Moj vrt september 2009

2

CVETJE V JESENI

MOJ VRT

Rastline z podzemnimi zalo`nimi organi jeseni

Za cveto~o pomlad na doma~em vrtu

esen je ~as, ko moramo pripraviti rastline za prezimovanje ali pa poskrbimo za zasaditve, ki nas bodo razveseljevale spomladi. Nekatere moramo pred mrazom pripraviti na prezimovanje, druge pa zopet potrebujejo mraz za svojo cveto~o predstavitev. Podrobneje si poglejmo kaj so sploh podzemni zalo`ni organi.

J

Kot nam `e samo ime pove, so to organi, kamor rastlina shranjuje rastlinske sladkorje. Ti organi so ~ebulice, korenike ali rizomi in gomolji. S temi organi lahko nespolno (vegetativno) razmno`ujemo rastline kar z delitvijo.

Pa za~nimo z delom na vrtu. Lepotice dalije nas sedaj {e razveseljujejo z barvitimi cvetovi, ki so razli~nih oblik in velikosti.

Vendar njihova lepota in trdnost ob prvi pozebi v trenutku izgine. Takrat je ~as, da jih pripravimo na prezimovanje. Nadzemne dele, ki so propadli zaradi pozebe odstranimo tako, da jih odre`emo 10 cm nad zemljo. Nato z vrtnimi vilami izkopljemo gomolje. Pri tem smo previdni, da jih ne po{kodujemo. Gomolje o~istimo, preventivno popr{imo s fungicidom proti glivi~nim obolenjem in jih posu{imo. Nato jih damo v zra~no embala`o – plasti~ne mre`aste vre~e, lahko papirnate ali lesen zaboj in jih shranimo v zra~nem suhem prostoru, kjer temperatura ne pade pod 0 stopinj Celzija. Ne pozabite ozna~iti katera sorta dalij je v posamezni embala`i, saj si boste s tem prihranili marsikatero zadrego. Spomladi, ko boste gomolje ponovno sadili, ne bo vpra{anja, katere dalije so to. Ali so visoke ali nizke, kako cvetijo?

Ko smo pospravili na mraz ob~utljive dalije, pomislimo, katere rastline bomo v jeseni sadili in jih izpostavili mrazu. Za to skupino rastlin je zna~ilno, da so to spomladi cveto~e in da za svoje cvetenje nujno potrebujejo mraz. V veliki ve~ini so to nam dobro znane spomladanske ~ebulnice kot so

^ebulice okrasne ~ebule tulipani, narcise, `afrani, zvon~ki, hijacinte in {e mnogo drugih. ^ebulice potrebujejo mraz zato, da se razvije zasnova cveta in tako rastlina spomladi cveti. ^e boste npr.: tulipane posadili spomladi, bodo iz ~ebulic zrasli le listi, cvetov sploh ne bo, ali pa bodo nerazviti in posu{eni.

Torej, ~e `elimo cveto~o pomlad opazovati na doma~em vrtu ali okrasnem loncu na balkonu, moramo `e zdaj razmi{ljati o na{ih `eljah in zasaditvah. Ko si v mislih ali na papirju oblikujemo sadilni na~rt, sledi nakup ~ebulic. Pri tem moramo biti zelo pazljivi in kupiti ~isto zdrave ~ebulice. Take ~ebulice so trdne, brez po{kodb in brez ~rnih pikic, ki so znak glivi~nega obolenja.

Samo zdrav sadilni material nam bo nudil zdrave in lepe spomladi cveto~e rastline, ki nam bodo v veselje. Ne kupujmo poceni sadilnega materiala, mehkih ~ebulic, zasu{enih korenik, ki jih ne vidimo, saj jih zakriva `agovina v vre~kah. Tak nakup nas bo le raz`alostil in misli o cveto~ih umetninah se bodo razblinile.

Ni pa vse samo v sadilnem materialu, ampak je zelo pomembno kako ga ustrezno posadimo in pripravimo na pomladno

cvetenje. Najprej moramo pripraviti gredo ali cvetli~ni lonec. Greda mora biti prepustna, torej se izogibamo krajev, kjer zastaja voda. V take predele posadimo le zvon~ke in mo~virsko logarico oz. rastline, ki prena{ajo zastajanje vode. Druge ~ebulnice ob preveliki koli~ini vode zgnijejo. Torej na prepustnem zemlji{~u pripravimo gredo in jo prelopatimo. V primeru, da imamo slabe izku{nje z voluharjem ali mi{mi, si pripravimo ko{are, v katere bomo dali ~ebulice, da bodo za{~itene pred la~nimi `ivalcami.

Take ko{are lahko kupimo, ali pa jih oblikujemo kar sami iz drobne kovinske mre`e. Te ko{are nato vkopljemo na ustrezno globino, ki je trikratna vi{ina ~ebulic, ki jih `elimo posaditi. ^ebulice nato razdelimo na ustrezno sadilno razdaljo, vendar upo{tevajmo, da najlep{e pridejo do izraza v skupinah. ^e `elimo ÂťpobarvatiÂŤ na{o trato pred hi{o, lahko raztreseno posadimo gomolj~ke `afrana ali zvon~kov. Ti majhni cveto~i znanilci pomladi se najlep{e predstavijo v ve~jem {tevilu. Najbolje je, da kupimo embala`o, ki vsebuje po 100 ali 200 gomolj~kov ali ~ebulic in jih posadimo. Te rastline zacvetijo tako zgodaj, da trava {e

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 15. 9. 2009, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: mag. Sabina [egula; izdajatelj: SPECOM d.o.o., ~asopisno-zalo`ni{ka dejavnost in oblikovanje, 4248 Lesce; naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 040/202 384, www.specom.si). Naslovnica: hortenzija (foto mag. Sabina [egula).

MOJ VRT nima intenzivne rasti in do prve ko{nje `e zaklju~ijo svojo predstavitev. Tudi njihovi listi imajo dovolj ~asa, da s fotosintezo, ki poteka v zelenih delih rastlin, napolnijo podzemne zalo`ne organe z rastlinskimi sladkorji. Tako te rastlinice ~akajo na naslednjo pomlad.

