Moj vrt, junij 2007

^AS POMLADI

2

MOJ VRT

^ebulnice od cvetenja do spravila

U`ivanje cveto~e dehte~e narave A pril je mesec, ko topli `arki `e mo~no grejejo in vzpodbudijo rast ter cvetenje ~ebulnic, ki smo jih posadili jeseni. Tako nas spomladi cveto~e ~ebulnice razveseljujejo z bogato izbiro razli~nih cvetov, po obliki, barvi, velikosti kot tudi po opojnih vonjavah. ^e je spomladi bolj su{no obdobje moramo biti pazljivi pri zalivanju, saj so za dobro obilno cvetenje potrebna vla`na in propustna tla. ^ebulnice nimajo rade zastajanja vode v tleh razen nekaterih izjem, kot so mo~virska logarica, zvon~ki in nekatere vrste perunik.

Ko govorimo o ~ebulnicah imamo v mislih {ir{o skupino rastlin z zalo`nimi podzemnimi organi, ki so poleg ~ebulic {e korenike ali rizomi in gomolji.

Ko rastline rastejo in med seboj tekmujejo, katera ima lep{i cvet, jih je potrebno negovati.

Poleg rednega zalivanja je potrebno tudi gnojenje. Higiena rastlin je opravilo, ki ga lahko postorite, ko opazujete in vonjate cvetove v popoldanskem po~itku. Sprotno odstranjevanje odcvetelih cvetov in posu{enih listov namre~ prepre~i razvoj raznih rastlinskih bolezni, predvsem gnitja in plesni.

Ob okopavanju moramo biti pozorni, da ne ranimo ~ebulic, saj se lahko oku`ijo in zgnijejo.

Ko rastline odcvetijo jih ne smemo kar takoj izkopati iz zemlje. Moramo jih pustiti toliko ~asa, da se listje samo za~ne su{iti in odmre. V tem ~asu si je

~ebulica nakopi~ila rezervnih snovi, kar so ji omogo~ili listi s fotosintezo. ^e `elimo isto ~ebulico ve~krat uporabiti ji moramo pustiti njen `ivljenski bioritem in tako bo naslednje leto iz nje spet pognala rastlina z lepimi cvetovi. Ve~krat se zgodi, da je cvet oplojen in semeni. Plod raje odre`emo in pustimo le zelene liste. Pri navadnih ~ebulnicah nima pomena zbirati semena, ker zore~e seme izkori{~a zaloge hrane in na ta na~in lahko prizadene bodo~e cvetenje.

Veliko ljubiteljev okrasnih rastlin je v prostorski stiski in morajo odstraniti odcvetele ~ebulnice, da naredijo na cvetli~ni gredi prostor drugim rastlinam. V tem primeru izkopljemo ~ebulice takoj po cvetenju. Zagrnemo jih s prstjo na praznem delu vrta, dokler jim listje popolnoma ne odmre. V primeru, da imamo ~ebulice na vrtu na stalnem mestu, jih je potrebno vsakih nekaj let razdeliti. Najprimernej{i ~as je zgodaj pomladi. ^ebulnic pa nimamo le na gredah ampak tudi v razli~nih zasaditvah. Tako jih lahko kombiniramo med seboj z dvoletnicami in trajnicami. V takem primeru moramo odcvetele ~ebulnice iz posode odstraniti in jih nadomestiti z drugimi rastlinami, predvsem z enoletnicami, ki jih jeseni zopet poberemo iz posode in vanjo posadimo ~ebulice za naslednje leto. Tako nam del zasaditve vedno ostane. Tulipane odstra-

Kombinacija razli~nih narcis s pokrovnimi trajnicami nimo iz posode ko listi za~no rumeneti. Takrat so zaklju~ili svojo nalogo hranjenja ~ebulice. ^ebulnice previdno izkopljemo tako, da ne odlomimo stebel in listov ~ebulice in jih polo`imo v zra~no posodo v senco, da se ~ebulice in odmirajo~ del rastline posu{i. Ko steblo in listi sami odpadejo lahko ~ebulice pospravimo v skladi{~e, ki mora biti zra~no in sen~no. Izkopane ~ebulice skrbno o~istimo, odstranimo vse uvele liste ter vse stare, ohlapne luske. Hranimo jih v mre`astih vre~kah, ki jih obesimo ali v plitvih pladnjih v hladnem in

zra~nem prostoru. Preventivno je za`eleno, da se ~ebulice popr{i s fungicidnim prahom, tako se prepre~i razvoj bolezni v ~asu skladi{~enja.

Ob odstranjevanju ~ebulic ve~krat naletimo na majhne zarodne ~ebulice, ki imajo v premeru nekaj manj kot pol centimetra. Drobne so kot koruzno zrnje. Ob obilici ~asa in potrpljenja se lahko sami lotimo razmno`evanja na{ih tulipanov.

Te majhne ~ebulice prvo leto posadimo v plitvo posodo. Iz njih bodo pognali drobni listi, ki bodo bolj podobni tankim

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 29. 5. 2007, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o.

Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 040/202 384). Naslovnica: Pomlad (foto Bojan Rauh).

MOJ VRT

^AS POMLADI gorah Mehike in Gvatemale.

Ta podatek o njihovi domovini je za nas pomemben, saj pomeni, da niso prezimno trdne.

Tako moramo vsako pomlad gomolje dalij posaditi in ko nadzemne dele osmodi prvi jesenski mraz, gomolje izkopljemo iz zemlje in jih pripravimo na prezimovanje. Iz gomoljev moramo odstraniti odve~no prst, odmrle rastline odre`emo deset cm nad gomolji in jih damo v suho skladi{~e s pet stopinj Celzija. [e prej jih tako kot ~ebulice popr{imo s fungicidom.

Narcisam delajo dru`bo br{ljan kot trajnica in ma~ehi, ki sta dvoletnici. vrvicam. Naslednje leto jih lahko `e posadimo na rob gredice, kjer jih bomo pustili {e eno leto. Vsako leto so listi mo~nej{i in tretje ali ~etrto leto nova ~ebulica cveti.

Rod narcis je zelo raz{irjen in skoraj da ni vrti~ka, kjer bi ne videli vsaj nekaj narcis. Malokdo pa ve, da so narcise zelo strupene. V gr{ko-rimskih ~asih so izvle~ke iz narcis uporabljali za narkozo pri operacijah. Njihova sluz je tako strupena, da v kombiniranih {opkih ostale rastline propadejo. Tako moramo narcise nabrati prej, jih imeti 24 ur v lo~eni posodi z vodo, {ele nato jih lahko dodamo drugemu cvetju, toda ne smemo jih na novo spodrezati. Kljub tem zadr`kom pri rezanem cvetju, so le nekako najbolj transparentne spomladanske ~ebulnice, ki spremljajo tulipane. Narcise niso zahtevne za gojitev, ~ebulice

Poznamo enojnocvetne, polvrstnate in vrstnate dalije. Ko dalije odcvetijo, moramo odcvetele cvetove redno odstranjevati, predvsem pri vrstah s polnimi cvetovi, saj se v njih dalj ~asa zadr`uje vlaga in za~no hitro gniti. Z odstranjevanjem odcvetelih cvetov tudi spodbudimo bujnej{e cvetenje, ki se

3 zaradi redne nege lahko podalj{a v pozno jesen. Zanimivo je, da so dalije na vrtovih ve~inoma kri`anci. V vsej pestri izbiri sort se lahko pohvalimo z doma~o sorto “France Pre{eren”, ki jo je vzgojil J. Kregar.

