamo omejen prostor in tako skoraj vse pod kontrolo, lahko to ravnovesje znova vzpostavimo s tem da vnesemo ravno pravo koli~ino koristnih organizmov, ki uni~ijo {kodljivce na rastlinah. Najpreprostej{i primer je vnos pikapolonic, ki uni~ujejo u{i (sl. 5). Prav tako imajo tudi tripsi, bele muhe, minerji, navadne pr{ice (sl. 6) in ostali {kodljivci svoje naravne sovra`nike. Navadne pr{ice so hrana njim podobnim roparskim pr{icam (sl. 7). Mi jih vnesemo v rastlinjak in tukaj dr`ijo populacijo {kodljivcev tako reko~ v “{ahu”. V rastlinjaku sku{amo vzpostaviti naravno ravnote`je med {kodljivci in njihovimi naravnimi sovra`niki in tako ohraniti zelenjavo zdravo, brez uporabe insekticidov.

Seveda so dolo~eni pesticidi tudi dovoljeni, a le tisti, ki imajo ozek spekter delovanja in uni~ijo le dolo~eno vrsto (na primer u{i).

Da ugotovimo prisotnost {kodljivcev, lahko uporabljamo razne lepljive plo{~e, na katere se insekti prilepijo (sl. 8).

Ve~ji problemi so pri plevelih, ki jih sku{amo prepre~iti s pravilno agrotehniko in mehani~nimi ukrepi. ^e so kljub temu 5

te`ave, imamo spisek dovoljenih sredstev, vendar je pred uporabo vseh treba upo{tevati prag {kodljivosti. To pomeni, da ne hitimo s {kropljenjem, ko opazimo prvo u{, ali opazimo prvi plevel, ampak ukrepamo {ele, ko je {koda na njivi ve~ja, kot bomo imeli stro{kov s {kropljenjem.

Ko smo vse pridelali po predpisanih na~elih, se za~ne pridelovalec ubadati s te`avo, kako prodati. Raziskave so pokazale, da slovensku kupec raje posega po doma pridelani zelenjavi. Pridelovalci so zato za~eli ozna~evati svoje pridelke in jih lahko najdeta pod znamko Integrirana pridelava zelenjave Slovenije. Po dogovoru s sadjarji in vinogradniki tudi zelenjadarji uporabljajo razpoznavni znak sini~ko, ki pove, da so pridelki pridelani po na~elih in smernicah IP (sl. 9). Zato so sedaj na vrsti potro{niki, da v~asih le vpra{ajo trgovce o poreklu zelenjave in na kak{en na~in je pridelana.

Tako lahko posredno vplivamo na la`jo prodajo in s tem tudi bolj{e ozna~evanje pridelkov z bolj zdravo hrano.

8

7

✍ Ana Ogorelec 6

ZA BOLJ[I PRIDELEK

10

MOJ VRT

Gnojenje z Bogatinom

Odli~en pospe{evalec kompostiranja N

aravno organsko gnojilo BOGATIN je z rastlinskimi hranili zelo bogato gnojilo. Je avtopasteriziran, ne vsebuje bolezenskih klic ali semen plevelov in nima neprijetnega vonja.

BOGATIN vsebuje: Suha snov

75 - 85%

Organska snov

45 - 55%

Du{ik skupni

5 - 6%

P2O5

4 - 5%

K2O

2 - 3%

MgO

1,5 - 2,5%

CaO

7 - 12%

pH

6,6 - 7

Mikroelemente: Fe, Cu, Mn, Na, B,...

Poleg na{tetega vsebuje {e ogromno {tevilo koristnih mikroorganizmov, ki v tleh skrbijo za nadaljnjo razgradnjo organske mase v obstojni humus in mineralizacijo rastlinskih hranil v rastlinam dostopno obliko.

BOGATIN je gnojilo z vsemi rastlinskimi hranili, ki se vezana z organskega kompleksa, po~asi spro{~ajo, kar omogo~a oskrbo rastlin s hranili za dalj{e obdobje.