Kaj pa zasaditve v lonec? Tudi pri teh zasaditvah moramo paziti na odtekanje vode, zato najprej poskrbimo za drena`o. Na dno lonca damo nekaj drobnej{ega kamenja (3 cm v vi{ino), nato dodamo substrat. V primeru, da `elimo ve~ razli~nih ~ebulnic, ki bodo razli~no dolgo cvetele, si pomagamo z zasaditvijo v nivojih. Najglobje posadimo tulipane, ki imajo ve~je ~ebulice in so pozno cveto~i. Nato nekoliko nad temi ~ebulicami dodamo hijacinte ali narcise in tik pod povr{ino `afrane ali zvon~ke.

Ob sajenju pazimo na pravilo – globina sajenja ~ebulic je trikratna vi{ina ~ebulic.

Pri zasaditvi v plasteh moramo biti pozorni, da se ~ebulice ne prekrivajo in imajo nemoteno rast. Spomladi nas bodo v okrasnem loncu najprej pozdravili cveto~i `afrani ali zvon~ki. Sledile jim bodo di{e~e hijacinte, na{ nasad pa se bo od pomladi poslovil s pozno cveto~imi tulipani.

CVETJE V JESENI

3

Pa si poglejmo {e nekaj novosti, ki nam jih vzgojitelji novih sort ponujajo. Med znanimi spomladi cveto~imi ~ebulnicami je vse bolj pogosta tudi okrasna ~ebula. Skoraj vse imajo ozke liste, ki imajo zme~kani zna~ilen vonj po ~esnu. Majhni cvetovi so ve~inoma v gostem kroglastem socvetju na vrhu cvetnega stebla. Kot ve~ina ~ebulnic potrebujejo odprta, son~na rasti{~a in dobro odcedna tla. V vrtu najbolje iz`arevajo svojo lepoto, ~e jih pustimo, da se {opasto razrastejo.

Nekaj posebnega pa je okrasni ka~nik (arum). Zaradi svoje podobe ima ta rastlina ime tudi {trkovec ali {trkat. V zemlji ima ta rastlina gomolj. Gojimo jih zaradi lepih listov in privla~nih ovr{nih listov. Iz zemlje spomladi najprej zraste en ovr{ni list v obliki tulca, ki obdaja beti~asto socvetje z majhnimi cvetovi. Potrebujejo son~no ali zasen~eno rasti{~e in vla`na, vendar dobro odcedna tla.

Da ne bomo imeli pred vhodnimi vrati ali na terasi le lonec z zakritimi ~ebulnicami, lahko v lonec zasadimo ma~ehe ali reso.

Na tr`i{~u so na voljo tudi zimzelene hebe, ki imajo razli~ne liste in so lepa popestritev nasadkov, ki so nam v okras tudi pozimi.

Lahko pa ostanemo pri izbiri pri tradicionalnih tulipanih, ki imajo vsako leto nekoliko druga~na Âťobla~ilaÂŤ. Razli~no obarvani, enojni ali s polnimi cvetovi, z ravnim ali nazob~anim cvetnim robom, eno ali ve~ cvetni, nizki ali visoki, celo s pisanimi listi jih lahko kupimo. In seveda med nenavadnimi barvami je na prvem mestu sinje modra. No, na embala`i ~ebulic so cvetovi modri, vendar ne bodimo razo~arani, ~e bodo naravni cvetovi obarvani tudi nekoliko vijoli~no modro.

^ebulice modrega tulipana

^ebuljni gomolj~ki `afrana

Okrasna ~ebula v aran`maju Sedaj smo poskrbeli za ~ebulnice, veliko dela pa nas {e ~aka z oskrbo trajnic, urejanjem in pripravo cvetli~nih gred in {e bi se kaj na{lo. Saj veste, na vrtu nikoli ne zmanjka dela.

� mag. Sabina [egula, BC Naklo Slabe ~ubulice

4

OGLASI

MOJ VRT

MOJ VRT

DOBRO JE VEDETI

5

Lon~nice kot {opki

Oblikujmo si svoj dolgotrajni {opek opki ali lon~nice? Zakaj pa ne oboje skupaj. Lon~nica v okrasnem lon~ku je ~isto klasi~na postavitev, {opki iz rezanega cvetja ravno tako. Zanimiva pa je lahko kombinacija obeh komponent. Izberemo si lon~nico, ki jo izlon~imo in ji operemo korenine.

[

Nato jo pritrdimo na palice, ki jih lahko dr`imo kot steblo.

Tako pripravljena lon~nica nam slu`i za sredi{~no to~ko v {opku.

Ko dodajamo cvetje in zelenje, jih dodajamo okoli lon~nice tako, da se korenine in ogrodje lon~nice zakrije. Pri tem pazimo na trajnost materiala. Uporabimo cvetje in zelenje, ki traja vsaj 14 dni. Ker je jesen bogata s plodovi, jih zelo lepo vklju~imo v na{ dolgotrajni {opek.

Pa izbira barv? Lahko uporabimo jesenske tople harmon~ne barve, ~e `elimo dinami~no kombinacijo si lahko izberemo kontrastne barve (vijoli~na, oran`na, rumena). Materiale lahko uporabimo tako, da jih enakomerno porazdelimo okoli lon~nice, lahko pa izberemo bolj izrazitej{i stil in materiale uporabimo v skupinah. Drobno cvetje in zelenje s fino strukturo, kot tudi drobni plodovi, so bolj poudarjeni v skupinah. ^e `elimo modne barve, pa se

lahko ravnamo po modnih barvah obla~il. Vijoli~na barva v vseh odtenkih je na prvem mestu.

Tej barvi sledijo cvetovi dolo~enih sort seduma, dalij, tur{kih nageljnov in plodovi robidnic. Kot vidite, so ti materiali vsi iz na{ih vrtov. Nato pa kot zelenje lahko dodamo praproti, razne trave, za zaklju~ek {opka nam lahko slu`i naviti br{ljan ali srobot s plodovi.

Pri ustvarjanju {opka ne pozabite o~istiti stebla, saj listje ne sme biti v vodi. Listi, ki gnijejo, so vir bakterij, ki hitro zama{ijo vodovodne cevi v steblih rastlin in rastline hitreje propadejo. Ker je jesen ~as sadja naj vas opomnim, da skleda s sadjem ne sme biti v bli`ini {opka. Iz sadja namre~ izhaja etilen (to zavohate, ko re~ete kako jabolka ali kak{no drugo sadje di{i), ki povzro~i hitrej{e dozorevanje cvetov in tako se trajnost {opka zelo zmanj{a.

Ko je {opek z lon~nico opravil svoje poslanstvo, ga razderemo in lon~nico lahko posadimo ter jo negujemo naprej ali pa jo zavr`emo. Zanimive postavitve pa lahko naredimo tudi samo iz lon~nic in plodov. Ve~ lon~nic postavimo v eno posodo, nato pa podobno kot pri {opku dodamo plodove, cvetje ali zelenje.

[opki z lon~nicami Da lahko naredimo tako postavitev, si pomagamo z majhnim trikom. Med lon~ke z lon~nicami skrijemo majhne steklene posodice z vodo, kamor damo stebla dodanih rastlin. Tudi ob taki postavitvi lahko celotno skupino rastlin ovijemo z br{ljanom ali srobotom.

Kot vidite je mo`nosti veliko, torej hitro po lon~nico in izkoristite jesen, ki vam ponuja veliko razli~nih dekorativnih materialov.

� mag. Sabina [egula, BC Naklo

TRAJNICE

6

MOJ VRT

Lepo in ekstravagantno

Zelene strehe

arhitekturi in zeleni arhitekturi so se za~ele pojavljati rastline na strehi `e davno. V razli~nih klimatskih pogojih in razli~nih kulturnih pogojih sicer zelo razli~no, pa vendar. V skandinavskih de`elah, kjer ni visokih temperatur in je zra~na vlaga tudi poleti visoka, na strehah raste trava `e zelo dolgo. Na slovenskih slamnatih strehah so se neko~ sami naseljevali netreski.

V

V prej{njem stoletju je ekstravagantni in avantgardni arhitekt in likovni umetnik Hundertwasser oblikoval stavbe, na katerih je skozi okna raslo drevje.

Isto~asno ali z rahlim zamikom so arhitekti in gradbinci za~eli oblikovati take in druga~ne vrtove na strehah in terasah.

Sprva bolj malo uspe{no, potem pa vedno bolje in bolje.

Spominjam se slovenskih tozadevnih za~etkov v sedemdesetih letih prej{njega stoletja, ko smo na hotelu Jama v Postojni na terasi, ki je bila namenjena restavraciji in ve~ernim zabavam, oblikovali stre{ni vrt z drevjem, grmovnicami, trajnicami in zeleno preprogo, pa skulpturami in {e ~im.

V za~etku je bil vtis bizarno lep in ekstravaganten. Kar kmalu pa se je pokazalo, da gradbeno ni bil dobro izpeljan, ker je streha za~ela zamakati. Kasneje so se na objekt in turizem postojnske jame in Postojne sploh za~eli zgrinjati {e drugi temni oblaki in danes je ta hotel menda pred ru{itvijo. @e v drugi polovici prej{njega stoletja so v tako imenovani razviti zahodni Evropi za~eli pospe{eno iskati re{itve, s katerimi bi lahko del mestnih zelenih povr{in preselili na strehe. Tako so se na vrtnarskih razstavah `e za~ele pojavljati strehe z asketskim rastlinjem skromne rasti, ki uspeva tudi v ekstremno su{nih pogojih z malo zemlje. Prav tako so tudi `e nastajali pravi stre{ni parki za katere je bilo treba pripraviti debelo plast zemlje in so bili zasajeni tudi z ve~jim drevjem in grmovnicami. Tako je `e v sedemdesetih letih prej{njega stoletja v avstrijskem Gradcu nastal na podzemni gara`ni hi{i park, katerega obiskovalci sploh niso opazili, da raste na strehi.

S~asoma so se razvili razli~ni tipi zelenja na strehah, oziroma zelenih streh ali stre{nih vrtov.

Dokaj zahtevna in razgibana zasaditev zelene strehe – pravi park na strehi.

Velika bivalna terasa nudi razko{ne mo`nosti ureditve in zasaditve.

Nekateri so namenjeni samo pogledom od dale~ in sploh niso namenjeni hoji in obiskovalcem sploh. Drugi so oblikovani kot javni parki ali zasebni bivalni vrtovi. Nekateri so prevzeli funkcijo gostinskih vrtov.

Tako imenovane intenzivno ozelenjene strehe so zasajene tudi z velikimi in zahtevnej{imi rastlinami, drevjem in grmovnicami, razli~nimi trajnicami in trato. Ekstenzivno ozelenjene strehe pa imajo le skromno plast rastnega substra-

ta, na katerem lahko pre`ivijo le skromne rastlinice, ki imajo majhne potrebe po hrani in vodi. Vsi navedeni tipi zelenih streh pa so lahko ve~ji strnjeni kompleksi na velikih zgradbah ali pa le skromne zelene zaplate na majhnih in miniaturnih objektih, kot so gara`e in razni nadstre{ki na dru`inskih hi{ah.

Bivalne terase v zelenju na strehah pa imajo prav posebno vrednost, saj jih je mo`no oblikovati in uporabljati tudi

Skromne, vendar na pogled zelo zanimive trajnice na pe{~eni stre{ni gredi.

TRAJNICE

MOJ VRT na ve~stanovanjskih zgradbah.

Bivanje v mestu {e vedno velikokrat ena~imo z bivanjem v betonski d`ungli. Ampak visok bivalni standard je mo`no dose~i tudi v gosto naseljenih mestih. Tu je res vsak kvadratni meter komunalno opremljenega zemlji{~a dragocen, zato pa ga je treba ~im bolje izkoristiti.

Ker h kvaliteti bivanja {e kako sodijo tudi urejene zelene povr{ine, te ~edalje pogosteje najdejo svoje mesto tudi na strehah. Lahko so prav na vrhu stavb, lahko pa so tudi terasasto razporejene v razgibanih zgradbah. In te zelene strehe imajo lahko dokaj razli~no funkcijo.

Posebno vrednost za posameznika, njegovo dru`ino in hkrati tudi za {ir{e okolje, imajo bivalni vrtovi na terasah visoko nad mestnimi hrupnimi ulicami.