To je vrstnata, rumeno-cveto~a sorta.

Zdaj je ~as, ko gomolje sadimo v zemljo. Pri tem lahko ve~je {ope razdelimo z ostrim no`em, tako da ima rana ~im manj{o povr{ino saj je s tem mo`nost oku`be manj{a. [opi naj imajo najmanj tri vitalne gomolje z dva do tremi poganjki. Tako lahko hitro dobimo dve ali tri ve~je rastline, ~e pa `elimo vzgojiti ve~ rastlin in so lahko manj{e, potem pa dalije razmno`ujemo s potaknjenci. Te potaknjence imenujemo potaknjenci s “peto”. Ko iz gomoljev po`enejo poganjki (3 - 5 cm) jih odre`emo tako, da ostane na vsakem poganjku tudi del~ek

lahko mirno pustimo v zemlji, saj tudi voluhar in mi{i vedo, da so strupene. Tako jih moramo le na nekaj let razdeliti. Ko odcvetijo, listje ne pore`emo ampak ga pustimo, da lahko pomaga pri kopi~enju rezervnih snovi v ~ebulicah. Zavozlani in povezani listi odcvetelih narcis niso ni~ bolj privla~ni kot naravno pole`ani in tak na~in zavezovanja ~ebulicam lahko zelo {kodi.

V ~asu, ko nam narcise in tulipani `e lepo odcvitajo, imamo prilo`nost, da si polep{amo vrt in zasaditve v posodah s ~ebulnicami, ki jih sadimo pozno pomladi in tudi {e zgodaj poleti.

V to skupino spadajo dalije, ponekod jih imenujejo georgine.

Dalije so dobile ime po Linnejevem u~encu A. Dahlu (1751-1789). Njihov rod obsega 15 vrst, ki so raz{irjene po

Dopolnitev spomladi cveto~ih rastlin z zeli{~i

4

^AS POMLADI

MOJ VRT prostorih je to lahko problem, saj lahko vonj povzro~a glavobole.

Gomolji gladiol gomolja. Taki potaknjenci se hitro ukoreninijo. Ne smemo predolgo ~akati, da stebla ne postanejo votla, ker se taki potaknjenci te`je ukoreninijo.

Pri sami saditvi dalij moramo paziti, da jih sadimo vsaj en meter narazen. Tako je za manj{i vrt dovolj samo ena ve~ja rastlina.

Ob sprehajanju po parkih in vrtovih mnogokrat naletimo na perunike, ki spadajo v rod Iris.

Perunike so tudi v naravi raztresene po zmernih podro~jih severne poloble. Vseh sort je preko 200, le kak{nih deset pa jih raste v na{ih krajih.

Perunike so zelnate rastline z razli~nimi podzemnimi deli.

Tako imajo korenike, gomolje ali samo korenine. Najbolj znane so bradate perunike, ki cvetijo od poleti do pozne jeseni. Lahko so nizke, komaj 25 cm ali visoke 80 cm in ve~.

Perunike so prezimno trdne, tako da jih jeseni ne jemljemo iz zemlje kot dalije. Pri nas je najbolj raz{irjena skupina visokih nem{kih perunik, ki jih

razmno`ujemo z delitvijo. Zanimivo je, da je pravi ~as za delitev in presajanje poleti.

Torej je to opravilo, ki ga lahko postorimo brez ~asovne stiske.

Rastline se v tem obdobju do zime `e ukoreninijo. Ob delitvi rastlini ne pore`emo listja, ranjene dele korenik popr{imo s fungicidom in ne sadimo jih pregloboko.

Lepoti prelivanja barv cvetov perunik pa brez trohice srame`ljivosti konkurirajo lilije. Ti dve rastlini imata tudi skupno zgodovino, saj so v preteklosti vladarji zamenjevali stiliziran znak perunike za lilijo in obratno. Vsekakor sta obe cvetlici bili simbol vladanja, kar sta si prislu`ili z lepoto cvetov. Tako kot perunike imajo tudi lilije domovino, ki se razteza preko celega zmernega pasu severne poloble. Lilije so lahko nizke ali visoke z majhnimi ali velikimi cvetovi. @lahtniteljski in`eniring nam je ustvaril nepregledno {tevilo kri`ancev. Skoraj vse lilije zahtevajo dobro propustno zemljo, zlasti dobro uspevajo v

humusni zemlji. Kot prave dame, ki se ne izpostavljajo mo~nemu soncu, tudi same raje rastejo v polsenci. Nekatere med njimi so bolj zahtevne in imajo rade dru`bo nizkih rastlin, tako, da imajo “noge” v senci, “glavo” pa na soncu.

Pomladi posadimo ~ebulice lilij 30 cm globoko. V kolikor `elimo, da se poigramo z vrtnarsko `ilico, potem jih lahko razmno`ujemo tudi z delitvijo lusk ~ebule. Lilije imajo mesnate luskoliste in jih lahko odre`emo stran. Paziti moramo, da se vsakega luskolista dr`i del bazalnega kro`ca, iz katerega poganjajo korenine. Te luskoliste nato posadimo in po treh do {tirih letih bomo dobili novo rastlino, ki bo cvetela.

Lilije lahko uporabimo za okras na gredah in kot rezano cvetje.

Pri tem moram opozoriti na pra{nike s pelodnimi vre~kami, kajti pelod, ki ga dobite po nesre~i na tkanino, zelo te`ko odstranite. Poleg tega imajo lilije mo~an vonj in v majhnih

Poleti sadimo gomolje gladiol.

So ene izmed redkih rastlin, ki imajo tako skromen koreninski sistem, da rastlina nima dovolj trdnega sidri{~a v zemlji in ji je potrebno pomagati z dodatno oporo. Obi~ajno jih gojimo predvsem za rezano cvetje, v kolikor pa so opore li~ne, so lahko tudi okras na gredi.

Rastline odpirajo cvetove od baze socvetje do vrha. Tako lahko sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, ki kvarijo izgled rastline. Po cvetenju odre`emo socvetje in pustimo listje do jeseni. Pred zmrzaljo moramo gomolje izkopati in jih pripraviti na skladi{~enje kot ostale ~ebulnice. Ob bazi gomolja zrastejo majhni gomolj~ki, iz katerih po treh do {tirih letih zrastejo rastline, ki cvetijo.

Na cvetli~ni gredi ali nasadku v posodi poleg `elenih rastlin rastejo tudi neza`elene, ki jih imenujemo plevel. Ker plevel konkurira okrasnim rastlinam tako v prostoru, kot v hranilnih snoveh in vodi, je potrebno redno odstranjevanje plevela. Z okopavanjem prerahljamo zemljo, tako da je bolj zra~na, kar ugodno deluje na mikroorganizme v tleh. Ko se zgornja skorja zdrobi, potem je kapilarni dvig vode manj{i in s tem manj{e izhlapevanje. Zaradi nege so rastline bolj{e rasti in odporne na razli~ne bolezni in {kodljivce. Iz tega je razvidno, da nas v vrtovih ~aka veliko dela, ki bo popla~ano z trenutki u`ivanja v cveto~i dehte~i naravi.