Uporaba BOGATIN lahko uporabljamo za osnovno spomladansko gnojenje pred setvijo ali sajenjem, tako da ga zadelamo v vrhnjo plast tal (do 20 cm globoko). Zelenjavni vrt gnojimo glede na potrebe posamezne rastline po hranilih, pribli`no 3 - 5 litrov na 10 m2. Pri sajenju vinske trte, sadnega drevja, okrasnih grmovnic in drevin dodamo 1 - 2 litra na sadiko. Pri tem pazimo, da ne pride v direkten stik s koreninami.

Za pripravo substrata za lon~nice zame{amo

0,5 litra Bogatina z 20 litri zemlje.

Primeren je tudi za dognojevanje v ~asu rasti. Sipko gnojilo potresemo med vrstami ali okrog rastlin in ga narahlo vdelamo v tla. Lahko pa pripravimo tudi teko~e gnojilo, tako da v 10 litrov vode zame{amo 0,5 litra BOGATINA in pustimo stati nekaj ur.

Z dobljenim teko~im gnojilom zalivamo na vsakih 14 dni.

Zaradi svoje bogate hranilne vrednosti je BOGATIN tudi odli~en pospe{evalec kompostiranja va{ega doma~ega komposta, ki mu tudi mo~no pove~a hranilno vrednost in uporabnost.

Za zelenjavni vrt je zaradi intenzivne obdelave priporo~ljivo gnojenje z organskimi gnojili, zato je uporaba BOGATINA, kompostiranega koko{jega gnoja, s svojimi bogatimi lastnostmi kot naro~ena.

Le s pravilnim gnojenjem namre~ lahko pove~amo kakovost in koli~ino na{ega pridelka. ✍ Alenka Novak

MOJ VRT

PRIDELAVA HRANE

Ekolo{ka kmetija “pri Kri{lnovih” v Mo{njah

Partnerstvo z naravo edresorna komisija za ravnanje z nevarnimi snovmi, ki jo je ustanovila vlada RS, je novembra leta 1997 objavila podatek o koli~ini uporabljenih pesticidov pri nas. Slovenija je z 7775 tonami letno tretja na lestvici najbolj zastrupljenih dr`av v Evropi.

Velika koli~ina onesna`i podtalnico in jih precej “pricurlja” na na{e kro`nike.

Za~etki ponovne ekolo{ke pridelave hrane pri nas segajo v leto 1990. Od vsega za~etka se je v gibanje vklju~ila tudi Danica Pavli~ iz Mo{enj.

M

Ekolo{ko kmetijstvo naj bi temeljilo na partnerstvu z naravo in ne na nasilju in iskanju premo~i nad njo?

“To je na~in kmetovanja, pri katerem rastlinska pridelava in reja `ivali poteka brez uporabe `ivljenju sovra`nih snovi.

Neravnovesja na njivi naj bi izravnale `ivali in rastline same. Najti je treba pravo mero kolobarjenja. Ekolo{ki kmet ne

uporablja umetnih gnojil in pesticidov, pomembna pa je tudi `ivalim ustrezna reja.”

Leta 1998 je bilo v Sloveniji 34 ekolo{ko usmerjenih kmetij. Kako je danes?

“Letos bele`imo blizu 850 ekolo{ko usmerjenih kmetij. Obdobje preusmerjanja v ekolo{ko kmetovanje traja najmanj dve leti in ~e zadosti kmetija normativom, je v tretjem letu upravi~ena do uporabe blagovne znamke BIODAR za ekolo{ke pridelke.

Po povr{inah z ekolo{ko obdelavo prednja~i Avstrija z 8,8 %, sledijo [vica z 6,8 %, Finska z 6,1 %, Nem~ija z 2,4 %. Pri nas je obdelano na ta na~in le 1 odstotek obdelovalnih povr{in.”

So kolobarjenje in manj{e obdelovalne povr{ine jamstvo za za{~ito pred ve~jimi pojavljanji {kodljivcev?

“Najbolj{a je preventiva. Proti plesni jeseni in spomladi po{kropimo zemljo s ~ajem iz preslice. Paziti je treba na me{ane kulture.

Danica Pavli~.

Kri`nice ne smejo biti {tiri leta na isti povr{ini. ^e paradi`nik in zeleno zasadi{ med zelnice, to odganja kapusovega belina.

Rastline {kropimo s pripravki iz koprive, gabeza, kamilic in hrastovega lubja.”

Na posestvo naj bi dotekala le son~na energija, ki je nujno potrebena za razvoj vsega `ivega na Zemlji?

“Ta krogotok bi se dalo ustvariti, ~e ima{ dosti pestro in veliko pridelavo. Zaradi majhnosti dolo~en odstotek snovi lahko dokupimo iz ekolo{ke pridelave, vse to pa mora biti zabele`eno. Vodimo dnevnik opravil in sestavni del je tudi evidenca vseh snovi, ki pridejo in kro`ijo na kmetiji. @ivilu, ki je bilo pridelano po standardih za ekolo{ko pridelavo pa s pomo~jo znamke BIODAR in individualni {ifri pridelovalca lahko potro{nik sledi od predelovalca vse do pridelovalca.” ✍ in foto: Boris Kozinc

12 Baronove jagode

Do~akali smo sladke plodove

esec junij je na Gorenjskem mesec jagod. Takrat na na{em vrtu nestrpno do~akamo prve sladke plodove, ki so jih {e posebej veseli otroci. Vendar ne smemo biti preve~ neu~akani in trgati jagode, ki {e niso popolnoma zrele. Tak{ne jagode {e nimajo popolnoma razvitega okusa. Nekaj dni kasneje bodo tudi bolj debele.

M

V ~asu obiranja jagod potrgamo vse vitice, s katerimi se jagoda razmno`uje. Na ta na~in dose`emo, da gre vsa energija, ki jo ustvari rastlina, v plod in ne v vitice. Jagode v tem ~asu tudi obilno zalivamo, saj potrebujejo veliko vode. ^e smo pri sajenju uporabili folijo, pred obiranjem pa med grebene dodamo tudi slamo, bodo jagode popolnoma ~iste. V nasprotnem primeru bodo umazane od zemlje in jih bo potrebno oprati z vodo, kar jagodam poslab{a okus.

Zakaj moramo menjati sadike?

Zagotovo je vsak vrti~kar opazil, da so jagode iz leta v leto drobnej{e, pa tudi manj jih je.

Sadika jagode se z leti izrodi in tudi podsajevanje vitic ne daje dobrih rezultatov. Za dober in velik pridelek potrebujemo kakovostne sadike, ki jih menjamo na dve leti.

Na slovenskem trgu so na voljo sadike iz Italije ali Nizozemske. Kupimo lahko mese~ne sadike, ki rodijo okusne jagode samo v mesecu juniju ali pa celoletne sadike, ki imajo pridelek preko celega poletja, vendar okus ni tako izrazit.

Priprava na sajenje Na Gorenjskem jagode praviloma sadimo v

MOJ VRT

SVET KULINARIKE

za~etku julija. Pri izbiri zemlje moramo paziti, da jagode ne sadimo na povr{ino, kjer je bil prej paradi`nik, paprika, krompir ali detelja. Dodatno gnojenje obi~ajno ni potrebno, saj je 65% vrtov v Sloveniji preve~ pognojenih.

Najprej napravimo grebene v obliki prisekanega sto`ca, ki je na vrhu {irok cca 40 cm. Zemlja naj bo ~imbolj steptana. Nato polo`imo folijo, ki ima vrsto pozitivnih lastnosti: - ustvarja bolj{o mikroklimo za rast jagod - prepre~uje izpiranje hranljivih snovi ob nalivih - zadr`uje vlago - prepre~uje rast plevela in vitic - je poceni - jagode so ~iste - uporabna tudi za druge kulture.

Od sajenja do jeseni Sadike ~imprej po nakupu posadimo. Pri tem moramo paziti, da so vse koreninice obrnjene navzdol, sicer sadike sploh ne za~ne rasti ali raste zelo moteno. Pomembna je tudi prava globina sajenja. Koreninski vrat mora biti v istem nivoju kot vrh zemlje. ^e je sadika posajena pregloboko jo zamorimo, ~e je posajena preplitvo, sonce izsu{uje koreninice. Po prvem zalivanju ali de`ju vse sadike pregledamo in jih po potrebi dodatno zagrnemo z zemljo.

Po sajenju v vro~ih dneh folijo nekaj tednov hladimo z vodo ali pa napravimo priro~no senco, da ne pride do o`igov prvih listkov. Sadika kmalu za~ne cveteti, vendar vse cvetove potrgamo in s tem dose`emo dobro rast in ukoreninjanje rastline. Iz enakega razloga do prve slane trgamo tudi vitice.

RECEPTA ZA PRIPRAVO JAGOD Hitro in enostavno JAGODE Z MLEKOM Sestavine: - 250 g jagod - 2 dcl mleka - sladkor po lastnem okusu O~i{~ene jagode zlo`imo v posodo, potresemo s sladkorjem in prelijemo s hladnim mlekom. Jagode nato zme~kamo s pripravo za me~kanje krompirja in okusna ter osve`ilna jed je pripravljena.

Za sladokusce JAGODOV TIRAMISU Sestavine: - 750 g jagod - 60 g sladkorja v prahu - 150 g mascarponeja - 2 `lici jagodovega likerja ali sirupa - 3 beljake - 3 `lice sladkorja - 150 g sladke smetane - 150 g otro{kih pi{kotov - 9 `lic mo~ne, mrzle ekspres kave Penasto ume{amo mascarpone, sladkor v prahu in liker. Iz beljakov stepemo zelo trd sneg. V sneg vsipamo sladkor in stepamo dalje, da dobimo ~vrst sladki sneg. Stepemo sladko smetano. V skutno zmes zame{amo sladki sneg in stepeno sladko smetano.

250 g jagod o~istimo in jih ka{asto pretla~imo, preostale pa nare`emo na ~etrtine. Dno pravokotnega modela oblo`imo z otro{kimi pi{koti, ki jih pokapamo s kavo. Na pi{kote porazdelimo plast smetanove kreme in plast jagodove ka{e, dodamo tudi nekaj narezanih jagod. Plasti ponavljamo, dokler nam ne zmanjka sestavin. Na vrh nalo`imo jagode. Sladico postavimo za pet ur v hladilnik, da se okusi prepojijo.

Pomlad V za~etku marca jagode o~istimo starega listja. V prvih tednih rasti je priporo~ljivo prekrivanje z vrtnarsko tkanino (lutrasil, kovertan...), ki prepre~i pozebo in omogo~a bolj{o rast. Junija se za~ne najlep{e opravilo - trganje plodov in u`ivanje jagod, ki jih jemo sve`e ali pa jih pripravljamo na najrazli~nej{e na~ine.

✍ in foto Maks Vre~ko

MOJ VRT

OGLASI

13

Zagotovite si redno prejemanje revije Moj vrt

Nasad Baronovih jagod na Zgo{i pri Begunjah.

Moj vrt je na voljo brezpla~no v kmetijskih trgovinah, vrtnarskih centrih, vrtnarijah in nekaterih cvetli~arnah po vsej Gorenjski ter Ljubljani z okolico. ^e `elite redno prejemati revijo Moj vrt, je najbolje, da se nanjo naro~ite! Na na{ naslov SPECOM, d.o.o. Radovljica, p.p. 39, 4240 Radovljica (tel./fax: 04 53 18 636) ali elektronski naslov (e-mail): specom@specom.si nam po{ljite naro~ilnico in poslali vam bomo `e izpolnjeno polo`nico. Po izvedenem pla~ilu nam kot dokazilo po{ljite fotokopijo pla~ane polo`nice in po prejetju le-te vam bomo na va{ naslov redno po{iljali revijo Na{ vrt.

14

OGLASI

MOJ VRT

MOJ VRT

OGLASI

15

16

POMLAD SE BLI@A

MOJ VRT

Vse za kmetovalce in vrti~karje

Bolj{i dober kmetovalec kot dobra njiva!

In dober kmetovalec ve, kje se da na enem mestu dobiti vse, kar potrebuje.

- semena, za{~ita, gnojila, zemlja za ro`e, vrt, zelenice - vrtne kosilnice, drobno vrtno orodje, zalivalni program - okrasni lonci, korita za ro`e - lon~nice, darilni program, aran`iranje - umetna gnojila - fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - krmila, mineralno vitaminski dodatki, `ita ...

- kmetijska mehanizacija - stroji, rezervni deli - delovna za{~ita, gozdarska oprema - hobi program, ro~no orodje - konjeni{tvo, hlevska oprema - pa{ni{tvo, mesarska oprema - ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo - barve, laki, premazi, olja, maziva - gospodinjski pripomo~ki

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali