Moj vrt, marec 2002

-

2

POMLAD PRIHAJA

Spo{tovani bralci!

Prebrodili smo te`ave ob izidu prve {tevilke in veseli smo, da so te ovire `e za nami. Tudi dvomov o tem, ali je v gne~i {tevilnih revij na trgu prostor {e za MOJ VRT, sedaj ni ve~. Veliko va{ih pisem vzpodbude in dobrih `elja nas navdajajo z ob~utkom, da smo na pravi poti.

Trudili se bomo, da bo vsaka nova {tevilka polna zanimivosti in uporabnih nasvetov za prav tisti ~as, v katerem bo iz{la revija.

Z veseljem bomo na straneh na{e revije odprli rubriko “vrti~kar vrti~karju”, v katerem bi Vi, dragi bralci predstavili svoje izku{nje pri delu na vrtu (npr. kako do bolj{ega pridelka paradi`nika brez uporabe umetnih gnojil, o naravnih pripravkih za zatiranje {kodljivcev, morda kaj o negi cvetja in {e kaj). Va{a pisma bomo z veseljem objavili in ~e bodo va{e izku{nje komu koristile, smo zadeli v polno. Veseli bomo tudi pripomb in pobud, katerih tem naj bi se na straneh revije lotevali. Z va{o pomo~jo torej bo revija iz {tevilke v {tevilko bolj{a. ^e smo vas dovolj ogreli in `elite revijo MOJ VRT redno prejemati, se lahko nanjo naro~ite z naro~ilnico, ki jo objavljamo na 5. strani.

Naslednja {tevilka revije bo iz{la `e v ~asu koledarske pomladi, v za~etku aprila, ko bomo na vrtu `e dobro zavihali rokave. Pa prijetno branje! ✍ Bojan Rauh

MOJ VRT

^as je za premislek

Topli pomladanski `arki nas bodo prej ali slej predramili iz zimskega dreme`a. Vse pogosteje se oziramo po praznih okenskih policah in modrujemo katere rastline bodo to poletje krasile na{e domovanje.

Upam, da ste si jeseni zabele`ili, s katerimi rastlinami ste bili zadovoljni in si dobro zapomnili, katere niso izpolnile va{ih pri~akovanj.

Vse to vam bo pri{lo pri na~rtovanju {e kako prav, saj ve~ino podrobnosti pozimi kar pozabimo. Za za~etek poi{~emo lanske fotografije, na papir nari{emo razporeditev korit na balkonu in okenskih policah, v roke vzamemo strokovno literaturo ter premi{ljujemo.

Odlo~itev ni enostavna. Razmi{ljamo o marsi~em: - katere rastline bodo predstavljale ogrodje zasaditve (obi~ajno so to pelargonije); - ne pozabimo na zahtevnost rastlin (mo~no zaposlenim svetujem izbiro skromnej{ih rastlin, ki ne zahtevajo vsakodnevne pozornosti); - ob morebitni menjavi korit se odlo~imo za preizku{ena korita z vodno rezervo, ki mo~no olaj{ajo oskrbo rastlin (pred nakupom preverimo {irino okenskih polic in nosilcev korit na balkonskih ograjah, ker so ta korita nekoliko {ir{a); - dobro razmislimo o osnovni barvi cveto~ih rastlin (sledimo trajnim rastlinam v gredici); - ~imprej se odpravimo na vrtnarijo na “oglede”, da ugotovimo katere novosti nas ~akajo v prihajajo~i sezoni (le tako jih bomo znali vklju~iti v na{o zasaditev); - ~e na~rtovanju niste kos, poprosite za pomo~ strokovnjaka na vrtnariji, saj so prihajajo~i dnevi kot nala{~ za to.

Za vzpodbudo: z drobnimi nasveti se bomo v reviji Moj vrt sre~evali do poznih jesenskih dni. ✍ Ruth Podgornik Re{

Vabljeni v Vrtnarijo Re{ pri Podvinu!

V VRTNARIJI RE[ pri Podvinu smo raz{irili dejavnost. Pod na{e okrilje sodi tudi Vrtnarski center, ki ga vsi `e dobro poznate.

Na pragu pomladi pripravljamo sklop koristnih predavanj. Vse petke v marcu in aprilu se bomo sre~evali ob spoznavanju razli~nih tem. Vsa predavanja bodo v VRTNARIJI RE[, s pri~etkom ob 17. uri. Medse bomo povabili strokovnjake razli~nih podro~ij - 1. marec: priprava na sajenje okenskih in balkonskih rastlin; 8. marec: sre~anje ljubiteljev bu~; 15. marec: varstvo sadnega drevja; 22. marec: trajnice; 5. april: nega trate; 12. april: zelenjavni vrt; 19. april: urejanje grobov; 26. april: enoletnice.

Vabljeni v Vrtnarski center Podvin, kjer boste z na{o pomo~jo izbrali pravo seme, gomoljnice, sadno drevje, jagodi~je in grmovnice ter seveda substrate, gnojila, za{~itna sredstva. Ker se ~as sajenja okenskih in balkonskih rastlin nezadr`no bli`a, smo pripravili pester izbor skled, obe{ank in korit. Lahko se odlo~ite tudi za prostorna korita z vodno rezervo, ki vam bodo olaj{ala oskrbo rastlin.

MOJ VRT je revija, namenjena ljubiteljem vrta brezpla~no. Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (revija MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636).

ZNANILCI POMLADI

MOJ VRT

3

Za mnoge prihaja najlep{i letni ~as

Zvon~ki in trobentice, ma~ice, vijolice... ima. Za mnoge, zlasti navdu{ene smu~arje, najlep{i letni ~as, za druge, manj zagrete, obdobje ~akanja na pomlad.

Z

Ko se februarja ob toplih dnevih `ivo srebro dvigne nad 10 stopinj C, tudi nam po`ene kri po `ilah. Rastline se na prijetno bo`ajo~e son~ne `arke odzovejo nekoliko po~asneje. A tudi tu so cveto~e izjeme. ^e se ozremo okrog hi{e, nas `e sedaj razveseljuje ~udovit grmi~ek, imenovan hamamelis, nepozebnik ali ~arobni ore{~ek Hamamelis x intermedia. Mo~no dehte~i, neobi~ajno “scefrani� cvetovi so v rastlinskem svetu res nekaj posebnega. Hamamelis pritegne pozornost {e enkrat, to je jeseni, ko {iroko jaj~asti ble{~e~i svetlo zeleni listi za`arijo v rumenih, oran`nih in rde~ih tonih.

Pomlad. Vedno jo za las lahko prehitimo, saj si z znanilci pomladi kaj radi prive`emo du{o. To obi~ajno storimo s trobenticami, ki nas z omamno di{e~imi, velikimi raznobarvnimi cvetovi vabijo `e v zimskih dneh!

Pa jo podrobneje spoznajmo.

Ime rodu Primula, v katerem so trobentice, izvira iz latin{~ine - primus in pomeni prvi, kar se nana{a na zgodnje cvetenje.

Primula je obse`en rod enoletnic, dvoletnic in zelnatih trajnic, med katerimi je nekaj vednozelenih vrst. Vse vrste imajo liste v pritli~nih rozetah, cvetovi so cevasti, zvonasti ali trobentasti in na vrhu {iroko razprti.

V stanovanjih pogosto gojimo navadno sobno ali ~a{asto primulo P. obconica. Rastlina z jaj~astimi, nazob~animi, dlakavimi listi ter kobulastimi socvetji s pladnjastimi {krlatnimi, vijoli~astimi, oran`nimi in belimi cvetovi je `e na{a stara znanka. Najbolje se po~uti na svetlih okenskih policah starih kme~kih hi{.

Kot dvoletnici gojimo prezimno trdni trajnici trobentico in visoki jegli~.