✍ Sabina [egula, univ. dipl. ing. u~iteljica prakti~nega pouka in strokovno teoreti~nih predmetov na BT[ Kranj

^AS POMLADI

MOJ VRT

5

Trendi v floristiki 2007

Oblikujmo si cvetli~ni imperij V leto{njem letu so v ospredju razli~na ogrodja oz. skeleti, ki jih naredimo iz vej. Rde~i in rumeni dren sta zelo uporabna, saj so barve lubja lepa dopolnitev aran`maja. Osnove iz vej se lahko ve`ejo ali le prepletajo. Za vezavo se uporablja razli~ne `ice, trakove in plasti~ne sponke. V primeru, da imamo mo`nost priti do poganjkov vinske trte ali kivija, pa je prepletanje toliko la`je.

Prakti~no je prepletanje z vejami kivija, saj imajo mo~no dlakavo povr{ino in s svojim zvitim videzom izra`ajo dodaten ~ar v aran`maju. V veljavo prihajajo tudi naravni barvani materiali. Tako imamo novo nenavadno vez z naravo.

Uporablja se veliko razli~nih struktur, veje se dopolnjujejo z razli~nim cvetjem. Take ideje so dobrodo{le za gostinske lokale ali poslovne prostore, saj lahko

velik aran`ma hitro obnovimo.

Zamenjamo dotrajano cvetje in, kar je najva`neje, pustimo domi{ljiji prosto pot. Dovoljena je kombinacija barv kot sta oran`na in ro`nata in seveda kombinacija rastlin z razli~nih koncev sveta. Ni ve~ pravila, da se kombinirajo le sezonske cvetlice, kot na primer spomladanske in poletne, ampak se lahko kombinira tako spomladanske kot tudi eksoti~ne rastline. V aran`maju imamo lahko skupaj orhideje, safari cvetje in tulipane. Mo`nosti je ne{teto. V vsakem aran`maju pa je sporo~ilo: vse izhaja iz narave.

Lepi zra~ni {opki nastanejo iz kombinacije pobarvanih vej in francoskih dolgopecljatih tulipanov. Tulipani se v {opku gibljejo kot metulji, saj v vodi {e vedno rastejo in tako spreminjajo polo`aj cvetov. Zanimiva je ~udovita rde~e-rumena kombinacija tulipana, ki pa je

Tulipani kot metulji, ustvaril jih je virus.

na-stala po naklju~ni oku`bi rastlin z virusom. Tako so `lahtnitelji takoj razmno`ili naravno lepoto, ki jo sedaj u`ivamo.

Zavita stebla tulipanov pridejo do izraza, ko se odve~no listje odstrani. S tem imamo naravni divji pogled na rastline in veje.

trendu uporabljali veliko rde~ih vrtnic. Zapeljivo deluje temno rjavo listje, ki ga enostavno zve`emo v vozle. Zato ga cvetli~arji imenujejo tudi ~rna kravata. Listje nas mamljivo spominja na ~okolado, ki nas v vsaki situaciji pomirja.

Ogrodja pa nam nudijo tudi veliko mo`nosti uporabe razli~nih materialov, ki bi jih druga~e odvrgli. Belo pobarvana veja, na katero pritrdimo elastiko, vrvico in {e kaj, nam daje vtis naplavljene veje na morski obali. Ko dodamo {e {koljke in barvito cvetje, nas misli na morske po~itnice kar objamejo in odpeljejo dale~ stran od vsakodnevnih del. V trenutku se sprostimo. @ivimo v ~asu prebujanja ~loveka. Vse ve~ je spiritualnosti, spro{~anja, joge in naravni aran`maji dopolnjujejo spro{~ujo~e ozra~je.

Kaj pa lon~nice? Pri lon~nicah se pojavi nova dimenzija, na katero do sedaj nismo bili tako pozorni. Nekatere rastline imajo namre~ lepe korenine, ki so bile skrite v posodah. Flamingovci so lon~nice, ki imajo lepe svetle korenine. Zato jih lahko damo v steklene posode. V trenutku iz lon~nice nastane aran`ma drugih razse`nosti. Za tiste, ki imajo radi umetne dodatke, pa lahko na lon~nico obesimo svetlikajo~e biser~ke in kristal~ke. Zanimiv je pogled na iste lon~nice v razli~nih posodah. Jasmin ima dehte~i vonj ter ne`ne bele cvetove in v darilnih vre~kah deluje prav na-

Poletje je tudi ~as, ko bomo v

Veli~asten jasmin v retro posodah.

6

^AS POMLADI

Barve poletja vihano mladostno in zapeljivo.

V retro posodah pa se igrivost umakne k spo{tovanju in misti~nemu veli~astnemu vzdu{ju.

Vidimo, da so posode zelo pomemben element pri dojemanju sporo~ilnosti cvetja.

Zato moramo najprej dobro poznati prostor kamor bomo aran`ma postavili. V sobi z bidermayer pohi{tvom bo pri{el do izraza aran`ma v retro posodi. Ker je pomemben zgodovinski pristop, je potrebno izbrati pravi stil. Lahko si oblikujemo pravi cvetli~ni imperij.

Zelo moderne so svetlikajo~e ~rne steklene posode razli~ni oblik in velikosti, lahko si kupite posode gr{ko-rimskega stila. Lahko pa uporabite kar navadne kozarce, v katere nalo`ite pokon~no vejice, ki slu`ijo za oporo cvetnim steblom.

^rne posode in aran`ma za kopalnico

Nagajiv jasmin v darilnih vre~kah Zelo lepo delujejo vejice vrbe, saj po`enejo korenine. Tako imamo nov stik z naravo in nov dekorativen dodatek. V tak kozarec dodamo med palice drobnocvetne vrtnice in `e imamo aran`ma, ki ga lahko postavite tudi v kopalnico.

Zakaj pa ne? Ali ne bi bilo lepo, ~e vas iz zaspanosti predrami pogled na majhen ko{~ek narave in ne samo pogled na {~etko in zobno pasto. Kot vidite je trend z naravo povsod in v vsakem ~asu. Poglejte naokoli in preizkusite se v ustvarjanju s cvetjem. Cvetje je `e samo po sebi lepo, torej je vsak poskus, ki vam pri~ara nasmeh na obraz, uspeh.

� Sabina [egula, univ. dipl. ing. u~iteljica prakti~nega pouka in strokovno teoreti~nih predmetov na BT[ Kranj

Lepota korenin v steklenih posodah

Spomin na morje in po~itnice

MOJ VRT

MOJ VRT

FITOFARMACIJA

7

Pepelaste plesni

Za razvoj zado{~a `e vi{ja zra~na vlaga P epelaste plesni so glive, ki parazitirajo na gojenih rastlinah, zato jih pojmujemo kot {kodljive in povzro~ajo tako imenovane rastlinske bolezni. Lai~no se jih pogosto zamenja za sivo plesen, katero pa povzro~ajo povsem druge glive in tudi ukrepi zatiranja niso enaki!