Lahko je bivalni terasni vrt skromen, velik le nekaj kvad-

ratnih metrov, z le kak{nim drevescem, ve~jo grmovnico in nekaj trajnicami in sodi le k enemu stanovanju. Morda vanj sodi {e manj{a zlo`ljiva sede`na garnitura za tiste bolj redke prilo`nosti, ko imamo ~as za kavico, klepet ali ~asopis. Ob~utek bivanja na vrtu bo sicer skromen, pa vendar mnogo bolj{i kot v zaprtih prostorih brez zelenja. ^e imamo s terase {e pogled na mesto, njegov vrve` in morda {e druge zelene strehe, nam bo vsakr{no rastlinje in zadr`evanje na prostem dobro delo. Tudi skrb za nekaj `ivih rastlin in spremljanje njihove rasti in cvetenja daje na{emu `ivljenju prav poseben ritem in deluje na nas zelo pomirjujo~e.

Lahko pa so zelene terase in vrtovi na njih zelo obse`ni in namenjeni ve~jemu {tevilu uporabnikov ali imajo celo

funkcijo javnega parka. Prostor takrat lahko opremimo z mnogimi rastlinami in damo du{ka domi{ljiji pri izbiri in smotrni uporabi razli~nih dreves, grmovnic, plezalk in seveda za barvitost in `ivahnost trajnice nikakor ne smejo manjkati.

Oprema tak{ne terase je seveda lahko fiksna, bolj robustna ali

7

umetni{ka in u~inek je seveda temu primeren. Vsekakor ozelenjene bivalne terase najprej slu`ijo direktnim uporabnikom, veliko pa prispevajo k prijetnej{emu bivanju in zdravemu `ivljenskemu okolju soseske in celega mesta. � Jo`ica Golob-Klan~i~ univ. dipl. ing. hortikulture

Tudi kombinacije razli~nih rasti{~ in temu primerno razli~nih rastlin na isti strehi so marsikdaj smiselne in se prakticirajo.

Na vrhu visokih zgradb lahko nastanejo pravi parki z velikim drevjem.

V debelej{i plasti zemlje v koritih lahko raste marsikaj.

Skromen rastni substrat dovoljuje le skromno rastje, ki pa bo lepo prekrilo vso povr{ino. posnetek je nastal takoj po zasaditvi.

8

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

Vreme letos zelo naklonjeno pridelavi vrtnin

Kaj storiti na vrtu po obiranju pridelkov?

e~ina vrtnin je v tem mesecu dozorela. Pravo~asno pobiranje zelo vpliva na kvaliteto zelenjave, hkrati pa omogo~i, da rastline dajo {e dodatni pridelek, kot je to znano pri kumarah in {e posebej pri fi`olu.

V

Vreme je bilo letos zelo naklonjeno pridelavi vrtnin, ki zahtevajo ni`jo temperaturo in visoko vlago. Tak{ni pogoji ustrezajo solatnicam, zelju in fi`olu. Nekoliko slab{e so letos uspevale plodovke, to je paradi`nik, paprika, kumare in lubenice. Ve~kratno de`evje je omogo~ilo razvoj plesni. To velja predvsem za paradi`nik, ki je v nekaj de`evnih junijskih dneh postal ~rn. Najprej so propadli listi, nato so postala ~rna stebla in plodovi. V tem primeru je potrebno pospraviti bolne rastline iz vrta in posadili endivijo ali radi~ ali celo kitajsko zelje. Bolne rastline paradi`nika je treba odstraniti iz vrta, kajti slednji so vir oku`be za naslednje leto.

Zelo podobno se je zgodilo s krompirjem, kateremu je cima prav tako propadla v nekaj dneh. ^e ste jo takoj odstranili iz njive, ste prepre~ili, da bi se bolezen preselila iz cime na gomolje. Ti

Pleveli se zasejejo jeseni

lahko na poko{eni njivi ali gredici {e po~akajo teden ali dva, nakar jih izkopljemo, preberemo po{kodovane in gnile, ter jih nalo`imo v zaboje in skladi{~imo.

Po opravljenem pobiranju glavne kulture na vrtu torej nikoli ne pustimo gredico prazno. ^e je gola prst izpostavljena mo~nemu soncu, se uni~uje struktura tal, v tleh se zmanj{a {tevilo mikroorganizmov in tak{na tla so slab{e rodovitna. Poleg tega se na golih povr{inah hitro razraste plevel, ki sam takoj naredi seme. Tak{en plevel je prilagojen na kratko rastno obdobje, zato je tudi seme, ki pade iz njega takoj kaljivo.

Zato raje prazno gredico posejmo z rastlinami za zeleno gnojenje.

Tak{ne rastline obogatijo tla s humusom, hranili in tak{na tla bolje zadr`ujejo vlago v naslednjem letu. Katere rastline so primerne? Lahko izberemo neprezimne rastline kot je ajda. Ta hitro kali tudi v su{i, prepre~uje rast semenskim plevelom in naredi veliko listne mase, ki preko zime propade. Nato vse skupaj zaorjemo v tla. Poleg nadzemnih delov rastline, so za tla koristne tudi korenine, ki prezra~ijo tla.

Poleg ajde lahko sejemo tudi facelijo. Ta slab{e kali v su{i, zato bo v tem ~asu zelo dobro kalila.

Rastlina hitro raste in je zelo medonosna rastlina v ~asu cvetenja, za kar bodo hvale`ni ~ebelarji. ^e imamo na voljo semena oljne redkvice in bele gorju{ice, je to najpogostej{i na~in za izbolj{anje zemlje na njivah. Tak{en predposevek zelo izbolj{a tla, predvsem za setev koruze v naslednjem letu. Pomembno je, da posevek spomladi preorjemo in nato sejemo kulture {ele v maju. Na vrtu, kjer `elimo pridelovati zgodnjo zelenjavo, ne priporo~amo prezimnih ozelenitev. Tak{ne kulture spomladi zaorjemo v tla, kjer se za~ne razkroj rastlin v tleh in vse skupaj traja predolgo za zgodnje spomladanske setve. Za zgodnje spomladanske posevke priporo~amo jesensko obdelavo tal.

Motovilec Motovilec je solatnica, ki jo uporabljamo predvsem jeseni in pozimi, ko nam zmanjka druge solate. Pobiramo jo {e spomladi vse do takrat, ko gre rastlina v cvet.