P. vulgaris - trobentica je pri nas pogosta rastlina, ki je prav posebno ne cenimo.

Pomembne pa so razne podvrste in kri`anci med trobentico in nekaterimi drugimi vrstami. Imajo razli~no velike in obarvane cvetove z rumeno sredino, ki se razvijajo

Miniaturne trobentice. posami~no med jaj~astimi do suli~astimi, nazob~animi mehkimi zelenimi listi.

P. elatior - visoki jegli~ ima do 30 cm visoka cvetna stebla, na katerih se v socvetju odpirajo `vepleno rumeni, oran`no rumeni, {krlatno rde~i, ro`nati in beli cevasti cvetovi z rumeno sredino.

V zimsko-pomladanskem ~asu trobentice sadimo v cvetli~na korita, okrasne sklede, pa tudi na gredice in grobove. V stanovanju trobentice zdr`ijo le kraj{i ~as, zato jih sadimo izklju~no na prosto. Korita ob mrzlih no~eh, ko se temperatura spusti 5 °C pod ledi{~e, spravimo v hladen prostor ali rastline prekrijemo s paj~evinasto tkanino, saj tako nizke temperature po{kodujejo cvetove.

Rastlinam redno odstranjujemo odcvetele cvetove ter porumenele liste. Trobentice potrebujejo veliko vode, na pomanjkanje se hitro odzovejo z uvelostjo, cvetenje pa podalj{ujemo z rednim dognojevanjem.

Trobentice so sorazmerno zdrave rastline, ~e izpolnimo njihove temperaturne zahteve in talno reakcijo (pH 6 do 7).

Na cvetli~nih gredicah in v vla`nih okoljih gojene rastline pogosto mo~no po{kodujejo lazarji in drugi pol`i. V cvetli~nih lon~kih rasto~e trobentice pa predvsem v zelo suhih razmerah napadajo listne u{i.

Ko trobentice v koritih in skledah odcveti-

jo, jih posadimo v vrt. Kot trajnice najlep{e uspevajo v vla`nih, humusnih in ilovnatih tleh. Razvile bodo seveda manj{e cvetove.

Po tiste z velikimi pa bo treba k vrtnarju!

Trobentice {e bolj za`arijo v dru`bi drobnocvetnih ma~eh, cveto~ih ~ebulnic, kot so tulipani, narcise, hijacinte in ranunkul.

� Ruth Podgornik Re{

Tudi drobnocvetne ma~ehe so se prebudile.

Pomladanska zasaditev lahko omamno zadi{i za to poskrbijo hiacinte.

4

MOJ VRT

SADIMO KROMPIR

Krompirjeve sorte

Priporo~amo izbiro najmanj dveh sort rompir (Solanum tuberosum) je zel s stebli, ki zrastejo do 1 m visoko, s paradi`niku podobnimi listi in socvetji. U`itni del rastline je odebeljeni del podzemnega stebla, imenovan gomolj. Krompir je bogat z ogljikovimi hidrati, kalcijem in nikotinsko kislino. Vsebuje veliko vitamina C in le 2 % beljakovin, med katerimi so tudi ~loveku nujno potrebne aminokisline. Po raz{iritvi pridobivanja v svetu je krompir na ~etrtem mestu, takoj za p{enico, ri`em in koruzo.

K

Domovina krompirja so perujski Andi.

Pridelovali so ga v Peruju in Boliviji, kjer je skupaj s koruzo predstavljal glavno hrano Inkom. V 16. stoletju so ga prinesli v Evropo {panski zavojevalci, kjer so ga {ele konec 16. stoletja za~eli pridobivati v [paniji in kmalu zatem v [vici. V Angliji in na Irskem so ga za~eli pridelovati kot `ivilo sredi 18. stoletja. Ker je zelo dobro uspeval v mrzlih in vla`nih obmo~jih ter je bil za pridelovanje nezahteven in je dobro rodil, je postal na Irskem pomembna polj{~ina.

Ko je krompirjeva plesen na Irskem v letih 1845-1847 uni~ila ves pridelek, je zaradi lakote umrlo okoli milijon ljudi, enako {tevilo pa se je izselilo. V Sloveniji tako reko~ tudi ni kraja, kjer ga ne bi sadili.

Krompirjeva plesen je botrovala k intenzivni vzgoji novih sort, ki so vedno bolj odporne in rodovitnej{e.

Krompirjeve sorte se med seboj zelo razlikujejo. Zelo pomembna razlika med njimi je `e v rastni dobi, zato jih delimo na zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne.

Zgodnje sorte so namenjene predvsem za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja, katerega rastna doba je manj kot tri me-

sece. Z zgodnjim razvojem, ki ga lahko pospe{imo z nakaljevanjem gomoljev in zgodnjim sajenjem pod pokrovno tkanino se lahko izognemo napadu krompirjeve plesni. Srednje zgodnje sorte uporabljamo za prehrano v jesenskem ~asu, srednje pozne in pozne sorte pa so namenjene za ozimnico ali za industrijsko predelavo.

Priporo~ena sortna lista krompirja, ki jo vsako leto pripravijo strokovnjaki Kmetijskega in{tituta Slovenije, v letu 2002 vklju~uje 22 sort krompirja, ki jih delimo na {tiri kategorije: nosilne sorte, sorte v uvajanju, sorte v opu{~anju in doma~e sorte.

Zgodnje sorte Nosilne sorte so: - Adora (svetlo rumena barva ko`ica in rumeno meso). Je ob~utljiva na virusne bolezni, srednje ob~utljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih.

- Maris bard (bela barva ko`ice in mesa).

Sorta je ob~utljiva na plesen na gomoljih in listih, na rjavo pegavost in virusne bolezni. Ker je zgodnja sorta, se lahko z zgodnjim pridelkom izognemo napadu plesni. Kljub temu, da je zgodnja sorta, se dobro skladi{~i.

- Minerva (rumena ko`ica in svetlo rumena barva mesa). Je srednje ob~utljiva na navadno krastavost.

Pomembnej{e doma~e sorte: - Kresnik ali “Kifel~ar� (ko`ica je svetlo rjave barve in meso bele barve). Gomolji so {tevilni, dolgi in zaviti. Primeren je za zgodnje pridelovanje in skoraj nepogre{ljiva na vrtovih in manj primeren za skladi{~enje.

- Vesna (ko`ica je svetlo rjave barve in “Kifel~ar�.

meso svetlo rumene barve). Ob polni dozorelosi ima zelo globoka o~esa, zato {e posebej pazimo na rani izkop. Se dobro skladi{~i.

Sorta v uvajanju: - Marabel (rumena ko`ica in meso).

Srednje zgodnje sorte Nosilne sorte: - Arinda (svetlo rumena barva ko`ice in mesa), srednje odporna proti navadni krastavosti in krompirjevi plesni na listih ter odporna proti krompirjevi plesni na gomoljih.

- Felsina (svetlo Ru ko`ica, rumeno meso).

Doma~a sorta: - Jana (svetlo rjava barva ko`ice in bela barva mesa), je dobro odporna proti krompirjevi plesni in se dobro skladi{~i.

Srednje pozne sorte Nosilne sorte: - Carlingford (ko`ica in meso sta bele barve). Se zelo dobro skladi{~i in se ne razkuha. Na plesen je srednje ob~utljiva.

Ni primerna za pe{~ena tla, ker je zelo ob~utljiva na su{o.

- Escort (rumena ko`ica in meso) Sorta je priporo~ljiva za ekolo{ko pridelavo, zelo odporna na plesen na listih in gomoljih ter ob~utljiva na virusne bolezni.

- Frisia - Romano (rde~a ko`ica in rumeno meso) - Sante (rumena ko`ica in meso). Sorta je priporo~ljiva za ekolo{ko pridelavo, odporna na plesen, virusne bolezni in proti ogor~icam. Ob~utljiva na rjavo pegavost.

Doma~a sorta: - Cvetnik (ko`ica in meso sta bele barve), je zelo ob~utljiva na krompirjevo plesen in navadno krastavost.