Oku`ijo lahko razli~ne rastlinske vrste, tako sadno drevje (npr. jablanova pepelovka zlasti na sorti jonatan), vinsko trto (oidij), zelenjavo (npr. pepelovka na bu~kah, kumarah), okrasne rastline (npr. pepelovka na vrtnicah, nageljnih) in plevele. Gliva se ves ~as zadr`uje na povr{ju in v notranjost rastline prodre le s hifami, s katerimi ~rpa iz gostitelja hrano in vodo, zato si lahko v varstvu rastlin glede zatiranja privo{~imo izjemo. Proti rastlinskim boleznim ukrepamo s fitofarmacevtskimi sredstvi praviloma preventivno, takoj ko so za njen razvoj ustrezni pogoji (temperatura, vlaga, faza rastline,…), saj ne moremo vedeti, kdaj se je oku`ba (ko gliva prodre v rastlino) dejansko izvr{ila. Fitofarmacevtska sredstva (vklju~no s tako imenovanimi kurativnimi ali zdravilnimi pripravki) namre~ delujejo le v za~etku oku`be, takrat pa {e ne opazimo nobenih vidnih znakov bolezni. Pri pepelastih plesnih lahko izjemoma uporabimo fitofarmacevtska sredstva ob prvih znakih oku`be, kar pomeni prvo belo - sivo pikico, zato moramo svoje rastline ~im bolj redno in vestno pregledovati, da bomo lahko pravo~asno ukrepali.

Za razvoj pepelastih plesni zado{~a `e vi{ja relativna zra~na vlaga, ki se pojavi npr. v pregostem grmu, nezra~ni kro{nji ali zaradi pregoste setve,… Drugi pogoj za pojav te bolezni je ustrezna temperatura, obi~ajno bolj toplo vreme, pa tudi stanje same rastline (stres, neustrezni rastni pogoji, ob~utljivost sorte,…).

Na trajnih ali ve~letnih rastlinah ostajajo trosi ~ez zimo na brstih ve~inoma enoletnih poganjkov, zato takoj po brstenju oku`ijo razvijajo~e brste in mlade poganjke. Pojavijo se belo-sive pikice, ki se hitro {irijo po

povr{ini rastlinskih delov (listi, popki, poganjki) in ~e nismo zadosti pozorni, v nekaj dneh ob ugodnih pogojih prekrijejo celotno oku`eno povr{ino v obliki mokaste prevleke, ki jo z lahkoto odstranimo, ~e podrgnemo po njej in je na otip rahlo mastna. Najprej odstranimo o~itno obolele dele: pri jablanovi pepelovki od{~ipnemo z roko sive zavihane poganjke, ki kasneje porjavijo; pri okrasnih rastlinah (npr. vrtnice) odstranimo oku`ene popke in liste, dokler jih je malo ali jih umijemo z blago milnico; prav tako odstranimo oku`ene liste in stebla pri zelenjavi (npr. pri kumarah); pri vinski trti `e ob rezi pregledujemo rozge, jih odstranimo in uni~imo (se`gemo).

Fitofarmacevtska sredstva so, kot smo `e ugotovili, u~inkovita le v za~etni fazi oku`be oziroma v primeru pepelastih plesni najkasneje ob prvih znakih bolezni. Pri trajnicah lahko v ~asu mirovanja (jeseni, ko odpade listje do brstenja spomladi) uporabimo bakrove pripravke, v za~etku brstenja uporabimo preventivne pripravke na osnovi `vepla (npr. cosan, pepelin), v fazi intenzivne rasti, ko imamo dnevno velik prirast neza{~itene rastlinske povr{ine, moramo uporabiti sistemi~na sredstva, ki se prevajajo po vodovodnih ceveh rastline in jo {~itijo odznotraj dalj ~asa. To je obdobje od za~etka do konca cvetenja, zato {e posebej pazimo na ~ebele in vedno {kropimo pozno zve~er!

Pripravkov na tr`i{~u je precej in tudi v prosti prodaji. Ob uporabi priporo~am zlasti pri okrasnih rastlinah dodatek mo~ila, npr. nu-film. POMEMBNO je, da jih pravo~asno uporabite in na pravi na~in: {kropilna brozga ne sme odtekati z rastlin, ne {kropimo v vro~ini, ne pove~ujmo samovoljno koncentracij in odmerkov, ne {kropimo, ko so prisotne ~ebele in druge koristne `ivali, ki jih ve~ina uporabnikov teh sredstev {e vedno zelo slabo pozna, ipd.

Glavne oku`be se izvr{ijo spomladi, lahko pa tudi kasneje ob ugodnih pogojih, zato na pepelaste plesni ne smemo pozabiti skozi celotno vegetacijo. Ob tem bi {e enkrat opozorila, da je potrebno vsako po{kodbo

najprej preveriti, ~e gre res za glivi~no bolezen ali je vzrok drugje, da ne bomo brez potrebe segali po fitofarmacevtskih sredstvih. V zadnjem ~asu se pojavljajo nekatere sorte, zlasti bu~k, pri katerih listna povr{ina pri povr{nem opazovanju spominja na oku`bo s pepelasto plesnijo, zato posvet s strokovnjakom ne bo odve~!

✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.

Ukrepamo ob PRVIH znakih bolezni-bele pikice na listu!

Nekaj dni kasneje…

Oku`ijo lahko razli~ne rastline

Sortnih lastnosti ne smemo zamenjati za bolezenske simptome!

8

MOJ VRT

UREJAMO

Kdaj je najbolje saditi in presajati trajnice?

Utrjene sadike sadimo vse leto a vsako vrtno opravilo je treba vedeti, kdaj je zanj najprimernej{i ~as. ^e na primer ob nepravem ~asu gnojimo, lahko naredimo veliko {kode. ^e pravo~asno ne zalijemo, nam marsikaj na vrtu lahko celo umre. In sajenje trajnic brez dvoma sodi med zelo pomembna opravila na vrtu. Zato se pogosto vpra{amo, kdaj jih je najbolje

Z

saditi, odgovori na to vpra{anje pa so lahko zelo razli~ni.

Kadar `elimo rastlino izkopati pri prijateljih ali na svojem vrtu in jo presaditi drugam, pa jo ob tem morda celo razdeliti in razmno`iti, moramo res ujeti najprimernej{i ~as. In tu imajo razli~ne trajnice razli~ne zahteve. Sredi poletja presajamo in delimo

kar nekaj trajnic, ki cvetijo spomladi in do poletja `e dozorijo, potem pa po~ivajo.

Ponavadi imajo tak{ne trajnice v zemlji odebeljene dele (korenike, ~ebule), ki zadr`ujejo dovolj vode in hranilnih snovi za rezervo in ne ~utijo presaditvenega {oka tudi v vro~ih in su{nih poletnih mesecih.

Potonike recimo presajamo v avgustu in septembru, ko po~ivajo. Ob tem ne smemo pozabiti, da jih moramo saditi tako plitko, da rastni vr{i~ki skoraj gledajo iz zemlje, sicer kar nekaj let ne bodo cvetele. Pri nizkih bradatih perunikah, ki cvetijo `e aprila, korenike dozorevajo maja ali junija in jih takrat `e lahko presajamo. Visoke bradate perunike cvetijo {ele maja in njihove korenike dozorevajo julija in avgusta.

Lahko jih presajamo {e tudi septembra.