Od vseh solatnic ima motovilec najve~ listnega zelenila – klorofila in zato `eleza. Poleg tega ima tudi veliko drugih rudninskih snovi. Ker je sorodnik z baldrijanom, vsebuje pomirjevalne snovi, zato ga uporabljamo lahko tudi za zdravilo.

Za pridelovanje motovilca so najprimernej{a apnena, lahno ilovnata tla, bogata s humusom.

Slabo uspeva v mrzlih in zelo vla`nih tleh. Motovilec sejemo za vrtninami, ki smo jih pognojili s hlevskim gnojem. Pred setvijo motovilca tla ne smemo gnojiti z hlevskim gnojem. Tudi globoko oranje ne pride v po{tev.

Tla je najbolje plitvo obdelati in posejati motovilec po~ez ali v vrste, kjer se med vrstami okopava. Vsekakor bo tudi nabiranje v vrstah hitrej{e. Med vrstami naj

bo 12 cm presledka. Seme potrosimo v 2-3 cm globoke jar~ke in zagrnemo, ker seme kali v temi.

Po setvi je povr{ine dobro povaljati, da dobi seme dober stik z zemljo. Na son~ni legi se motovilec dobro razvija, v senci pa so rastline pretegnjene in bolj ob~utljive na zimski mraz. Pozimi prenese temperature do minus 25 stopinj in tudi neza{~iten ne pozebe. Motovilec zelo dolgo kali, pri temperaturi nad 10 stopinj kali v 16 dneh.

Za spomladansko pobiranje sejemo do sredine septembra. Prevelike rastline so pozimi bolj ob~utljive na pozebo. V pokritem prostoru sejemo motovilec do konca oktobra, ko pospravimo prej{njo vrtnino, navadno je to paradi`nik. V rastlinjaku ga bomo pobirali celo zimo, tako kot rukolo, peter{ilj, por‌ Vse rastline pa morajo do decembra dose~i dolo~eno velikost. Ko pade temperatura v rastlinjaku pod 5 stopinj Celzija, tudi v rastlinjaku ni~ ne raste. Rastlinjak nam le omogo~a dobro prezimljanje `e dozorelih rastlin.

Pozimi pokrita, zelena povr{ina prepre~uje izpiranje nitratov v podtalnico, ki jih je na vrtu zaradi obilnega gnojenja najverjetneje preve~. Torej motovilec lahko pridelujemo za krompirjem, ~ebulo, ~esnom, koren~kom, kolerabico in drugimi vrtninami, ki smo jih `e pobrali.

Spomladi, ko poberemo motovilec, za njim pridelujemo plodovke, pozna zelja in druge vrtnine, ki jih sadimo v maju.

Pleveli Med poletne in strni{~ne plevele uvr{~amo tako imenovane toploljubne ali termofilne plevelne vrste. Razvijati se za~nejo v za~etku poletja. Med poletne

MOJ VRT plevele pri{tevamo: zeleni in varljivi muhvi~, krvavo rde~o srakonjo, rogovil~ek, ve~ vrst bodi~ev, deljenolistni mrka~, navadni oslez, navadni tol{~ak, goli {~ir, pasje zeli{~e, divji sirek, mnogosemensko metliko, breskovolistno dresen, navadni kristavec, divje proso, navadno {krbinko, divji {~ir in prstasti pesjak. Nekateri od njih zaklju~ijo svoj razvoj v nekaj tednih. Imenujemo jih enoletni strni{~ni pleveli. Poleti se razvijejo tako enoletni semenski pleveli kot ve~letni koreninski pleveli.

Obdelovanje ali {kropljenje ve~letnih koreninskih plevelov z neselektivnimi herbicidi veliko prispeva k zmanj{evanju plevelnih populacij. Ta ukrep je nujno potreben pri mo~nej{em pojavu trajnih plevelov, posebej slaka, osata, gabeza, {~avja, pirnice, divjega sirka in trstike. Upravi~enost uporabe neselektivnih herbicidov je, ~e omenjeni pleveli zavzemajo ve~ kot 20 % populacije vseh strni{~nih plevelov in nameravamo v naslednjem letu na teh povr{inah pridelovati vrtnine ali krompir, kajti v teh kulturah je zelo te`ko s herbicidi uspe{no zatirati trajne {irokolistne plevele.

Za uspe{no zatiranje trajnih plevelov je te po obiranju potrebno pustiti, da razvijejo dovolj listne povr{ine, potrebne za dobro delovanje herbicidov. Od {irokolistnih plevelov so bolj te`avni za zatiranje slak in robida, od ozkolistnih pa trstika in {a{. Za dobro delovanje neselektivnih herbicidov na osnovi glifosata (pripravek Boom efekt) je potrebno, da so pleveli visoki vsaj 10 do 20 cm. Za bolj{e delovanje herbicida Boom efekt priporo~amo dodatek mo~ila. Uporabimo lahko tudi ureo ali amonsulfat v 2-5 % koncentraciji, katerega dodamo v {kropilnico pred herbicidom. Kapljice pripravljenega sredstva morajo biti dobro razporejene po listih plevela. Slak {kropimo v ~asu, ko

V ZELENJAVNEM VRTU za~ne cveteti, ker v tem ~asu razvije dovolj nadzemne listne mase, katera lahko vsrka dovolj herbicida za uni~enje ogromne podzemne mase korenin. Pri zatiranju slaka je potrebno uporabiti vi{je odmerke pripravkov. Robido uspe{no zatremo, ~e za {kropljenje uporabimo vi{je odmerke prej navedenih {kropiv, {kropljenje pa opravimo prve dni v septembru, ko se rastlinski sokovi v glavnem vra~ajo nazaj v korenine, kjer se pred zimo kopi~ijo. [kropljenje s herbicidi opravimo v suhem vremenu, in ko ne pri~akujemo padavin. Uspeh zatiranja ve~letnih plevelov je bolj{i, ~e je po {kropljenju hladnej{e obdobje, saj plevelne rastline dlje ~asa ostanejo zelene in sposobne z rastlinskimi sokovi prenesti herbicide v korenine. ^e pri plevelni rastlini, zaradi vi{jih odmerkov herbicida in visokih temperatur prehitro odmre nadzemni del in zgornji sloj korenin, se premalo herbicida prenese do korenin v ni`jih talnih slojih. Tako te korenine ne odmrejo in jih pri obdelavi zopet

9

Dature - semenski plevel ali okrasna rastlina dvignemo na povr{je ter jih s kasnej{o obdelavo naprej razmno`ujemo. Zato je hladnej{e obdobje, brez ve~jih padavin bolj primerno za zatiranje trajnih plevelov, saj pride do manj{ega izhlapevanja in s tem tudi do manj{ih izgub uporabljenega totalnega herbicida, kot ob vro~em vremenu. Po {kropljenju s totalnimi herbicidi zemljo ne obdelujemo vsaj tri tedne, kljub temu, da nadzemni deli plevela `e prej ka`ejo znake propadanja.