Z nakaljevanjem pred sajenjem bomo lahko kmalu okusili svoj krompir.

MOJ VRT Sorta v opu{~anju: - Desiree (rde~a ko`ica in rumeno meso) Precej odporna proti krompirjevi plesni, ob~utljiva na navadno krastavost in rjavo pegavost. Se dobro skladi{~i in je primerna za ve~namensko uporabo.

Sorta v uvajanju: Asterix (primerna je za industrijsko pridelavo).

Pozne sorte: Nosilni sorti: - Agria (barva ko`ice je rumena in barva mesa izrazito rumena), primerna je predvsem za pomfrit in ~ips.

- Fianna (ko`ica je rumena in meso krem belo), odporna je proti krompirjevi plesni na listju in gomoljih. Se odli~no skladi{~i.

Sorti v uvajanju: Markies in Remarka Sorta v opu{~anju: Kennebec (gomolji so zelo veliki in se radi razkuhavajo).

Med vsemi na{tetimi sortami se bo verjetno te`ko odlo~iti katero saditi. K odlo~itvi

SADIMO KROMPIR bodo botrovale va{e dosedanje izku{nje, ponudba v trgovinah, velikost vrta, posameznikov okus itd.

Priporo~amo izbiro najmanj dveh sort z razli~no dobo dozorevanja zgodnje in srednje pozne. Z nakaljevanjem zgodnjih sort in vzgojo pod pokrivno tkanino bomo lahko kmalu okusili svoj krompir v ~asu, ko so cene dokaj visoke. Srednje pozno sorto bomo pa pridelali za ozimnico.

� Barbara Gartner

Na Celjskem sejmu je od 14. do 17. februarja potekal 7. mednarodni sejem vrtnarstva, cvetli~arstva in krajinarstva.

Prete`no slovenski razstavljalci so se predstavili s pisano ponudbo vsega potrebnega za vrti~karje - semeni, sadikami, cvetjem, zemljo, gnojili, za{~itnimi sredstvi za rastline in orodjem za vrt. Na zelo opaznem prostoru se je enotno predstavilo tudi Zdru`enje vrtnarjev Gorenjske. V okviru sejma je potekalo tekmovanje cvetli~arjev v izdelovanju valentinovih {opkov, na prireditvenem odru pa je nastopila tudi Ruth Podgornik Re{ s predavanjem o okenskih in balkonskih rastlinah, predstavila pa je tudi svojo novo knjigo “Cveto~e nasaditve�. (B.R., foto: Ramo Selimovi})

Zagotovite si redno prejemanje revije Moj vrt Moj vrt je na voljo brezpla~no v kmetijskih trgovinah, vrtnarskih centrih, vrtnarijah in nekaterih cvetli~arnah po vsej Gorenjski (zaenkrat brezpla~no). Po uvodni {tevilki decembra lani je tu `e druga {tevilka. ^e `elite redno prejemati revijo Moj vrt, je najbolje, da se nanjo naro~ite! Za sedem {tevilk, kolikor jih bo predvidoma iz{lo v letu 2002, zna{ajo stro{ki naro~nine 1050 tolarjev. Izpolnite spodnjo naro~ilnico - vpi{ite svoje podatke ali pa morda podatke prijateljev, katerim bi `eleli pokloniti prejemanje nove revije in zraven seveda ime pla~nika. Na izhajanje nove revije opozorite tudi znance, ki te {tevilke niso prejeli, pa bi jih morda zanimala vsebina - tudi oni naj nam pisno sporo~ijo svoj naslov.

Na na{ naslov SPECOM, d.o.o. Radovljica, p.p. 39, 4240 Radovljica (tel./fax: 04 53 18 636) ali elektronski naslov (e-mail): specom@specom.si nam po{ljite naro~ilnico in poslali vam bomo `e izpolnjeno polo`nico. Po izvedenem pla~ilu nam kot dokazilo po{ljite fotokopijo pla~ane polo`nice in po prejetju le-te vam bomo na va{ naslov redno po{iljali revijo Na{ vrt. Po preteku pla~anih {tevilk glasila Moj vrt vam bomo avtomati~no poslali novo polo`nico za naro~nino v naslednjem obdobju izhajanja. ^e pa ne boste ve~ `eleli prejemati revije Moj vrt nam na na{ naslov po{ljite svojo pisno odpoved.

Prijetno branje vsem skupaj!

6

DOBRO JE VEDETI

MOJ VRT

Kemi~na analiza tal

Kaj vse se skriva v tleh... la predstavljajo okolje, odkoder rastline ~rpajo hranila za svojo rast. Obenem nudijo domovanje ogromnemu {tevilu majhnih `ivali in mikroorganizmov, ki prispevajo k rodovitnosti tal. Mikroorganizmi razgrajujejo organske snovi v tleh do mineralnih oblik, ki predstavljajo hrano za njih kot tudi za rastline. Pri porabi jih vgradijo v novo organsko strukturo: novo mikrobno biomaso, ki je dinami~en in labilen del organske snovi v tleh in zato ob~utljiv indikator sprememb okolja. Mikroorganizmi v tleh so tudi glavni zadr`evalci mobilnih snovi v tleh in s tem ohranjajo rodovitnost tal. Talni svet je mnogo bolj kompleksen in `iv kot si morda predstavljamo.

Ogromno {tevilo koristnih mikrobov dela za nas in ustvarja rodovitno prst, ki predstavlja osnovo za gojenje zdrave zelenjave.

T

V tleh niso samo organski delci (odmrle korenine in drugi rastlinski deli...), `ivali, mikroorganizmi in korenine, temve~ tudi drobni ko{~ki razpadlih kamenin, voda, zrak... Mineralni delci predstavljajo TEKSTURO tal, ki je odvisna od velikosti delcev. Delci gline so najmanj{i. Precej ve~ji, a {e vedno zelo majhni so delci melja.

Tiso~krat ve~ji od gline je pesek, {e ve~ji pa je prod. Glinasta tla imajo zelo dobre kemijske lastnosti, kar pomeni, da glinasti delci zelo dobro ve`ejo nase hranila in zelo slabe fizikalne lastnosti, kar pomeni, da se po de`ju {e dolgo ~asa ne morejo osu{iti, v su{i pa so zbita. Pe{~ena tla so zra~na in propustna in imajo zelo dobre fizikalne lastnosti in zelo slabe kemijske lastnosti. Med glinasta in pe{~ena tla se glede na fizikalne in kemijske lastnosti uvr{~ajo ilovnata tla.

To zelo dobro prika`emo s trikotnikom, saj je med glinastimi, ilovnatimi in pe{~enimi tlemi {e veliko stopenj, odvisno od tega, kateri mineralni delci prevladujejo.

Mineralni in organski delci tal tvorijo v tleh skupke ali agregate. Manj{i se zdru`ujejo v ve~je in dajejo tlem zna~ilno sestavo ali STRUKTURO. V rodovitni zemlji prevladujejo okrogli skupki, med katerimi je veliko zra~nega prostora ali talnih por, kar predstavlja mrvi~asto ali grudi~asto

Teksturni razredi in njihovo poimenovanje glede na dele`e gline, melja in peska. strukturo. To lahko poskusimo tako, da vzamemo prst v roke in se zlahka zdrobi v grudice. Strukturo tal lahko izbolj{amo s pove~anjem humusa, kar dose`emo z gnojenjem s kompostom, ule`anim hlevskih gnojem, {oto in naravnimi organskimi gnojili. S tem pove~amo tudi sposobnost zadr`evanja vode v tleh, imenovano tudi vodno kapaciteto tal.