Vsekakor pa je dobro, da se pred zimo na novo vrastejo, da bo njih cvetenje v naslednjem letu ~im manj moteno, ~eprav bodo prav zacvetele {ele ~ez kaki dve do tri leta.

Gomolje br{ljanovolistne ciklame, ki so po pozno spomladanskem odmiranju listja skriti v zemlji, lahko presajamo `e od maja do junija, ker bodo konec julija ali v avgustu `e ponovno zacvetele in malo kasneje tudi odgnale liste.

Tak{ne rodgersije potrebujejo za poln razvoj dve leti, zato jih posadimo, ko imamo prostor pripravljen, pa ~eprav poleti. Ne pozabimo na zalivanje.

Greda trajnic nekaj mesecev po zasaditvi

Bela lilija ali limbar ima tudi liste vso zimo, konec pomladi zacveti in omamno zadi{i, potem pa vsi nadzemni deli odmrejo in ~ebulica nato po~iva ne-vidno skrita v zemlji do za~etka jeseni, ko ponovno od`ene liste. Presajamo jo torej, dokler po~iva. Podobno velja za jesenskemu `afranu podobno ~ebulnico, ki `ivo rumeno zacveti jeseni, nato od`ene liste in jih zadr`i do konca naslednje pomladi, ko se pripravi na poletni po~itek.

Veliko ve~ino obi~ajnih trajnic pa presajamo v zgodnji pomladi ali zgodnji jeseni, da jim prihranimo presaditveni {ok v vro~ini, ko te`e prena{ajo izgubo dela korenin.

Ko pa govorimo o sajenju trajnic, ki so bile vzgojene v lon~kih in namenjene za sajenje na vrtove, je zgodba ~isto druga~na. Vse

MOJ VRT tiste sadike, ki so bile v lon~kih gojene bolj asketsko in niso imele idealnih pogojev (obilnega gnojenja in za{~ite v rastlinjaku), pridejo iz utesnjenega rasti{~a v lon~ku v odprto zemljo, kjer je mnogo ve~ prostora in hrane, praviloma v bolj{e `ivljenjske pogoje. ^e so temperature vi{je in da poskrbimo za nekaj zalivanja ob su{i, se neverjetno hitro vrastejo in razrastejo. Tiste, katerih ~as cvetenja {ele prihaja, bodo `e kmalu po sajenju tudi zacvetele. Praviloma ob prenosu rastline iz lon~ka na prosto, korenin sploh ne po{kodujemo in zato presaditvenega {oka prakti~no ni.

Zato velja mnenje, da se trajnice sadijo samo spomladi, za popolnoma zgre{eno. Velja le za nekatere med tistimi vrstami, ki jih razmno`ujemo z delitvijo pred za~etkom spomladanske vegetacije.

UREJAMO

9

Previdni moramo biti tudi pri trajnicah, ki so bile vzgojene v {otnici in v rastlinjakih, ki v zgodnji pomladi marsikdaj ob obilnem gnojenju in v zavetju pred mrzlimi no~mi spodbudijo prezgodnjo rast in cvetenje.

Tak{ne sadike trajnic so bolj ob~utljive in jih rada pobere kak{na slana ob prezgodnjem sajenju. Ob prepoznem sajenju pa jih lahko ogro`a son~na pripeka. Pa {e pri gnojenju in zalivanju moramo biti zelo natan~ni, da jih po~asi privadimo na zunanje pogoje, sicer smo z njihovo saditvijo marsikdaj razo~arani. ^e pa sadimo utrjene sadike trajnic trpe`nih vrst in sort, pa si nove saditve lahko privo{~imo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, kadar pa~ imamo ~as in voljo za saditvena dela.

� Jo`ica Golob-Klan~i~, foto Mojca Rehar Klan~i~

Sadike host v velikih loncih lahko sadimo tudi sredi poletja. U~inek bo takoj{en.

MOJ VRT

ZELENJAVNI VRT

10

Otoplitev ozra~ja prina{a ve~ te`av s {kodljivci

Vzamejo si svoj del pridelka omaj se je za~ela leto{nja vegetacija, `e se pojavljajo prve te`ave predvsem s {kodljivci na vrtu. To je povsem pri~akovano in so ga vnaprej napovedali ljudje, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami. Vsi nam zagotavljajo, da bo otoplitev ozra~ja prinesla ve~ te`av s {kodljivci, ki so bili do sedaj poznani v toplej{ih obmo~jih.

K

Da je to povsem res, nas opozarja ponekod mno`i~ni pojav rastlinjakovega {~itkarja ali bolje poznane bele muhe na vseh sadnih in okrasnih drevesih. Ljudje jih poznajo kot bele muhe na fuksijah ali angle{kih pelargonijah ali morda iz rastlinjakov, kjer so se do sedaj najraje zadr`evale. Leto{nja topla zima pa jim je omogo~ila dobro prezimljanje na okrasnih rastlinah ali morda tudi na plevelih v zavarovanih prostorih, od koder so se raz{irili tudi na sadno drevje.

Tako imamo novo te`avo za katero ne vidimo re{itve in ~akamo, da se bo stvar samo od sebe uredila. Seveda bo medtem storjena {koda na drevesih. Poleg bele muhe se s toplej{o klimo pojavlja tudi trips ali resar, drobcena 2-3 mm velika sesajo~a `u`elka, ki se pojavlja na zelenjavi in okrasnih rastlinah.

In kako bomo pridelali ~im bolj zdravo zelenjavo in uporabljali ~im manj sredstev za varstvo rastlin? Kot vemo bo tudi uporaba le-teh za vrti~karje omejena oziroma zreducirana le na naravi manj nevarna sredstva.

Ko za~nemo z na~rtovanjem vrta za naslednje leto moramo najprej pomisliti na kolobar. ^eprav kolobarimo le na gredicah in {kodljivci lahko iz ene preletijo na drugo, je to potreben ukrep tudi zaradi iz~rpanosti zemlje. Osnovno pravilo pri kolobarju je, da posadimo na z organsko snovjo pogno-

Gol{avost kapusnic

Kapusna muha

Nasad paprike v Ribnici jeni del vrta kapusnice ali plodovke, na ostale nepognojene gredice pa posadimo ostalo. Na vrtu se nam v~asih prerazmno`ijo dolo~eni {kodljivci, ki prezimijo prav na isti gredici, kot na primer porova zavrtalka, ki iz pora spomladi preleti na ~ebulo. ^e se je ta {kodljivec prerazmno`il preko mere, je smiselno eno leto na vrtu prekiniti s ~ebulnicami. Tako {kodljivec ne bo imel gostitelja, na katerem bi nadaljeval svoj `ivljenski ciklus in bo propadel.

Podobno je s kapusno muho in kapusovim kljunotajem. Kolobar pri kapusnicah je nujen tudi kadar se nam pojavi gol{avost kapusnic. Gliva napade korenine, ki se zaradi tega odebelijo, prekine se dostop vode in hranil v rastlino in zelje ostane majhno in se postopoma su{i. Ker gliva ostane v zemlji, kjer ostane vitalna {e pet do sedem let, ostaja nevarnost, da nam z leti oku`i in uni~i vse kapusnice, ki jih prehitro ponovno posadimo na isto njivo.