Oranje, podrahljavanje, gnoje-

nje z ve~jimi odmerki gnojevke, hlevskega gnoja ali morebitno apnenje opravimo po ve~ kot treh tednih od uporabe herbicida.

Vsi na{teti ukrepi so nalo`ba za naprej. Manj te`av bomo imeli s pleveli, ~e enoletnim prepre~imo, da semenijo in ve~letne uni~imo. Pri odstranjevanju bolnih rastlin in tistih s {kodljivci pa bomo poskrbeli, da bodo na{e vrtnine naslednje leto bolj zdrave. � Ana Ogorelec

10

MOJ VRT

NASVET

Dobrodo{la novost

Naravno zatiranje {kodljivcev

eliko trajnih rastlin kot so rododendroni, lovorikovci, ciprese, izklju~ene pa niso tudi {tevilne druge, kot npr. primule, v poletnih mesecih preko no~i dobijo Âťnovo podoboÂŤ: prej gladki listni robovi postajajo vse bolj ~lenjeno zarezani, rastline pa vse manj privla~ne. Od pojava prvih objed se problem brez ukrepanja z leti stopnjuje, rastline pa v nadaljevanju ovenijo, hirajo in kon~no propadejo.

V

Zanesljiv povzro~itelj zna~ilnih po{kodb je brazdasti trsni ril~kar (Otiorhyncus sulcatus), 8-13 mm dolg hro{~ek, ki ne more leteti. Podnevi se zadr`uje v tleh, pono~i pa se prehranjuje z objedanjem listnih robov. Ve~jo {kodo kot hro{~ki, povzro~ajo njegove, v tleh `ive~e li~inke, ki objedajo korenine in lubje koreninskega vratu.

Zaradi teh po{kodb rastline venijo in propadajo. @ivljenjska doba odraslih hro{~ev traja do 3-5 let, na leto pa imajo eno generacijo potomcev.

Prezimele sami~ke od maja do avgusta izlegajo rumeno-rjava, 1mm dolga jaj~eca na koreninski vrat gostiteljskih rastlin. Iz njih se v 10-15 dneh izle`ejo mlade li~inke. Odrasle li~inke prezimijo v tleh in se od marca dalje naslednjega leta zabubijo. Iz bub se od konca maja naprej izlegajo mladi hro{~ki, ki pri~nejo jaj~eca odlagati 5 tednov kasneje. Zaradi prekrivanja reprodukcijskih ciklov je isto~asno vedno prisotna stara in nova generacije hro{~ev, v tleh pa li~inke razli~nih razvojnih stopenj.

Li~inke se praviloma zadr`ujejo v bli`ini gostiteljske rastline, hro{~ki pa so sposobni migracij tudi na ve~je razdalje. Prerazmno`itev v na{em vrtu je lahko posledica priselitve iz sosednjih povr{in, najpogosteje pa {kodljivca v vrt prinesemo skupaj s koreninsko grudo nove sadike.

Zatiranje brazdastega trsnega ril~karja po klasi~nem postopku je zelo zahtevno. Terja no~no tretiranje rastlin z izbranimi insekticidi, ki

so ob uveljavljenih pogojih prodaje tovrstnih sredstev ve~ini uporabnikov sedaj nedosegljivi.

Ukrep je tudi relativno neu~inkovit, saj zaradi razgibanega `ivljenskega kroga {kodljivca zahteva ve~letno, sistemati~no zatiranje.

Dobrodo{la novost na doma~em trgu je zato odobritev uporabe bioti~nega postopka zatiranja brazdastega trsnega ril~karja. Ta predvideva uporabo entomopatogenih nematod vrste Heterorhabdidis bacteriophora, ki so ozko specializirani naravni paraziti {kodljivca. Dovoljenje za uporabo temelji na dejstvu, da je bila vrsta dokazana kot domorodna, `ive~a tudi v na{ih tleh. Vnos z aplikacijo zato ne predstavlja kontaminacije okolja z novim organizmom in dramati~nih posledic, ki jih poznamo npr. z vnosom koloradskega hro{~a s krompirjem v Evropo.

Entomopatogene nematode so mikroskopski talni organizmi, imenovani tudi lasasti ~rvi. So ne{kodljivi za vse predstavnike ekosistema z izjemo ciljnega organizma, ki ga uporabljajo za svojo prehrano in razmno`evanje. Njihova uporaba za namen bioti~nega varstva je zelo enostavna.

Vsebino vre~ke, katere vidni del je predvsem inertno nosilo (perlit), suspendiramo v vodi in s pomo~jo prirejenega aplikatorja, pritrjenega na zalivalno cev, nahrbtne {kropilnice ali zalivalnega sistema nanesemo po povr{ini tal pod napadenimi rastlinami. Ker gre za `ive organizme, ki za svojo migracijo potrebujejo vodo, tla pred nanosom zmerno navla`imo (predhodno zalivanje ali aplikacija po de`ju), po ukrepu pa z dnevnim zalivanjem vla`nost tal vzdr`ujemo.

Z aplikacijo moramo organizme vnesti neposredno v tla, zato s tretiranih povr{in pred apliciranjem odstranimo lubje, odpadle iglice in listje.

Po aplikaciji lahko povr{ino ponovno zastremo.

O u~inkovitosti ukrepa se lahko prepri~amo, ~e tla ob koreninah razgrebemo. Li~inke, ki so obarvane rde~e, so `e bile `rtev nematod. Tak{ne slu`ijo nematodam za namno`evanje in daljne {irjenje v okolico, kjer i{~ejo nove, {e `ive~e. Ker nematode parazitirajo samo li~inke {kodljivca, ne pa jaj~ec in odraslih osebkov, je za dolgotrajno izklju~itev {kodljivca potrebno tretiranje ponavljati vsaj enkrat letno tri leta zapored (torej enako, kot bi to izvajali s pomo~jo insekticidov) z zavestjo, da nismo {kodovali okolju, ljudem, `ivalim in rastlinam.

Poleg omenjene vrste entomopatogenih nematod smo z leto{njim letom pridobili dovoljenje za uporabo tudi drugih, ki jih po podobnem postopku uporabljamo za bioti~no varstvo pred majskim in junijskim hro{~em v trati, bramorji, sovkami, cvetli~nim resarjem in mrtva{kimi mu{icami na vrtu, v loncih in rastlinjakih ter celo jabol~nim zavija~em.

FITOFARMACIJA

MOJ VRT

11

Bodimo pozorni v jesenskem ~asu

Zdravstveni problemi na zelenjavi

rihaja ~as, ko se veselimo pridelkov, ki smo jih vzgojili v poletnem ~asu.

Radi~i, kapusnice, pozne endivije in solata so jeseni {e kako dobrodo{li na jedilniku. @al tudi pri teh rastlinah ne gre brez zdravstvenih problemov.

P

Radi~e pogosto napade pepelasta plesen, pa tudi listna pegavost in siva plesen, ki se v praksi pogosto zamenjuje s pepelovko.

Pepelasto plesen spoznamo po belkasto sivi prevleki (kot da bi potresli moko) predvsem na ovr{nih listih (zunanji), ki lahko prekrije celotno povr{ino listov. Gliva ni agresivna in se razen cev~ic, s katerimi iz rastline ~rpa vodo in hrano, zadr`uje le na povr{ini rastline. Zato naredimo `e veliko, ~e take napadene liste odstranimo in uni~imo (ne kompostiramo!). Izjemoma lahko pri tej bolezni po~akamo do prvih znakov, ki se poka`ejo kot drobna bela pikica, ki jo lahko odstranimo, ~e po njej podrgnemo s prstom. V primeru ve~jega napada lahko uporabimo `veplove pripravke kot so mo~ljivo `veplo, cosan, pepelin – pazimo, da ne {kropimo v vro~ini! Preventivno delujejo na pepelaste plesni pripravki na osnovi njivske preslice. Pri oku`bi s sivo plesnijo obi~ajno opazimo, da so listi videti posu{eni, v vla`nem vremenu pa se prekrijejo s sivo modro ali sivo ~rno kosmato plesnivo prevleko. Tudi v tem primeru najprej poskrbimo za rastlinsko higieno, kar pomeni da odstranimo in uni~imo obolele dele rastline. Od pripravkov lahko uporabimo Rovral Aquaflo, ki sicer trenutno ni v prodaji v manj{ih koli~inah, vendar ima izredno {iroko uporabo. Ve~ina pripravkov omenjenih v ~lanku je v prodaji na osnovi potrdila o znanju iz fitomedicine. Glive, ki

Prvi znaki oku`be s pepelasto plesnijo

Organiziram te~aje iz fitomedicine za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev. Za vse, ki jih zanima varstvo rastlin (bolezni in {kodljivci sadnega drevja, zelenjave, okrasnih rastlin; ukrepi,…) zbiram prijave neodvisno od te~ajev za delavnice in predavanja: 031/302-389. povzro~ajo listne pegavosti pogosto napadejo tako radi~e, endivije, kitajsko zelje kot tudi ve~ino vrst kapusnic. Bolezen spoznamo po okroglastih pegah temno rjave ali temnej{ih barv, v katerih ob podrobnem pregledu opazimo koncentri~ne kroge.

Obi~ajno se najprej oku`ijo ovr{ni oziroma spodnji listi, ki so bli`je tlom oziroma so v ve~jem stiku z vlago. Vlaga je osnovni pogoj za razvoj vseh gliv, zato pazimo `e pri setvi oziroma saditvi, da ni pregosta! V takem primeru obvezno red~imo in poskrbimo za zra~nost. Proti pegavostim lahko uporabimo pripravke Rovral Aquaflo na kapusnicah, kitajskem zelju in solati; Score 250 EC na kapusnicah, zeleni, peter{ilju; Bravo na kapusnicah, zeleni.

Osnovno pravilo, da se obranimo na{tetih in tudi drugih bolezni pa je, da na{e rastline pravilno oskrbujemo - pazimo pri zalivanju in ne pretiravamo pri gnojenju, poskrbimo za zra~enje in redno opazujemo, da pravo~asno opazimo po{kodbe in lahko tudi ukrepamo.

Jeseni so dejavni tudi {kodljivci, zlasti koreninske u{i in strune na radi~u, endiviji, solati; {~itkar (»bele mu{ice«) na kapusnicah in porova zavrtalka.

Proti koreninskim u{em in strunam lahko uporabimo pripravek Naturalis, ki ga po{kropimo pred sajenjem ali setvijo ter zadelamo v tla, da ga zanesemo v obmo~je

Oku`en list je videti kot bi bil posut z moko - to ni siva plesen

Listna pegavost - pege s koncentri~nimi krogi

{kodljivcev. Pripravek je na osnovi glive Beauverie bassiane, ki za svoj obstoj in delovanje na {kodljivce nujno potrebuje vlago, sicer propade in ni u~inka. Zato tega pripravka nikoli ne uporabljamo v su{i in v vro~ini, pa~ pa na vla`nih tleh in po mo`nosti zve~er, ko je izhlapevanje manj{e. [~itkarje ali bele mu{ice, ki se v suhem vremenu dvignejo z rastline kot oblak, ~im se jih dotaknemo, je potrebno zatirati v zgodnjih jutranjih urah (~e ni rose), ko so {e otrple. Na kapusnicah lahko uporabimo Perfekthion, isti pripravek pa deluje tudi na porovo zavrtalko, katere li~inke nam lahko povsem uni~ijo pridelek.

✍ Tatjana Rupnik s. p., univ. dipl. ing. agr.

[~itkar ali bele mu{ice V iznaka`enem poru na spodnji strani lista najdemo veliko {tevilo li~ink zavrtalke

Oku`uje razne vrste kapusnic primer pregoste saditve

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Jesen je za sadjarje najlep{i ~as

Skladi{~imo le najbolj{e plodove

o je za sadjarje prav gotovo najlep{i ~as, saj obiramo pridelek poznih sort sadja, ki ga bomo skladi{~ili tudi za poznej{i ~as. Za skladi{~enje odbiramo le najbolj{e, zdrave in dobro obarvane plodove. Te skrbno zlo`imo v zaboj~ke. Najbolj{e je da so plitvej{i, da lahko redno kontroliramo, ~e je s sadjem vse v redu in po potrebi takoj odstranimo plodove ki bi morda za~eli gniti, da nebi pri{lo do po{kodb tudi na sosednjih plodovih. Prostor za skladi{~enje sadja mora biti zra~en in nekoliko vla`en, da ne pride do izsu{itve plodov.

T

Od jabolk v doma~i kleti lahko najdlje skladi{~imo idared. Zelo dobro se skladi{~ijo tudi ostale zimske sorte: melrose, majda, fuji, topaz, mutsu, braeburn, jonatan, krivopecelj, vo{~enka in morda {e kak{na od starih sort. Do novega leta pa moramo pojesti: gloster, jonagold, rde~i boskop, lonjon, elstar, carjevi~. Zlati deli{es je za skladi{~enje v hladilnici zelo hvale`na sorta, saj se dobro skladi{~i do junija, za uporabo doma iz navadne kleti pa je najbolj{e, da ga porabimo med prvimi.

Zlati deli{es - kljub ob~utljivosti na {krlup zaradi odli~nega okusa {e vedno ena vodilnih sort jabolk v svetu.

Florina - ena od novej{ih odpornih sort jabolk.

Skoraj vse sorte hru{k moramo porabiti do novega leta. Ostalo sadje je najbolj{e porabiti ~imprej po obiranju, saj v navadni kleti zelo hitro za~ne izgubljati na kvaliteti. ^e sadje predolgo skladi{~imo, posebno v doma~i kleti, izgubi ~vrstost, aromo in vitamine ter druge u~inkovine, ki so pomembne za na{e zdravje.

Vse ostalo sadje, ki je nekoliko slab{e kvalitete, pojemo takoj oz. predelamo. Lahko ga vkuhamo v kompot, nekaj ga lahko zamrznemo in pozneje uporabimo za kuhanje

ali namo~imo za `ganjekuho. Za `ganjekuho ne smemo uporabiti nagnitih plodov, sicer bo `ganje slabe kvalitete. Zelo dober na~in je tudi su{enje sadja. ^e to naredimo kvalitetno, je suho sadje zelo dober dodatek prehrani ali pa iz njega skuhamo dober kompot.

Po obiranju pregledamo sadna drevesa in obre`emo med obiranjem morda po{kodovane veje.

Morda obre`emo kak{ne veje, ki bi se lahko ob mo~nej{em sne`enju polomile, da tako

Sr{eni v leto{njem letu delajo veliko {kodo na sadju. Lotijo se tudi zdravih plodov.

Za~etek gnitja plodov na mestu, kjer je po{kodbo povzro~ila li~inka jabol~nega zavija~a.

Zlata parmena – ena od starih dokaj odpornih sort jabolk

MOJ VRT prepre~imo {e ve~jo {kodo.

Sicer pa se mo~nej{e obrezovanje ob koncu vegetacije ne priporo~a, ker se rane zelo slabo zara{~ajo. Vse rane, posebno pri ko{~i~arjih, zama`emo s cepilno smolo. [e enkrat pregledamo ali je na drevju kaj {kodljivcev – predvsem u{i. Ker so zadnja leta jeseni dokaj tople in dolge, se u{i rade pojavljajo in ~e jih zanemarimo, odlo`ijo veliko jaj~ec, ki nam bodo delali probleme naslednje leto. Ker na drevju ni ve~ sadja, lahko brez problema po{kropimo. ^e {kropimo proti sredini oktobra, dodamo tudi bakrov pripravek, s katerim drevesa razku`imo in obenem pospe{imo odpadanje listja. Tako se drevje pravo~asno pripravi na zimo.

Pri starej{ih drevesih na deblu narahlo ostrgamo staro lubje,

V SADOVNJAKU da prepre~imo nekaterim {kodljivcem, da bi lahko za luskami lubja prezimili. Debla nato prema`emo z apnenim bele`em, kateremu dodamo zelo drobno mivko in tako dodatno za{~itimo debla pred zajci. Beljenje nato ponovimo {e zgodaj spomladi in tako zmanj{amo nevarnost zgodnjespomladanske pozebe na deblih.

Sicer pa je sadno drevje najbolje za{~ititi {e z mre`o, da zajci in divjad sploh ne morejo do njega ali pa ogradimo kar cel sadni vrt.

Preverimo tudi, ~e se v sadovnjaku morda ne nahaja voluhar. ^e ga najdemo, ga moramo ujeti, sicer lahko ~ez zimo naredi veliko {kodo. Njegovim naravnim sovra`nikom precej pomagamo, ~e pod mladimi drevesi okopljemo, da ni plevela in sadovnjak pokosimo,

tako se voluhar ne more skrivati.

Ko drevje pride v mirovanje pa je tudi ~as za presajanje in do-

13 gnojevanje, o ~emer bomo govorili ve~ prihodnji~.

� Matja` Male`i~, in`. kmet.

"Ĺ u{tarji" zelo radi jedo plodove robid, zato so potem v~asih grenkega okusa.

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Bogata ponudba blaga za kmete in vrti~karje ❖ okrasne ~ebulice, ~ebul~ek, ~esen ❖ kozarci, steklenice, pokrov~ki za vlaganje in konzerviranje ❖ posode za zelje in sadje ❖ mlini in stiskalnice za sadje ❖ mlini za `ito ❖ PVC folije za pokrivanje silosov

OKRASNE ^EBULICE

KME^KA TR@NICA

vsak petek od 14. do 17. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure na parkiri{~u KGZ SAVA z.o.o. Lesce