V talni vodi je raztopljenih veliko solihranil, od katerih nekatera delujejo bazi~no, druga pa kislo. Rastline najbolje uspevajo v slabo kislih do slabo alkalnih tleh (pH 5,5 do 7,5). Apnena tla so nastala s preperevanjem apnenca, karbonatne kamnine, ki daje tlem alkalno reakcijo (pH ve~ kot 7). V taki zemlji je dovolj kalcija, elementa, ki vpliva na ve~jo alkalnost tal. V tleh, kjer kalcija ne vsebuje mati~na podlaga ali kamnina (na produ ali nekarbonatnih kamninah), se ta element po~asi izpere v globlje plasti in prst se zakisa. Tudi mineralna gnojila v glavnem zakisajo tla, kar za rastline pomeni slab{o rast, ker so hranila slab{e dostopna. Gol{avost kapusnic in mno`ica strun so dober pokazatelj kislih tal.

Talno reakcijo tal najbolj natan~no dolo~ijo pri kemijski analizi tal. Lahko si poma-

gamo tudi sami z nekoliko poenostavljenim poskusom, veliko pa povedo tudi rastline.

Breza, borovnice, vresje in mah so znanilci kislih tal, bukev in jesen pa kislih. Koprive rastejo na tleh, bogatih z du{ikom.

Na zelo preprost na~in dolo~imo pH z indikatorskim papir~kom, ki jih kupimo v specializiranih kmetijskih trgovinah in imajo prilo`eno barvo lestvico. Na vrtu vzamemo povpre~en vzorec tal tako, da na ve~ mestih vzamemo nekaj prsti in jo zme{amo.

Nekaj `li~k zemlje damo v lon~ek in jo prelijemo z 2,5-kratno koli~ino destilirane vode (lahko jo kupimo ali prevremo vodo iz pipe). Dobro pretresemo in po~akamo, da se najve~ji delci usedejo. Nato pomo~imo indikatorski papir~ek, ki kmalu spremeni barvo in jo primerjamo z barvno lestvico in tako od~itamo pH. Tako dobimo pribli`no vrednost.

S pomo~jo kisa pa dolo~amo koliko kalcija je v tleh tako, da tla prelijemo s kisom. Bolj kot se penijo, ve~ je kalcija v tleh.

Glavna tri RASTLINSKA HRANILA so: du{ik, fosfor in kalij. Med ostala pomembna hranila spadajo: magnezij, kalcij, `veplo in `elezo in {tevilna mikrohranila.

Pomanjkanje hranil pomeni za rastlino

MOJ VRT slabo rast in razvoj, pretirano gnojenje pa onesna`evanje okolja. Pri gnojenju je predvsem pomembno razmerje med hranili. ^e hranila nimajo dovolj porabnikov, se izpirajo v podtalnico in s tem povzro~ajo onesna`evanje pitne vode. Zato vedno poskrbimo, da bomo imeli tla v vrtu pokrita z rastlinami ali zastirko, saj le tako ne bodo predstavljala odprte rane.

Strokovno podlago za gnojenje kmetijskih rastlin predstavlja KEMI^NA ANALIZA TAL, s katero ugotovimo stopnjo oskrbljenosti tal z rastlinskimi hranili in na podlagi rezultatov analiz svetujemo gnojenje za posameznih kmetijske rastlin. Ob tem se moramo zavedati, da bodo rezultati kemi~nih analiz vzorcev tal imeli pravo

DOBRO JE VEDETI vrednost le v primeru pravilnega odvzema.

Primeren ~as za odvzem vzorcev tal je jeseni in spomladi pred za~etkom gnojenja.

Za odvzem vzorcev se je najbolje obrniti na kmetijskega svetovalca, ki bo poskrbel za pravilen odvzem povpre~nega vzorca tal in ga odnesel v analizo in kasneje razlo`il rezultate ter na njihovi podlagi svetoval gnojenje.

Ena izmed najpogostej{ih napak pri gnojenju vrtov je pogojena z dejstvom, da je ve~ina vrtov na zelo majhnih povr{inah, kar povzro~i, da take povr{ine gnojimo s precej ve~jimi odmerki hranil na enoto povr{ine, kot bi to storili v primeru ve~jih povr{in. Strokovnjaki ugotavljajo, da do napak pri gnojenju vrtnin pogosteje priha-

7 ja pri manj{ih pridelovalcih, ki jim ta dejavnost ne predstavlja vira zaslu`ka.

Na na{em planetu se moramo vse bolj posve~ati varstvu okolja, ki je vedno bolj v nevarnosti pred {kodljivimi vplivi civilizacije. Velik dele` pri tem nosi kmetijstvo, ki s svojo dejavnostjo neposredno posega v naravo. Pretirano gnojenje in uporaba kemi~nih za{~itnih sredstev sta kmetijska ukrepa, ki imata velik vpliv na okolje.

Te`nja po vse ve~jih pridelkih nas vedno bolj sili v ve~je odmerke gnojil, kar je nestrokovno in tudi ekonomsko ni optimalno. Svojim tlem in rastlinam privo{~imo gnojila, vendar vedimo, da pretirana skrb bolj {koduje kot koristi.

Name{~anje umetnih dupel

So`itje s pticami v vrtu N

ame{~anje umetnih dupel pri nas {e ni tako raz{irjeno kot zimsko krmljenje, dobiva pa vse ve~ privr`encev. S tem, ko omogo~imo pticam gnezdenje v vrtu, pa poleg tega, da jih la`je opazujemo tudi pomladi in poleti, zagotovimo tudi biolo{ko ravnovesje v njem. Tam, kjer smo namestili dovolj gnezdilnic, nam ne bo potrebno uporabljati insekticidov.

Najbolj uveljavljen material za izdelavo umetnih dupel, ki jih imenujemo tudi gnezdnice, je les. Slabe strani le-teh so, da po nekaj letih propadejo, vanje zlahka vdre detel, in so nekoliko zahtevnej{e za izdelavo. V tujini jih izdelujejo iz me{anice betona in `aganja in so zato zelo obstojne, detel pa ne more upleniti mladi~ev. Sam sem preizkusil umetna dupla iz `eleznih cevi, ki so prakti~no neuni~ljive, obvezno pa jih moramo dobro izolirati in namestiti tako, da bodo ve~ino dneva v senci.

Najenostavneje in najhitreje pa si lahko izdelate umetnega dupla iz kartonske cevi, ki vam jo bodo z veseljem odstopili v prodajalni talnih oblog in tepihov. Cev najprej nare`ite na okrog 25 centimetrov dolge kose, ki so na enem koncu odrezani po{evno. Leseno streho pritrdite s silikonskim kitom. Dno izre`ite iz lesa in ga vsadite v obod kartonskega valja, nato pa

obvezno pritrdite z vijaki ali `i~niki. Mah in drugo gradivo gnezda bo vla`no in ne smete dopustiti, da bi zaradi tega dno padlo iz razrahljane lepenke, preden bo gnezditev kon~ana. Ko je taka gnezdilnica enkrat zasedena, postane neuporabna. Po kon~ani gnezditvi jo enostavno se`gemo in s tem uni~imo tudi pti~je zajedalce in njihovo zalego v ostankih gnezda.

Velikosti vhodnih odprtin naj bodo prilagojeni pticam, za katere gnezdilnico namenjamo. Vhodna odprtina premera 26 milimetrov bo prav{nja za mo~virsko, gorsko in ~opasto sinico ter plav~ka.

Gnezdilnica z ve~jo - 32-milimetrsko odprtino je namenjena za brgleza, veliko sinico, ~rnoglavega in belovratega muharja, pogorel~ka in vijeglavko. Ne bo odve~, ~e izdelamo tudi gnezdilnici z vhodno odprtino 45 mm za {korca in 60 mm za smrdokavro. Bolj pestra bo ponudba, ve~ja bo verjetnost, da bomo pernate “najemnike dobili `e prvo leto.