Poleg obi~ajnih te`av na zeljih, je letos zaradi su{e in velike vro~ine na zeljih in

Ogrc majskega hro{~a

Bolha~

pesi opaziti veliko {tevilo bolha~ev. Napad je bil ponekod tako mo~an, da so popolnoma izpili komaj kale~o peso in so bili kmetje prisiljeni v ponovno setev. Na vrtovih se ta {kodljivec rad pojavlja tudi na vedno bolj popularni rukoli. Ena od za{~it je tudi uporaba tankih vlaknatih tkanin, z uporabo katerih tudi pospe{imo zgodnjost. Pri setvi rukole se priporo~a ~im zgodnej{a setev ali celo setev v jesenskem ~asu v rastlinjake in pobiranje v zimskem in spomladanskem ~asu. Rukolo kasneje {e ve~krat po`anjemo in odstranimo ali pa pustimo za naslednje leto, ker zelo dobro prezimi.

V tem ~asu se sre~ujemo tudi s talnimi {kodljivci, kot so strune, ogrci, bramor in sovke. Vsi {kodljivci so varno skriti v tleh, zato so insekticidi manj u~inkoviti. Sovke in pol`i so podnevi varno skriti v tleh, pono~i pa pridejo na povr{je. Za te {kodljivce so u~inkovite vabe, ki jih kupimo ali pripravimo iz otrobov in insekticida sami. Ogrci in strune ostanejo v zemlji tri

Bramor

MOJ VRT do pet let in napadajo korenine. Za strune prav tako postavimo vabe v obliki prerezanega krompirja, ki ga zadelamo v zemljo ali na dolo~ene dele posejemo v kup~ke `ito, katerih korenine prav tako privabljajo strune. Vabe vsak dan pregledamo in strune uni~imo. Strune so li~inke hro{~ev pokalic, ki se najraje zadr`ujejo v travi, zato bo ve~ strun takrat, kadar preorjemo ledino.

Majski hro{~i in njihove li~inke - ogrci so zadnje leta zelo nevaren {kodljivec v ju`nem delu Slovenije. Predlani so ogrci popolnoma uni~ili travnate povr{ine v okolici Idrije. [kodo smo opazili tudi na Cerkni{kem, Ribnici in okolici Ko~evja, kjer je ve~ travnatih povr{in. Ker pa se te v Sloveniji pove~ujejo in se hro{~i mno`i~no pojavljajo tudi na tradicionalnih njivskih povr{inah, moramo biti pozorni tudi na tega {kodljivca. Ogrce zelo radi i{~ejo divji pra{i~i, zato so travniki v~asih popolnoma razriti in preorani. Njive, kjer se pojavlja ta {kodljivec je potrebno ve~krat obdelati, da pridejo ogrci na povr{je, kjer so bolj ranljivi. Eden od na~inov borbe proti tem {kodljivcem je tudi uporaba njihovih naravnih sovra`nikov ali bolezni. V tem primeru so uporabili glivo, ki uni~uje ogrce.

Ugotovilo se je, da ta gliva tudi avtohtono prebiva v na{ih krajih. Vsak `iv organizem ima svojega naravnega sovra`nika in tako se njegova prerazmno`itev po~asi ustavi, saj se vzporedno prerazmno`ijo tudi sovra`niki.

Po~asi se vzpostavi ravnote`je, ki pa ga ljudje s svojim poseganjem v naravo vedno ru{imo. Pametno bomo ukrepali takrat, ko bomo naravo opazovali, na{li njene zakonitosti in se po njih tudi dr`ali. Tudi na vrtu je tako. ^im ve~ moramo opazovati na{e posevke in pravo~asno ukrepati. Tako bomo z malo dobre volje in znanja uspeli pridelati zelenjavo za svoje potrebe. ^e ne uporabljamo za{~itnih sredstev za varstvo rastlin, zato posadimo malo ve~je koli~ine sadik in ra~unamo, da bo nekaj pridelka namenjenega {e {kodljivcem. ^e se ti prerazmno`ijo, moramo ukrepati tako da se umaknemo, jih mehansko uni~imo ali naselimo njihove naravne sovra`nike. ^e se bo suha pomlad prevesila v mokro poletje, se bodo pojavljale tudi bolezni. Na vrtu lahko pri~akujemo krompirjevo in paradi`nikovo plesen, ki bo intenzivnej{a, ~e bo ve~ de`evnih dni. Pri dolgotrajnem de`evju ne bo nobeno {kropivo popolnoma prepre~ilo {irjenja plesni. Za prepre~itev

ZELENJAVNI VRT

11

Kmetovanje ob [martinki

Namakanje bolezni pa lahko veliko naredimo tudi sami, ~e upo{tevamo pravilne razdalje sajenja.

Pregoste sadike se te`ko osu{ijo, `e rosa se na njih zadr`uje dlje ~asa, in tako se ustvarijo ugodne razmere za napad bolezni.

V~asih je dobro, da so sadike drage, zato jih sadimo bolj na redko in tako dobimo lep{e in bolj zdrave rastline in plodove.

Poleg pravilne razdalje pa skrbimo tudi za pravilno obdelavo tal. ^e sadimo v rahlo, ravno prav vla`no in pognojeno zemljo, bodo rastline zrasle tako hitro, da se bolezni ne bodo niti uspele razviti. Odporne in

vitalne rastline te`je podle`ejo boleznim in navadno so tako bujne, da jim {kodljivci ne naredijo ve~je {kode. Nikakor pa ne smemo pretiravati z enostranskim dognojevanjem z du{ikom, kajti tak{ne rastline sicer hitro rastejo, vendar niso ~vrste in {e hitreje podle`ejo.

Kakorkoli delate, morate na vrtu dobro na~rtovati, graditi na izku{njah in napakah prej{njih let in zelo dobro opazovati vse spremembe ter jih tudi pravo~asno re{evati.

Ana Ogorelec

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Poletje v sadnih vrtovih

Drevesom pomagamo z zalivanjem a nami je bolj ali manj uspe{no cvetenje in oplodnja sadnega drevja in plodi~i se debelijo, izrivajo drug drugega, delno odpadajo. Po mo~nem cvetenju in ugodnih razmerah za oplodnjo v ~asu cvetenja, so drevesa v sadovnjakih prete`no premo~no obremenjena s plodovi. V takem primeru je priporo~ljivo plodi~e razred~iti.

Z

Z zgodnjim red~enjem (do debeline 20 do 25 mm) pri jablani pozitivno vplivamo na cvetni nastavek v naslednjem letu. To je obdobje za~etka formiranja cvetnih brstov.

Preobremenjeno drevo nima dovolj mo~i, da bi lahko nastavilo obilen cvetni nastavek tudi za naslednje leto, zato se pojavi takoimenovana izmeni~na rodnost (drevo cveti in rodi vsako drugo leto).

Kasnej{e red~enje plodi~ev (v juniju in kasneje) vpliva na kakovost in debelino plodov v leto{njem letu, na cvetni nastavek prihodnjega leta pa ne.

Kako red~imo: za dobro razvit plod je optimalno da je za vsak plod v neposredni bli`ini 30 do 50 dobro razvitih, zdravih listov.

Sr{eni v zore~ih plodovih naredijo veliko {kode.

Primerno pored~eni plodi~i jabolk.

Z vsemi procesi, ki potekajo v listih, bodo ustvarili dovolj “hrane� za razvoj kakovostnega ploda.

Pri jablanah je priporo~ljivo na socvetje pustiti le en plod. Tako bo enostavnej{a in u~inkovitej{a za{~ita proti jabol~nemu zavija~u, ki po{koduje plodove. Verjetno vam je znana za~rvivljenost plodov, ki se med seboj dotikajo.

Plodove marelic in breskev red~imo takoj po naravnem trebljenju. Zgodnje sorte v za~etku junija, kasnej{e pa v drugi polovici junija.

Gnojenje je za to sezono zaklju~eno, od sredine junija trajnih nasadov ne smemo ve~ gnojiti z du{ikom, ker s tem povzro~imo pozno rast v jeseni. Nedozorel les pozimi pomrzne.

Pri jablanah velja, da lahko postopoma re`emo celo leto. Konec junija za~nemo s pinciranjem in poletno rezjo bujnih dreves, predvsem v vrhu. Delamo v suhem vremenu, ko je tudi za nekaj naslednjih dni predvideno suho vreme, zato da ne pove~amo nevarnosti oku`be s hru{evim o`igom.

S tem izbolj{amo osvetlitev in zmanj{amo izgubo kalcija za plodove. Mo~no rasto~i poganjki za svojo rast potrebujejo veliko hranil in kalcija in so konkurenca plodovom. Kalcij je element, ki je pomemben za trdnost in zdravstveno stanje plodov. Pomanjkanje povzro~i {tevilne skladi{~ne bolezni: grenko pegavost, porjavenje ko`e, notranji zlom mesa, pogostej{a pa je tudi oku`ba z glivi~nimi boleznimi. V tem ~asu se kalcij zelo slabo premika po rastlini, zato ga je za bolj{o kakovost in trpe`nost plodov priporo~ljivo dodajati foliarno (preko listov).

Pri breskvah v za~etku julija izre`emo le najbujnej{e bohotivke, ki premo~no sen~ijo. Rez v tem ~asu ne sme biti preve~ intenzivna, da ne izzovemo naknadne rasti.

Konec julija in v za~etku avgusta izre`emo nekoliko ve~ bohotivk predvsem v zgornjem delu kro{nje, v spodnjem delu pa jih zvijemo in upognemo pod ni`je le`e~e veje.

S tem jim onemogo~imo nadaljnjo rast in sen~enje ter ohranimo listno povr{ino.

Spomladi lahko take poganjke uporabimo kot rodne.

Po obiranju v avgustu mesecu, najbolje sredi meseca, najkasneje pa do srede septembra izvedemo mo~nej{o rez, ki nadomesti zimsko. Izre`emo vse izrojene poganjke na prvi stranski poganjek, tako da ohranimo gojitveno obliko in dovolj mladega lesa za naslednje leto. V tem obdobju ne smemo izrezati ve~ kot polovico listne mase drevesa.

Pri rodnih ~e{njevih drevesih opravimo letno rez v avgustu in za~etku septembra. Cilj je osvetliti kro{njo in vzpodbuditi obra{~anje in rodnost tudi v notranjosti kro{nje.

Pri zelo gostih kro{njah izre`emo nekaj ogrodnih vej v notranjosti kro{nje, izre`emo vse premo~ne, navpi~no rasto~e veje in vejice. Pokonci rasto~e konice vej, ki imajo sicer primeren kot rasti, odvajamo na ni`je le`e~i poganjek. Pri starih, izrojenih vejah, ki se pove{ajo, spodrezujemo, to pomeni odre`emo pove{eni del vej na vitalnej{e, navzgor rasto~e poganjke. Tudi pri ~e{njah z rezjo ne smemo odstraniti ve~ kot 50 % listja.

V primeru su{nega in vro~ega poletja rastlinam pomagamo z zalivanjem, predvsem pri mlaj{ih in letos sajenih drevesih. Vro~ina in su{a za rastlino pomenita stres, ki ga delno lahko ubla`imo tudi z uporabo razli~nih listnih gnojil, ki vsebujejo aminokisline in mikroelemente. Predvsem pri mladih in {ibko rasto~ih drevesih je priporo~ljivo odstraniti plevele in travo v obmo~ju korenin, da ne predstavljajo konkurence sadnim rastlinam. Tudi trava med drevesi naj ne bo previsoka (do cca 20 cm), ker sicer predstavlja konkurenco drevesom. V vro~em in su{nem delu leta moramo pri ko{nji pu{~ati nekoliko vi{jo travo, da je son~na pripeka ne uni~i.

Pri za{~iti sadnega drevja proti boleznim in {kodljivcem izvedemo tehnolo{ke ukrepe, da je rastlina sama mo~nej{a in odpornej{a: - gnojimo usklajeno s potrebami rastline, na podlagi rezultatov analize tal; velikokrat se izka`e, da te`ave izvirajo iz neusklajenega ali celo nepotrebnega gnojenja; - skrbimo, da so drevesne kro{nje redke,

MOJ VRT

-

-

-

zra~ne in dobro oson~ene; s tem se mo`nost oku`be z glivi~nimi boleznimi zmanj{a; za oku`bo je potrebna vlaga in primerna temperatura; v zra~ni, oson~eni kro{nji se listje hitro posu{i in ~as za oku`bo je kraj{i; skrbimo, da so v nasadu prisotni pti~i, ki zmanj{ujejo populacijo {kodljivcev; nau~imo se prepoznavati {kodljivce in njihove predatorje (naravne sovra`nike), ter na~in uni~evanja {kodljivcev na tak na~in, da ~im manj prizadenemo predatorje; izrezujemo obolele poganjke in jih odstranjujemo iz nasada (poganjki napadeni s pepelasto plesnijo, jablanovim rakom, veje in deli dreves ko{~i~arjev, ki se su{ijo zaradi napada cvetne monilije); predvsem pri jablanovem raku in cvetni moniliji moramo izrezati globoko v zdravo tkivo; sadimo sorte sadnih vrst, ki so odporne na dolo~ene bolezni ({krlup‌); nastavljamo vabe (rumene lepljive plo{~e za ~e{njevo muho v ~asu, ko barva plodov prehaja iz zelene v rumeno, bele za jabol~no grizlico - pred cvetenjem, alkoholne vabe v kombinaciji z lepljivi-

V SADOVNJAKU

-

-

-

-

mi plo{~ami za razne {kodljivce lesa), feromonske vabe za {kodljivce (jabol~ni zavija~, breskov zavija~, ~e{pljeva grizlica) in s tem zmanj{amo {tevilo {kodljivcev; na debla nalepimo lepljive trakove, da prekinemo pot mravljam, ki pospe{ujejo pove~anje populacije listnih u{i; odstranjujemo po{kodovane in obolele plodove, odstranimo vse mumije - to je plodove, ki so na drevju ostali od prej{njega leta in predstavljajo vir oku`be za naprej; razku`ujemo orodje, ki ga uporabljamo v sadovnjaku. Predvsem kadar re`emo obolela drevesa je to nujen ukrep, da ne prena{amo bolezni med drevesi; kadar {kodljivci ali bolezni prese`ejo prag {kodljivosti in se odlo~imo za uporabo fitofarmacevtskega sredstva se pomenimo s strokovnjakom in izberimo takega, ki je najmanj nevaren za okolico.

13

Poganjke oku`ene s pepelasto plesnijo izre`emo in odstranimo iz nasada.

@elim vam veliko veselja v va{em vrtu.

� Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo KGZS Zavod LJ

Cvetna monilija na jablani. Take poganjke odre`emo do zdravega lesa in odstranimo iz nasada.

14

ZA BOLJ[I PRIDELEK

MOJ VRT

Bogatin

Dognojevanje v poletnih mesecih ogatin je odli~no gnojilo za dognojevanje v ~asu rasti. Poleg glavnih rastlinskih hranil (du{ik, fosfor, kalij) vsebuje tudi druge makro in mikroelemente, ki so nujno potrebni za zdravo rast in razvoj rastlin. Zaradi svoje sestave in nevtralne pH reakcije je zelo primeren za dognojevanje zahtevnej{ih rastlin: paradi`nik, paprike, jagode, jaj~evci, bu~ke, kapusnice, ...

B

Primerno je, da gnojenje razdelimo v dva ali ve~ obrokov. Dognojevati za~nemo tri do {est tednov po setvi oziroma sajenju. Na{e rastline so se v tem ~asu `e dobro okoreninile in so za~ele intenzivno rasti. Paradi`nik lahko dognojimo takrat, ko ga osipavamo.

Z dognojevanjem kon~amo avgusta, posebno pomembno je to pri trajnicah, grmovnicah in drevesih, da lahko les pravo~asno dozori in se pripravi na zimski po~itek.

Z Bogatinom najla`je dognojujemo tako, da sipkega potrosimo med vrstami ali okoli rastlin. Gnojilo rahlo zakopljemo v tla, saj tako dose`emo bolj{i gnojilni u~inek. Odmerek prilagodimo potrebam posameznih rastlin, pribli`no 3 do 4 litre na 10 m2.

Zelenico narahlo potrosimo z Bogatinom (1-2 l / 10 m2) pred de`jem ali jo izdatno zalijemo.

Lahko pa dognojujemo tudi s teko~im gnojilom, ki ga pripravimo tako, da v 10 litrov vode namo~imo 0,5 l Bo-

gatina in pustimo stati nekaj ur.

Raztopino preme{amo in zalijemo ro`e, okrasno grmovje, vrtnine ali trato.

Dognojujemo enkrat na 14 dni.

Tudi vrtne jagode spadajo med bolj zahtevne kulture in jim je potrebno pripraviti dobro pognojeno in humusno gredo, prav tako pa jih moramo med rastjo dognojevati. Prvi~ jih dognojujemo v ~asu cvetenja. Bogatin rahlo vkopljemo okrog sadik, ~e pa jagode gojimo na foliji jih enostavno zalijemo z `e prej pripravljenim teko~im gnojilom.

Z uporabo Bogatina poskrbimo za prehrano rastlin, obenem pa izbolj{ujemo biolo{ke, fizikalne in kemi~ne lastnosti tal.

� Alenka Novak

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT Vrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah

Taborske ro`’ce resene~eni boste, ~e vas bo pot v teh dneh pripeljala v Vrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah. Prava pa{a za o~i je sprehod po rastlinjakih, kjer boste osupnili nad kraljestvom barv. Na ve~ kot 10.000 m2 pokritih povr{in, vzgajajo vse za pomlad in jesen. Na zunanjih povr{inah, teh je 6.000 m2, pa prevladujejo ma~ehe in trajnice.

P

Prodajni utrip je v teh dneh nadvse `ivahen. Ponudbe cvetja za va{ balkon, vrtne gredice, grobove ali parke je {e dovolj. Z raznovrstvno ponudbo predvsem balkonskih ro` vztrajajo vse do sredine julija. Trudijo se za kakovostno ponudbo zdravih rastlin, zadovoljstvo kupcev pa je njihov glavni moto, zato, po njihovih `eljah, pripeljejo iz tujine v svojo vrtnarijo tudi tisto, ~esar ni v doma~i ponudbi.

Vendar tudi po kon~ani sezoni {e ne bo prepozno. [e vedno se bodo na{le ro`e, ki bodo polep{ale va{o okolico.

Ro`e ki si jih boste pri njih izbrali, vam bodo na va{o `eljo tudi zasadili v korita ali pa vam bodo samo svetovali katere kombinacije ro` so najprimernej{e za son~no ali sen~no lego.

Za vse to v Vrtnarstvu Gomzi skrbijo pridne roke 20 zaposlenih pod budnim o~esom Marijana Gomzija, diplomiranega in`enirja agronomije, ki skrbi za strokovno voden-

je, in njegove `ene Irene, ki skrbi za administrativno delo.

V Podbrezjah sta prisotna `e od leta 1973.

“Bli`a se ~as sajenja krizantem, pripravljamo vrtne trajnice za jesen, julija pa za~nemo `e saditi ma~ehe. Septembra bodo prve ma~ehe `e zacvetele, z njimi pa tudi druge jesenske lepotice, december pa je ~as bo`i~nih zvezd”, z ljubeznijo pripoveduje Marijan Gomzi.

Ustanovili so tudi Klub Gomzi. Njegovi ~lani imajo popust pri nakupih vse leto.

Vabljeni so na dneve odprtih vrat, obve{~ajo jih o aktualnih ponudbah, posebej pa so vabljeni na sre~anja s Slavkom Zgoncem, cenjenim svetovalcem v vrtnarskih krogih, ki svtuje, ko imamo te`ave s cvetjem. Sre~anja redno organizirajo spomladi in jeseni.

Vrtnarije Gomzi ni te`ko najti. Po vo`nji iz kranjske smeri vas po vzponu po Bistri{kem klancu na levi pozdravijo Podbrezje, z znano taborsko cerkvico, pod njo pa vrtnarija. ^e se odlo~ite za obisk, zavijte z glavne ceste na izvozu Tr`i~-Podbrezje. Sledite usmerjevalnim tablam, pa se boste kmalu zna{li na dvori{~u Vrtnarstva Gomzi.

Prisr~no vabljeni, v vrtnarstvu Gomzi bodo radi prisluhnili va{im `eljam!

✍ in foto Bojan Rauh

KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj

trajnice, ciprese za `ivo mejo, ...

VABIMO VAS V PRENOVLJENO TRGOVINO Z RAZ[IRJENIM PROGRAMOM

sadike zelenjave

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER NAKLO Cesta na Okroglo 1/a, Naklo, tel.: 04/5951 940, odprto: 8 - 19, sobota 8 -15

POSEBNA PONUDBA - zasaditev z balkonskimi rastlinami - velika izbira balkonskih rastlin, enoletnic in trajnic - sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - substrati, zemlja za sajenje, presajanje, pikiranje - vrtno orodje, kosilnice, zalivalni program - fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin svetuje univ. dipl. ing. agronomije - krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza - hrana in oprema za male `ivali

AKCIJA: zemlja za sajenje in presajanje seme okrasnih trav

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER [uceva 27, Kranj, tel.: 04/20 14 960, odprto: 8 - 19, sobota 8 - 15

KMETIJSKO TEHNI^NI CENTER SLOGA Kranjska c. 29, [en~ur, tel.: 04/251 97 72, odprto: 7 - 19, sobota 7 - 13