V na{ih podnebnih razmerah ve~ina ptic pri~ne z gnezdenjem aprila in maja, zato je najbolje, da namestite gnezdilnice do konca februarja. Ve~ja koli~ina praznih gnezdilnic odvrne od plenjenja velikega detla. ^e je zasedena le vsaka tretja, ga odvrne od nadaljnega iskanja. Pred doma~o ma~ko so najbolj varni mladi~i v vise~ih

Plav~ek prina{a hrano mladi~em v umetnem duplu iz kartonske cevi. gnezdilnicah, posebno, ~e jih obesimo bolj proti koncu vej.

Pred vandali v urbanem okolju so najbolj varna umetne dupla, ki jih namestimo visoko v kro{njah dreves in so tako skrita pred zlobnimi o~mi.

� in foto: Boris Kozinc

8

MOJ VRT

OPRAVILO MESECA

Strokovnjak svetuje

Obrezovanje - vzgoja sadnega drevja ako kot pri vsakem delu je tudi pri obrezovanju, t.j. pri vzgoji sadnega drevja dobro vedeti, zakaj (A), kako (B) in kdaj (C) to lahko po~nemo.

Na ta na~in bomo oblikovali kro{njo, s katero bomo zadovoljni.

T

A. Zakaj obrezujemo sadno drevje?

Sadno drevje obrezujemo predvsem zato, da s tem po eni strani dose`emo ~imbolj{o osvetlitev listja v vseh delih drevesne kro{nje s ~imer zagotavljamo optimalne mo`nosti za asimilacijo - to je s fotosintezo pogojeno nastajanje vedno novih spojin v njem. Hkrati pa s tem dosegamo uravnote`enje med rastjo in rodnostjo s ~imer ne zagotavljamo samo zgodnej{i za~etek rodnosti temve~ tudi njeno rednost. Hkrati pa po drugi strani vzgojimo tudi tako kro{njo, ki bo zapolnjevala obrezovanemu drevesu namenjeni prostor in ogrodje drevesa, ki bo tudi kasneje v ~asu polne rodnosti lahko nosilo celoten pridelek.

B. Kako obrezujemo in s tem vzgajamo sadno drevo?

Predvsem moramo dobro poznati in vedeti kako raste in se obra{~a sadno drevje `e samo po sebi brez na{ega poseganja vanj z obrezovanjem po eni in kako se drevo odzi-

va na na{e vzgojne ukrepe po drugi strani.

Po naravi rastejo vse rastline in tudi sadno drevje bolj ali manj izrazito navzgor - proti svetlobi. V zgornjem bolj osvetljenem delu rastejo bolj mo~no in bolj navzgor a v spodnjem v senci bolj polo`no ali celo navzdol.

Zaradi tega tvorijo samorasla sadna drevesa najve~krat preozke in prepokon~ne in s tem v notranjosti slabo osvetljene piramidalne kro{nje, ki zarode kasneje in predvsem v sredini kro{nje manj kakovosten pridelek. Prav to pa s ku{amo s pravilno in in bolj ali manj mo~no vzgojno rezjo prepre~iti. Pri tem moramo vedeti in upo{tevati tudi to kako se bo drevo odzvalo na na{e obrezovanje, da bo s~asoma dobilo tako obliko, ki bo omogo~ala ~im bolj enakomerno osvetlitev celotne kro{nje. Pri tem moramo upo{tevati predvsem dvoje pravil:

I. ^im mo~neje re`emo, {e posebej ~e kraj{amo poganjke v ~asu mirovanja, tem mo~neje le-ti odganjajo in se obra{~ajo a slab{e rode.

II. ^imbolj polo`na je njihova lega tem prej nastavijo cvetno brstje, zarode in s tem zmanj{ajo bujnost rasti, kar najla`je dose`emo predvsem z upogibanjem in razpiranjem poganjkov. ^e upo{tevamo ti dve glavni lastnosti rasti in obra{~anja na eni, kot tudi nastavljanja cvetnega brstja in rodnosti na drugi strani, lahko torej s posameznimi vzgojnimi ukrepi uravnavamo tako rast kot tudi rodnost drevesa ter s tem hkrati tudi njuno medsebojno uravnoVpliv pokon~nosti te`enje. V ta namen se poganjkov na rast in poslu`ujemo predvsem na rodnost. naslednjih ukrepov: 1. Prikraj{evanje. Z njim na sadnem drevesu uravnavamo `e takoj po sajenju vi{ino debla in kasneje ja~anje in obra{~anje posameznih, predvsem ogrodnih vej od zasaditve do konca vzgojne rezi.

Kraj{anje.

Upogibanje.

Izrezovanje - spro{~anje ogrodne veje.

Razpiranje ogrodnih vej.

Odvajanje.

Spodrezovanje.

MOJ VRT 2. Upogibanje. Z njim vplivamo predvsem na zgodnji in redni nastavek cvetnega brstja in s tem na rodnost hkrati pa z njim {irimo kro{njo in izbolj{ujemo osvetlitev.

3. Izrezovanje.

Z izrezovanjem pre{tevilnih, prepokon~nih in premo~nih po-ganjkov t.i. bohotivk in pavoditeljic (vrhu konkuren~nih poganjkov), ki sen~ijo in zgo{~ujejo kro{njo.

Izbolj-{ujemo osvetlitev ter hkrati prihranimo in preusmerimo hranilne snovi v druge rodne dele kro{nje.

4. Z razpiranjem vej, najpogosteje pod kotom 45O hkrati {irimo kro{njo, {e posebno mladih, bujno rasto~ih dreves in njih ogrodnih vej.

5. Odvajanje vej je zna~ilno v tem, da z njim omogo~amo dodatno osvetlitev `e starej{ih dreves, ki jih hkrati uravnote`imo z ostalimi vejami v kro{nji.

6. S podrezovanjem vej, posebno ~e so te zaradi te`e pridelka `e preve~ izrojene, oslabele in upognjene jih s tem ponovno pomladimo in jim s tem podalj{amo obdobje polne rodnosti.

C. Kdaj se obrezuje sadno drevje?

Sadno drevje lahko obrezujemo pozimi v obdobju mirovanja ali poleti torej med vegetacijo. Praviloma se lahko obrezuje tako pozimi kot poleti, vendar moramo upo{tevati, da se s poletno rezjo odstranjuje tudi del listja, kar velja {e posebno za kraj{anje poganjkov - t.i. pinciranje in rde~enje poganjkov - odnosno njihovo odstranjevanje t.i. mandanje, ki slabi rast drevesa.

Zato je smiselno, da se taka “zelena� poletna rez opravlja predvsem v vrhovih najbolj bujno rasto~ega drevja.

S pavilnim izborom in izvedbo vseh teh vzgojnih ukrepov pa je mo`no vzgojiti razli~ne vzgojne oblike kro{enj sadnega drevja tako za bujno rasto~a in hkrati visokodebelna drevesa, ki jim najbolj ustrezajo piramidalne kro{nje, kot tudi za bolj ali manj {ibko rasto~e sorte in podlage, ki jim bolj ustrezajo nizkodebelne vzgojne oblike - raznih zvrsti sadnih grmov.

Medtem ko sta ti dve vzgojni obliki s svojimi zvrstmi najprimernej{i za samostojno prosto stoje~a sadna drevesa s svojimi okroglimi kro{njami, medtem ko so za ob

OPRAVILO MESECA

9

Izbolj{ana piramida. stenah zasajeno sadno drevje ustreznej{e bolj plo{~ate sadne kro{nje, med njimi {e posebno razli~ne vrste palmet in kordonov.

Za bujno rasto~a drevesa je med vsemi temi v toku ~asa preizku{enimi vzgojnimi oblikami naravni rasti sadnega drevja najbolj prilagojena kro{nja za bujnorasto~a drevesa t.i. - izbolj{ana piramida, ki jo je zato tudi najla`je pravilno vzgojiti.

Sadni ali vreten~asti grm.

� Valentin Benedi~i~, sadjar v pokoju

Hkrati pa vas vabimo na prakti~ni prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki bo 2. marca ob 9. uri v nasadu Resje pri Podvinu.

Po{evna palmena.

Primer lepo vzgojene izbolj{ane piramide v prvem letu po zasaditvi.

10

ZA BOLJ[I PRIDELEK

MOJ VRT

Gnojenje

Zdrava in rodovitna tla pogoj za dober pridelek

nevi se dalj{ajo, son~ni `arki postajajo vse mo~nej{i, pribli`uje se pomlad. Tudi na{i vrtovi se bodo po~asi zbudili iz zimskega spanja in prav je, da v tem ~lanku posvetimo nekaj besed obdelavi tal in gnojenju.

D

Glavni cilj gnojenja je doseganje ~im ve~jega in kakovostnega pridelka. Pri tem pa ne smemo pozabiti na vplive na okolje in ekonomski u~inek.

Gnojiti je potrebno v skladu s potrebami rastlin po hranilih. Upo{tevati je potrebno: - razpolo`ljive koli~ine hranil v tleh - pri~akovano koli~ino pridelka - teksturo, pH reakcijo tal in vsebnost humusa v tleh - pridelovalne razmere, ki vplivajo na dostopnost hranil - skupno koli~ino hranil, ki jo vna{amo v tla.

Temelj vsakega strokovnega gnojenja je analiza tal, ki nam nudi osnovne podatke o preskrbljenosti tal s hranili. Na osnovi teh

podatkov in pri~akovanega pridelka potem dolo~imo pravilne odmerke hranil za posamezne kulture.

Rastline potrebujejo za rast ogljikov dioksid, kisik in vodo ter glavna rastlinska hranila (du{ik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, `veplo) in mikrohranila (bor, mangan, baker, cink, molibden, `elezo, natrij, klor, silicij), ki jih ~rpajo iz talne raztopine.

Za gnojenje uporabljamo organska (hlevski gnoj, kompost, gnojnica, gnojevka, podorine in druga organska gnojila, ki jih lahko kupimo v specializiranih trgovinah) in mineralna gnojila (NPK, PK, K,..).

Hranila v mineralnih gnojilih so v taki obliki, da so rastlinam dostopna, vendar se obi~ajno ve`ejo na talne delce in humus.

Postopoma prehajajo v talno raztopino, od koder jih sprejemajo rastlinske koreninice.

Pri organskih gnojilih (kompost, hlevski gnoj) pa je ve~ina hranil vezanih v organski snovi in rastlinam ni takoj dostopna. [ele s pomo~jo mikroorganizmov se organ-

ske snovi razkrojijo do preprostih anorganskih spojin, ki predstavljajo hrano rastlinam. Dolo~en dele` organske snovi pa ne razpade povsem in se spremeni v trajni humus. S tem se ustvarja pozitivna bilanca humusa v tleh, ki vpliva tudi na strukturo tal. Sprejem hranil je mnogo bolj{i v dobro strukturiranih tleh.

Pomembno pri gnojenju je: - gnojilo zadelamo v tisto globino tal, kjer se bo razvilo najve~ korenin - z du{ikom gnojimo pred ali med rastjo, najve~ za dva meseca v naprej - rastlina se bo pri rasti vedno ravnala po tistem hranilu, ki ga je v tleh najmanj - ne pozabimo na zmernost, saj preobilo dobrega tudi lahko {kodi.

Zdrava in rodovitna tla vsebujejo dovolj humusa, imajo optimalen pH, zadostno in pravilno razmerje makro in mikrohranil, v tleh pa mora biti velika aktivnost mikroorganizmov, de`evnikov,.. Le taka zemlja je rodovitna in zdrava. � Alenka Novak

MOJ VRT

OGLAS

11

12

NA VRTU FEBRUARJA IN MARCA

Ne bo nam dolg~as

Sejemo, sadimo in gnojimo Zelenjavni vrt

Tla so bila nekaj ~asa pokrite s sne`no odejo in so se spo~ila. Mraz je naredil svoje in toplota `e privablja na dan motovilec, ki popestri na{ jedilnik. Kmalu se mu bo pridru`il regrat.

V tem ~asu `e nabavljamo seme. Semenski krompir lahko pripravimo na hiter vznik in hitro za~etno rast kar imenujemo siljenje krompirja. Krompir namre~ prisilimo, da po`ene kali~e, 1-2 cm dolge, ki morajo biti dobro razviti in utrjeni. Dobro razviti kali~i so zelenkaste barve in so kratki ter odebeljeni. ^e so kali~i dolgi in beli, pomeni, da jim primanjkuje svetlobe. Tako pripravljen krompir vznikne 7 do 10 dni prej. Tudi zaradi bolezni je bolje, da so gomolji nakaljeni. Tako je manj mo`nosti za po{kodbe bele noge in bele trohnobe.

Krompirjeva cima hitreje prekrije zemljo in zavre razvoj plevela.

Gomolje za~nemo siliti dva meseca pred sajenjem. Polo`imo jih v plitve zaboje in postavimo v svetel prostor, ki ga lahko ogrevamo. Pri tem odstranimo vse vr{ne kali~e, ker zavirajo rast drugih. Gomolje postopoma ogrevamo iz 40 C na pribli`no 120C in pazimo, da je dovolj svetlo, kajti le tako bomo omogo~ili razvoj ~vrstih kali~ev. ~e v prostoru za siljenje primanjkuje svetlobe, si lahko pomagamo s fluorescentnimi cevmi. Med hitrej{e na~ine za spodbujanje rasti kali~ev sodi tudi kratkotrajno ogrevanje gomoljev na pribli`no 120C pribli`no teden dni pred sajenjem. Vendar moramo paziti, da pred sajenjem gomolje ohladimo.

V toplo gredo sejemo solato, cveta~o, kolerabico, redkvico, majaron, `ametnice in dalije. Seme lahko pred mrazom zavarujemo s slamo, saj seme kali v temi, razen solate. Ko seme vzkali, odstranimo zastirko.

Z grabljami trato prezra~imo in odstranimo odmrlo trato, mah in listje.

^e `elimo pridelati lastne sadike paradi`nika, je konec meseca najugodnej{i ~as za sejanje.

Sobne in balkonske rastline Rastline porebujejo ve~ hrane, zato jih je potrebno presaditi ali dognojiti. Presajenih rastlin ne zalivamo takoj. Balkonske rastline, bo`i~ni kaktus in klivije sedaj po~ivajo. Le ob toplih dneh jih orosimo z mla~no vodo.

Trata Ko se zunaj otopli, kmalu poprimemo za grablje in se odpravimo trebiti. S tem opravilom trato prezra~imo, odstranimo listje, odmrlo trato in druge vrtne ostanke, ki ne spadajo na trato. Tla lahko izbolj{amo tudi z rednim letnim zra~enjem travne ru{e.

Ru{o prebadamo z vilami in rahlo privzdignemo, tako da bo pri{lo do korenin ve~ zraka. Sestavo tal izbolj{amo tudi z dodatki me{anice mivke in {ote, s katero zapolnimo luknje, ki smo jih predhodno naredili z vilami. S tem prepre~ujemo ali odpravljamo vzroke za nastanek mahu v travi. Vzroki za mah v trati so: - Prekisla tla. Poleg mineralnih gnojil, ki delujejo kislo, je priporo~ljivo dodajati tudi kamninsko moko, ki deluje bazi~no in kalcit za apnenje.

- Zbita tla. Z vilami rahljamo travno ru{o.

- Slabo propustna tla. V te`kih tleh se dolgo zadr`uje vlaga in zato primanjkuje kisika, kar prepre~uje rast travi. Odmrlo travo nadomesti mah, ki mu taki pogoji ustrezajo. Tla lahko izbolj{amo z organskim gnojenjem (dobro ule`an hlevski gnoj, razni komposti) in dodajanjem mivke.

- Sen~ne lege. Temu vzroku se izognemo tako, da drevesa obre`emo, da bo do tal pri{lo ve~ sonca (seveda, ~e so drevesa vzrok sence) ali namesto trave posejemo oz. posadimo rastline, ki ne potrebujejo veliko sonca (dihondra, mirta...).

- Nepravilno zalivanje v poletnem ~asu.

Okrasni vrt Ko ne zmrzuje ve~ in sledi obdobje pomanjkanja padavin, za~nemo zalivati zimzeleno okrasno drevnino. Lahko se lotimo tudi

Motovilec je `e na na{em jedilniku. obrezovanja, saj s tem vzdr`ujemo dolo~eno ravnovesje. Rastline obdr`ijo obliko, ki smo si jo zamislili. Z rezjo tudi usmerjamo rast rastlin, podalj{amo njihovo `ivljenjsko dobo, in vzpodbudimo vsakoletno obilno cvetenje. Z odrezanimi vejami drevja ali grmi~evja (japonske ~e{nje, forzitije, vrbe, topola...), ki jih postavimo v topel prostor, vzpodbudimo brstenje in prikli~emo pomlad v stanovanje. Jeseni posajene okrasne ~ebulnice (narcise, tulipane) pognojimo z NPK gnojilom ali kompostom, ki ga z grabljami vdelamo v tla.

Sadni vrt Po{kodbe od mraza in razpoke na drevesni skorji prema`emo s cepilno smolo.

Najpomembnej{e opravilo je zimska rez in {kropljenje, ki nam prihrani precej nev{e~nosti s {kodljivci in boleznimi sadnega drevja. Pred {kropljenjem pograbimo odpadlo listje pod drevesi in ga se`gemo, ker se v njem skrivajo trosi bolezni in jaj~eca ter li~inke {kodljivcev. {kropimo v ~asu nabrekanja brstov, saj prepozno {kropljenje lahko povzro~i o`ige listov ali celo uni~i brste. Uporabimo pripravke na osnovi mineralnih olj za zatiranje {kodljivcev (Belo olje, Oleo ultracid...) in organske fungicide za prepre~evanje bolezni.

Bakrenih pripravkov ne me{amo z mineralnimi olji. O izbiri za{~itnih sredstev za varstvo rastlin se posvetujemo s svetovalcev v kmetijski prodajalni. Pred {kropljenjem dobro preberemo navodila za uporabo.

Uporabimo tehni~no brezhibno {kropilnico in upo{tevamo za{~itne ukrepe. Za {kropljenje izberemo son~en dan, brez vetra. {kropimo dopoldne, da voda izhlapi in na vejah ostane tanek film olja. Deblo in vse veje dobro omo~imo s {kropilno brozgo. Po mo~nej{ih padavinah ponovno {kropimo, ~e nam to dopu{~a razvojna faza rastlin.

MOJ VRT Kmetijsko gozdarska zadruga SAVA z.o.o. Lesce

Bogata izbira za vrti~karje in kmete

Nudimo vam: ❖ vse vrste semen (vrtna, travna, cvetje) ❖ semenski krompir ❖ folija za zastiranje posevkov ❖ mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA) ❖ lon~ki in korita za presajanje lon~nic ❖ vse vrste zemlje ❖ vrtno orodje ❖ sredstva za varstvo rastlin ❖ krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, koko{i, pi{~ance, kunce in pra{i~e ❖ vse za rejce malih `ivali ❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ❖ za{~itna delovna sredstva

Slike od zgoraj navzdol: upravna stavba KGZ Sava s trgovino v Lescah, notranjost le{ke trgovine, trgovina KGZ Sava v Kranjski Gori, semena raznobarvnih cinij kot tudi vsa ostala semena se ponujajo na prodajnih policah obeh zadru`nih trgovin.

14

IZKU[NJE

MOJ VRT

Nadomestek namakanju

Zdaj je ~as za boj proti su{i z uporabo agrogela N

amakanje je eden najstarej{ih agrotehni~nih ukrepov. Zaradi na{ih podnebnih razmer se namakanje pri nas v preteklosti ni uveljavilo, razen delno v obalno-kra{kem pasu, pa {e tam bolj kot vrti~karsko zalivanje, ne pa kak{no sistemati~no ukrepanje ve~jih razse`nosti. Pri sadjarstvu pa v preteklosti o namakanju na Slovenskem skoraj ne moremo govoriti.

Z inteziviranjem pridelave pa je tudi namakanje postalo smiselen ukrep.

Ker pa je marsikje zaradi oblike terena in dostopnosti vodnih virov zelo te`ko izvedljivo, ga {e vedno malo uporabljajo.

Te`ave s su{o pa je mogo~e re{evati tudi druga~e; to po izku{njah zadnjih let pri nas ni ve~ samo naklju~je.

Dejstvo, da nekatere prsti dlje zadr`ujejo vlago in na njih posajeni nasadi ne trpijo toliko zaradi su{e, je spodbudilo pedolo{ke raziskave. @e zelo dolgo so znani dodatki, kot na primer {ota, ki zemlji izbolj{ajo sposobnost

zadr`evanja vode. Podobno delujejo razni prozorni dodatki zemlji, kot sta glinopor ali vernikulir. Ti dodatki izbolj{ajo kapilarno strukturo prsti in lahko glede na svojo te`o vpijejo dvaali trikratno te`o vode.

Pred kratkim je bil na tem podro~ju narejen velik korak naprej. Na trg so pri{li takoimenovani hidrogeli, to so snovi, ki lahko ve`ejo nekaj stokratno koli~ino vode glede na svojo te`o.

Sodobni hidrogeli so skoraj brez izjeme inertni akrilni polimeri, ne{kodljivi okolju. V Sloveniji proizvaja hidrogele po lastni tehnologiji Melamin iz Ko~evja, za kmetijstvo pod imeni Agrogel in Agrogel-K.

Tehnika uporabe agrogela Na~in uporabe in doziranja je prikazan `e v prospektu in navodilih za uporabo. Ker pa je uporaba agrogela zelo {iroka, navajamo nekaj tehni~nih principov delovanja, ki pomagajo pri pravilni uporabi agrogela pri razli~nih kulturah.

Agrogel lahko imamo za povsem

inertni rezervoar za vodo v granulatu.

Ta “rezervoar� je prazen, zato ga moramo napolniti.

Korenine vodo ~rpajo neposredni iz agrogela, nekaj vlage pa dobijo po kapilarnem sistemu zemlje iz agrogela. Agrogel se pri namakanju ali de`ju polni skoraj samo po kapilarnem sistemu prsti. Voda, ki je vezana na agrogel, je vsaj 95 % na voljo rastlinam in njena sestava je v ravnote`ju s sestavo vode v kapilarnem sistemu prsti.

Gnojila in predvsem proti vodi odporne aktivne snovi gredo v agrogel po kapilarnem sistemu prsti, izhajajo pa v glavnem po koreninskem sistemu rastlin. Tako lahko previdimo bolj{i izkoristek hranil. Tehnologija uporabe na ve~jih povr{inah je podobna kot pri uporabi granuliranih industrijskih gnojil. Ne glede na kulturo veljajo tile temeljni principi: a) agrogel vnesemo v korenino globinskega sistema kulture; b) razporejenost v prsti naj bi bila enakomerna; c) agrogel mora po vna{anju dobiti dovolj vode, da nabrekne od polne kapacitete.

Najbolje je uporabiti agrogel pri pripravi zemlji{~a, mogo~e pa ga je pri `e posajenih trajnej{ih rastlinah zakultivirati v medvrstne prostore, ~im bli`e koreninam. Pri takem delu lahko vzamemo 300 do 1000 g agrogela na m3 obdelane prostornine koreninskega sistema, glede na su{nost obmo~ja. Uporaba je smiselna tudi v rastlinjakih in drugje, kjer ni te`av z namakanjem, ker agrogel kot odli~en regulator vlagev tleh ugodno vpliva na razvoj rastlin.

Ravnanje z agrogelom in uporaba sta povsem netoksi~na in nenevarna.

V sadjarstvu lahko agrogel uporabimo predvsem na dva na~ina: kot dodatek v prst pri pripravi zemlji{~a oziroma v sadilno jamo, in agrogel-K kot za{~ito koreninskih laskov pri presajanju. V vrtnarstvu in zelenjadarstvu pa je uporaba podobna, agrogel zafrezamo v prst, obi~ajno 30 - 100 g/m3, agrogel-K pa uporabimo za pripravo presajevalne paste.

Kak{ne so prednosti uporabe agrogela?

Prvi~, koreninski laski sadike se zaradi uporabe paste niso izsu{ili in sadika takoj po sajenju nemotoma raste

brez presaditvenega {oka. Agrogel v sadilni jami po prvih pet let zagotavlja skoraj idealen zra~no-vodni re`im na prostoru razvoja koreninskega sistema. Prst, obdelana z agrogelom, je rezervoar za vodo, ki ga lahko napolni tudi kratka poletna nevihta, ker je prst odporna proti skorjenju. Kakor za vodo je agrogel rezervoar tudi za hranilne snovi, raztopljene v vodi, tako da nam izbolj{a izkoristek gnojil in zmanj{a izpiranje hranilnih snovi iz prsti. Prav tako pa kompenzira neugodne vplive prevelike koli~ine vode v tleh. Tako omogo~a bolj{i razvoj koreninskega sistema in celotne sadike.

V primerjavi z namakanjem je uporaba hidrogelov bolj{a zaradi ni`je osnovne cene, izbolj{anega izkoristka gnojil in strukture prsti, slab{a pa zaradi manj{e trajnosti (po petih letih agrogel ni ve~ u~inkovit) in omejene vodne zaloge (kilogram uporabljenega agrogela lahko teoreti~no uskladi{~I zalogo do 400 l de`evnice, v praksi pa okoli 200 l vode enake sestave, kot je navadno v prsti).

V lanskem su{nem letu so bile posebej vidne prednosti uporabe agrogela.

V lanskih izredno neugodnih razmerah se je agrogel v nasadih jagod zelo dobro obnesel, propad sadik zaradi su{e je bil skoraj povsem prepre~en, rast pa bujna.

Tudi nasadi jabolk, posajeni v spomladanskem sajenju, so prenesli su{o tako reko~ brez posledic za njihovo rast. Vrtnine, kot naprimer fi`ol in pozno sejane kumare, pa so ob uporabi agrogela in brez zalivanja normalno rasle in rodile nekaj tednov dlje kot enake brez uporabe agrogela, potem se je na vrhuncu su{e rast ustavila, vendar so rastline ostale vitalne, tako da so ob prvih septembrskih padavinah znova rasle in celo rodile. Izredno dobri rezultati so bili dose`eni pri paprikah in paradi`niku, koruza je ob uporabi agrogela samo v vrstah ob sajenju (25 kg/ha) dosegla 20 % ve~ji pridelek, p{enica pa ob uporabi 50 g/m2 kar za 25 % ve~ji pridelek.

Ob pravilni uporabi nam lahko, posebno ~e gledamo dolgoro~no, agrogel pri vsaki intenzivnej{i kulturi ve~kratno povrne stro{ke.

� mag. Primo` Ogorelec

NASVETI

MOJ VRT

15

Uporabimo vrtnarske vlaknovine

Zgodnji in ve~ji pridelek v na{em vrtu

ivimo v geografskem okolju z navidez ugodnimi klimatskimi pogoji.

Ko izkoristimo prve lepe zgodnje spomladanske dneve za pripravo gredic, `elimo, da bi ~imprej kaj vzklilo. Zemlja pa {e ni dovolj ogreta, poleg tega pa na na{em podro~ju otoplitvi sledijo ohladitve z nizkimi temperaturami.

@

Danes uporabljamo hibridna semena, ki nam sicer prinesejo ve~ pridelka, so pa le-ta ob~utljiva na nizke temperature. Velikokrat krivimo “slabo seme” za slabo kalitev. Te te`ave re{ujejo tuneli in rastlinjaki, ki pa zavzamejo ve~ prostora. Potrebno je prezra~evanje, saj ~ez dan temperature precej narastejo, kar pripelje do “o`iga”. Pred leti so uporabljali tudi polietilenske folije za neposredno prekrivanje posevkov. @e nekaj let pa se pove~uje uporaba vrtnarskih vlaknovin - prevlek za pokrivanje rastlin. Izdelane so iz polipropilenskih vlaken po metodi termi~nega vezanja. Vlakna

na ta na~in med seboj ustvarijo mikropore, ki so porazdeljene po vsej povr{ini in omogo~ajo enakomerno propustnost svetlobe, zraka in vode. Rastlinam, pokritim z vrtnarsko vlaknovino omogo~a najbolj{e pogoje za uspe{no rast, saj se pod njo ustvari ugodna mikroklima. Pove~a se vla`nost, zmanj{a pa se potreba po zalivanju. Zalivamo po pokritem posevku. Zmanj{a se uporaba gnojil in kemi~nih sredstev za varstvo rastlin, izbolj{a pa se struktura tal.

Vlaknovino odkrivamo v ~asu cvetenja.

Vlaknovina nadome{~a ali dopolnjuje rastlinjak. Odpade tudi skrb zaradi “o`iga”, saj vlaknovina ne samo bla`i nizke no~ne temperature, ampak tudi vro~e opoldansko sonce ne po{koduje rastlin. Zato je uporaba primerna za vse, ki nimajo dovolj ~asa, da bi vsako jutro in ve~er odkrivali in pokrivali rastline, kot je to potrebno pri tunelih.

Vrtnarske vlaknovine polagamo ohlapno ~ez gredo, ob robovih ga obte`imo z zemljo, deskami ali kamenjem.

Vrtnarske vlaknovine uporabljamo v vseh letnih ~asih. Spomladi - takoj po sajenju ali presajanju, ko so rastline najbolj potrebne varstva in najbolj{ih razmer za bolj{o rast.

Pokrivamo solatnice, kapusnice, korenje, peter{ilj, redkev, paradi`nik, papriko, kumarice, kolerabico, {pina~o, zgodnji krompir, vrtne jagode, vse vrste zeli{~, ro`, grmovnic, kot so ribez in maline okrasnih rastlin.

Poleti prepre~uje izsu{itev zemlje, {~iti pred vetrom, bla`i posledice to~e in neurja.

Za{~iti rastline pred insekti , pticami in glodalci. Za{~iti tudi pred ~ebulno muho.

Jeseni se podalj{a rastna doba, dozorevanje pa je bolj{e. Pozimi uporaba vrtnarskih vlaknovin omogo~a prezimovanje rastlin.

Na trgu dobimo vrtnarske vlaknovine pakirane v dimenzijah, ki so najbolj primerne za porabnike. Z blagovno znamko Vrteks pa je kot proizvajalec prisotna dru`ba Tosama, ki je edina tudi proizvajalka vrtnarske tka✍ Vinko Ocepek nine.

16

POMLAD SE BLI@A

MOJ VRT

Vse za kmetovalce in vrti~karje

Bolj{i dober kmetovalec kot dobra njiva!

In dober kmetovalec ve, kje se da na enem mestu dobiti vse, kar potrebuje.

- semena, za{~ita, gnojila, zemlja za ro`e, vrt, zelenice - vrtne kosilnice, drobno vrtno orodje, zalivalni program - okrasni lonci, korita za ro`e - lon~nice, darilni program, aran`iranje - umetna gnojila - fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - krmila, mineralno vitaminski dodatki, `ita ...

- kmetijska mehanizacija - stroji, rezervni deli - delovna za{~ita, gozdarska oprema - hobi program, ro~no orodje - konjeni{tvo, hlevska oprema - pa{ni{tvo, mesarska oprema - ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo - barve, laki, premazi, olja, maziva - gospodinjski pripomo~ki

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali