Moj vrt april2008

POMLAD

2

MOJ VRT

Oskrba lon~nic

Nagrajeni bomo z lepoto rastlin O

krasne lon~nice so rastline, ki jih gojimo v posodah v stanovanjih zaradi njihovega izgleda. Rastline ne rastejo v naravi v krajih kjer `ivimo, ampak so iz bolj oddaljenih krajev - iz de`evnih pragozdov ali pu{~av. Da bi la`je skrbeli za uspe{no rast rastlin, moramo poznati, kak{ne so podnebne razmere v njihovi domovini, kjer uspevajo v naravi.

Zanimivo je, da imamo v Sloveniji pravi tropski gozd. ^e ga `elimo videti se moramo zapeljati v Prekmurje, to~neje v Dobrovnik. Tam je podjetje Ocean Orhids d. o. o., ki vzgaja orhideje Phalaenopsis. Poleg vzgojitvenega rastlinjaka so oblikovali tudi rastlinjak s tropskim gozdom. V miniaturi lahko do`ivite klimo tropskega gozda s slapom, ribnikom in pr{enjem iz meglice. Eksoti~no do`ivetje nam pri~arajo lon~nice, ki jih imamo po domovih, pa se ne zavedamo kje je njihova domovina. V rastlinjaku lahko opazujemo praproti, ki so v veli~astnih merah - premer ve~ kot 1 m, prav tako opazimo flamingovce z orja{kimi listi.

Epifitna debla nam prikazujejo naravni boj za svetlobo, ki jo v svoji domovini bijejo tilancije, orhideje in razli~ne ananasovke.

Uspe{ni gojitelji lon~nic so tisti, ki nudijo rastlinam pogoje, kot jih imajo v svoji domovini. Najbolj pomemben faktor pri vzgoji lon~nic je svetloba. Svetloba pogosto ne sega skozi okno globoko v prostor. V tem primeru je osvetljenost mo~no odvisna od velikosti in {tevila oken. Pri tem je pomembno vedeti, da vsako mesto, ki je od okna oddaljeno 2 m in ve~ velja za sen~no cono rasti, kjer ne more trajno uspevati nobena rastlina. Primerna osvetlitev pospe{uje razra{~anje, rastline so primerno trdne in olesenele, lepo obarvane, pospe{ena je tvorba cvetov in plodov, nastajajo aromati~ne snovi.

Naslednji pomemben faktor pri vzgoji lon~nic je temperatura. Predvsem sta pomem-

Tropski gozd bni minimalna in maksimalna temperatura. ^e poznamo zahteve rastlin, potem si oblikujemo ustrezen izbor rastlin za stanovanje.

Tako npr.: ciklama, ki je sedaj zelo pogosta na prodajnih policah, uspeva najbolje v prostorih z temperaturo od 15 do 18 stopinj C. Pretopel prostor je lahko vzrok rumenenju listov, pove{anju cvetov in kon~no propadu rastline. Pomembno je vedeti, kak{na je minimalna temperatura za posamezne skupine lon~nic. Ta temperatura nam pove ali je potrebno rastline za{~ititi oz. prenesti v toplej{e prostore. Zgornja skrajna meja, ki je pomembna, je maksimalna temperatura. Da jo zni`amo je potrebno zra~enje in sen~enje. Maksimalna temperatura za sprejemanje hranil je okrog 35 stopinj C. Visoke temperature so nevarne pozimi, ko ni dovolj vlage in svetlobe, posledica pa je, da se rastline lahko pregrevajo.

Opisali smo dva pomembna faktorja pri vzgoji rastlin. Poleg teh dveh pa je pomembna oskrba z vodo in hranili, ki je odvisna od substrata. Rastline imajo v svojem naravnem okolju nemoten dostop do hranil

in vode. Svojo koreninsko maso {irijo v smereh ve~jih koncentracij snovi, ki jih potrebujejo za rast. Izjema so le epifiti rastline, ki uspevajo v drevesnih kro{njah in niso zajedavci; bromelije, orhideje, ... .

Okrasne rastline, ki jih gojimo v posodah, imajo omejen prostor kamor lahko rastejo korenine. Ko je posoda v celoti prepletena s koreninami je potrebno rastlino presaditi.

Za presajanje potrebujemo nekoliko ve~ji lonec - povpre~no ve~ji premer za 3 cm.

Ko rastlino vzamemo iz posode pazimo, da ne po{kodujemo korenin. ^e pride do po{kodb, moramo po{kodovane korenine obrezati z ostrim no`em. Tako je povr{ina rane manj{a, kot ~e bi bila scefrana. To je pomembno zato, ker so v substratih razne glivice, ki lahko povzro~ijo gnitje korenin.

Obrezane korenine je najbolje pomo~iti v kak{en fungicid, ki prepre~uje koreninsko gnilobo. V posodi najprej poskrbimo za drena`o - odtekanje odve~ne vode, zato damo na dno posode plast grobega peska - kamenje.

Nato dodamo plast substrata. Nanj razpo-

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 10. 4. 2008, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM d.o.o., ~asopisno-zalo`ni{ka dejavnost in oblikovanje, 4248 Lesce; naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 040/202 384). Naslovnica: Pomlad je tu! (foto Bojan Rauh).

MOJ VRT redimo korenine, jih zakrijemo z ostalim substratom. S posodo potol~emo po trdi podlagi, tako da se substrat lepo razporedi okoli korenin. Nazadnje substrat {e potla~imo in tako se izognemo zra~nim `epom, ki bi ovirali preskrbo korenin. Zmerno zalijemo.

Rastline presajamo takrat, ko so korenine prerasle posodo in sicer v obdobju tik pred rastjo rastline - najbolje zgodaj spomladi ali pa tik pred po~itkom pozno jeseni. V nobenem primeru pa ne smemo presajati, ko rastline cvetijo.

Pri presajanju lahko v celoti zamenjamo substrat ali pa zamenjamo le vrhnjo plast substrata. V tem primeru odstranimo zgornjo 5 cm plast starega substrata in ga nadomestimo z novim. Rastlina ostane v isti posodi.

Obstaja {e tretji na~in in sicer presajanje rastline v isti lonec. V tem primeru moramo zmanj{ati koreninsko maso tako, da jo enostavno odre`emo. Postopek je nato enak, kot pri presajanju v ve~ji lonec, le da moramo posodo seveda razku`iti.

Rastline za svojo rast potrebujejo poleg snovi, ki jih same proizvajajo pri fotosintezi, {e razli~ne makro in mikro elemente.

Razli~ne me{anice substratov, v katerih `e rastejo rastline, vsebujejo razli~na gnojila, ki po~asi spro{~ajo potrebne hranilne snovi. Ko ta zaloga poide, je potrebno ustrezno gnojenje za nemoteno rast rastlin.

Me{anice z velikim dele`em ilovice je potrebno manj gnojiti, saj ilovica po~asi spro{~a snovi, medtem ko me{anice z ve~jim dele`em {ote nimajo velikih zalog in jih je potrebno ve~krat gnojiti. Na splo{no naj bi gnojili le med rastnim obdobjem, saj gnojenje med obdobjem mirovanja rastlin prepre~uje mirovanje, kar je za rastline {kodljivo. Na novo kupljene ali presajene rastline nekaj ~asa ne gnojimo. Me{anice, ki temeljijo na osnovi ilovice, gnojimo na 3 mesece, medtem ko me{anice na osnovi {ote gnojimo `e po {estih tednih. Pri gnojenju moramo biti pazljivi, da uporabimo pravo gnojilo in v pravih odmerkih.

Znamenja pomanjkanja hranil so: po~asna rast ali pa rastlina sploh ne raste, {ibka stebelca, majhni, bledi listi, zgodnje odpadanje listov, cvetov je malo ali pa jih sploh ni, rastlina je ob~utljiva na bolezni in {kodljivce in na listih se pojavijo rumene pege.

POMLAD Rastlino, ki nima lepega zdravega videza moramo najprej pregledati, ~e nima {kodljivcev ali bolezni in jo z ustreznim fitofarmacevtskim pripravkom pozdraviti. Gnojenje rastlin v slabi kondiciji stanje lahko le {e poslab{a.

Poznamo ve~ vrst gnojil: teko~i koncentrat, topni pra{ki in tablete oz. gnojilne pal~ke.

Teko~i koncentrat in topne pra{ke moramo po navodilih razred~it z vodo, medtem ko tablete in pal~ke le potisnemo v substrat.

Tam po~asi spro{~ajo hranilne snovi in jim pravimo tudi po~asi se spro{~ajo~a gnojila.

Slaba lastnost teh je le, da v njihovi bli`ini velike koncentracije soli korenine o`gejo.

Du{ik je v obliki nitrata in je pomemben za zelene dele rastlin. Fosfor ima poglavitno vlogo pri nastajanju korenin, medtem ko je kalij potreben za nastajanje listov, cvetov in plodov. To so makro hranila. Za nemoten razvoj rastlin pa so potrebna tudi mikro hranila, kot so elementi v sledovih `elezo, mangan, kalcij, magnezij, baker, ... .

Pomembno vlogo imajo pri fotosintezi in dihanju rastlin.

Sobne rastline moramo v dolo~enih presledkih tudi obrezovati in vzgajati, da dobijo za`eleno obliko. Brez rezi postanejo s~asoma prevelike in brezobli~ne in so videti neskladne. Goste prepletene vejice moramo izrezati in druge uravnati v `eleno smer. Pri nekaterih rastlinah je potrebno vrhove poganjkov od{~ipniti, da rastlina ostane ko{ata. K vzgoji spada tudi postavitev opor za nove poganjke vzpenjavk.

Spomladi lahko poleg redne nege lon~nic opravimo tudi vegetativno - nespolno razmno`evanje. To poznamo vsi. Z razli~nimi deli rastlin razmno`imo mati~no rastlino.

Tako lahko naredimo potaknjence (stebelne, listnate), rastlino ob presajanju {e delimo, ali pa uporabimo `ivice kot pri jagodah.

Razmno`evanje z potaknjenci lahko opravimo na ve~ razli~nih na~inov. Rastlini odre`emo list, mu skraj{amo pecelj z ostrim no`em na dol`ino 4-5 cm. List potaknemo v vla`no zemljo in pokrijemo lonec s prozorno plasti~no vre~ko, da pove~amo zra~no vla`nost. Ko se ob osnovi pojavijo mladi listi~i, star list odre`emo in pustimo, da se razvija nova rastlina. Na ta na~in razmno`ujemo begonije, sobne vijolice,

3 streptokarpe. Drugi postopek je nekoliko spremenjen. Ravno tako odre`emo list, vendar damo pecelj v vodo, kjer iz njega po`enejo korenine.

Vse plezalke (br{ljan, sobna vita, rumeni potus) lahko enostavno razmno`imo s stebelnimi potaknjenci. Zdrav vr{i~ek poganjka z gostimi ~lenki odre`emo z ostrim rezilom na dol`ino 10 - 15 cm. Odrezani del skraj{amo do spodnjega ~lenka in odstranimo spodnje liste, ki v zemlji radi gnijejo. V pripravljene luknjice v substratu vtaknemo ve~ potaknjencev v en lonec in jih s prsti previdno vtisnemo v substrat. Lahko pa vr{i~kom odstranimo liste do koder sega voda v kozarcu, jih damo v vodo in po~akamo, da po`enejo korenine.

Pomlad je torej ~as, ko pomagamo na{im rastlinam ob prebujanju po obdobju mirovanja. Ko opravljamo razli~na dela in pri tem to opravimo z ljubeznijo nam bodo rastline bogato popla~ale s svojo lepoto v vseh pogledih.

� Sabina [egula, univ. dipl. in`. agr., u~iteljica prakti~nega pouka, strokovno teoreti~nih predmetov in modulov na BC Naklo

Ogromna praprot Asplenium

4

POMLAD

MOJ VRT

Ideje

Zasaditve balkonov in teras nekoliko druga~e V

sako leto se na podro~ju balkonskih rastlin in posodovk pojavijo novosti in razli~ni trendi. Vsi radi sledimo tem spremembam, ~e nam le dopu{~a prostor, ki ga imamo. Na majhnih balkonih v stanovanjskih naseljih si lahko oblikujemo majhne vrti~ke v raznih vise~ih posodah kot tudi v posebnih posodah z “`epki�. Tako lahko kar najbolje izkoristimo prostor. Za take zasaditve so primerna razli~na zeli{~a, ki imajo okrasne liste in zelo lepo di{ijo.

Pridne gospodinje si lahko skozi celo poletje v pozno jesen nabirajo sve`e dodatke za solate in druge okusne jedi, hkrati pa s tem oblikujejo razrast zeli{~. Pisanolistni timijan, `ajbelj, kodravolistni peter{ilj in tanki drobnjak so le nekatera najbolj pogosta zeli{~a v kuhinji. Med zeli{~a pa lahko posadimo {e kak{no pelargonijo, bidens ali kako drugo cveto~o balkonsko rastlino, ki potrebuje dobro drena`o. Zeli{~a namre~ ne uspevajo v posodah, kjer zastaja voda. Ob takih kombinacijah preizku{amo vpliv raznih struktur in barv kar na{e zasaditve izzovejo {e tako prefinjen okus. ^e imamo ve~jo teraso uporabimo razne posodovke, ki jih kombiniramo v ve~jih Cveto~e novosti balkonskega razko{ja

terrakota posodah ali pa ve~ razli~nih posod skupaj postavimo v nenavadne kompozicije. V takem primeru moramo najprej pomisliti na prostor, kjer bomo posodovke prezimovali. Prostor mora biti zra~en, svetel in ogrevan na 5 do 8 stopinj C. V temnej{em prostoru odpadejo cvetovi, vendar se spomladi zopet razvijejo. ^e imamo tako razko{je, si lahko omislimo miniaturen sadni vrt v posodah. Najlep{e nas razveseljujejo citrusi, ki cvetijo preko celega leta, omamno di{ijo in nam nudijo lep okras s plodovi. Domovina citrusov je tropska in subtropska Azija ter zahodna Indija.

Vsi so zimzelene rastline z nekoliko usnjatimi listi. Skoraj vsi imajo kraj{e ali dalj{e trnje. Cvetovi so belkasti ali ro`nato vijoli~ni in lahko rastejo posami~no ali v skupinah v listnih pazduhah. Cvetijo prakti~no preko celega leta. Nekaj cvetov jim odpade v ~asu prezimovanja, spomladi pa se cvetni popki ponovno odpro v ve~jem {tevilu. Zelo zanimiv je pogled na citrus, ko imamo na vejici poleg cvetov zore~i plod.

Za uspe{no rast potrebujejo son~no lego. V obdobju rasti jih zmerno zalivamo. Pri tem pazimo, da prepre~ujemo stoje~o vlago, medtem ko se koreninska gruda ne sme presu{iti. V obdobju rasti redno gnojimo

predvsem z gnojili, ki vsebujejo ve~ji del kalija in fosforja. Oba makro elementa sta pomembna za razvoj cvetov in plodov. Ko se obdobje rasti kon~uje (konec avgusta), postopoma prenehamo z gnojenjem, saj le tako dose`emo, da poganjki do konca dozorijo in olesenijo. Med rastjo lahko citruse razli~no obrezujemo, vendar s tem tvegamo, da odre`emo vejice, ki bi imele cvetove in posledi~no plodove.

Poznamo ve~ vrst citrusov, ki jih lahko gojimo v posodah: kisla limeta, pritlikava limona, grenka pomaran~a, sladka limona, limonovec, mandarina, pomaran~a. Letos se je pojavila med citrusi novost - budovi prsti. Plod tega citrusa je nenavadno oblikovan, kot zra{~ena dlan, na koncu katere {trlijo prsti. Zakaj ravno budovi prsti?

Razlog lahko i{~emo v simboliko citrusov.

V antiki pomaran~evec predstavlja rajsko drevo saj je zimzelen in hkrati, ko dozorevajo plodovi, nastavlja tudi nove cvetove.

Tako je simbol lepote, bogastva, plodnosti in ve~nega `ivljenja. V bizantinski kulturi je simbol razko{ja, odli~nosti in kraljeve oblasti.

V kr{~anstvu je rajski simbol ter vlada prepri~anje, da je pomaran~evec eno najodli~nej{ih dreves paradi`a - slike rala so vedno z motivom pomaran~evca.

V renesansi je simbol ve~ne pomladi in mladosti. [tevilna tiho`itja vsebujejo ta simbol grenkobe, ki jo predstavlja plod in simbol sladkosti, ki jo predstavlja vonj cvetov. Vse to se prenese tudi v budizem, katerega zibelka je tudi Indija, kjer je domovina citrusov.

Torej sami se boste odlo~ili, ali boste sledili klasi~nim zasaditvam in imeli v posodah le cveto~e rastline, ali pa si boste omislili svoj rajski vrt na terasi.

� Sabina [egula, univ. dipl. in`. agr., u~iteljica prakti~nega pouka, strokovno teoreti~nih predmetov in modulov na BC Naklo

MOJ VRT

FITOFARMACIJA

5

Cvetna monilija (Monilinia laxa)

Najbolj nevarna v ~asu cvetenja H

ladno vreme v drugi polovici marca je upo~asnilo prebujanje rastlin, kljub temu so ko{~i~arji tik pred cvetenjem, zato ne bo odve~, ~e spregovorimo o pomembni bolezni sadnega drevja pa tudi okrasnih rastlin, ki je najbolj nevarna ravno v ~asu cvetenja.

Cvetno monilijo ali gnilobo povzro~a gliva Monilinia laxa, ve~krat se uporablja sinonim Monilia laxa. Spada med neagresivne parazite, zato potrebuje za oku`bo rastline vstopno mesto kot je cvet. V ~asu cvetenja rastlina tako reko~ odpre vrata na ste`aj, zato lahko PREPRE^IMO oku`bo samo s PRAVO^ASNIM {kropljenjem v cvet.

Pa pojdimo po vrsti. Pozimi oziroma v ~asu mirovanja `e lahko s pozornim opazovanjem opazimo vejice, ki so bile oku`ene v lanskem letu. Skorja na teh vejah je zgubana, videti je kot da odstopa, brsti so ~rni in suhi. Take veje OBVEZNO IZRE@EMO vsaj 10 cm ni`je, kot opazimo po{kodbe in rane sproti zama`emo s cepilno smolo. Odstranimo tudi vse suho listje in plodove (mumije), ki so oku`eni in obi~ajno zato ne odpadejo z drevesa. Vse oku`ene in odstranjene dele se`gemo, ker so vir novih oku`b v leto{njem letu. S tem ukrepom seveda ne prepre~imo novih oku`b, mo~no pa zmanj{amo potencial glive.

Nove oku`be v leto{njem letu lahko prepre~imo zgolj s {kropljenjem v cvet.

Cvetna gniloba spada med tiste rastlinske bolezni, proti katerim lahko u~inkovito ukrepamo le z USTREZNIMI fitofarmacevtskimi sredstvi in PRAVO^ASNO! Kar se ti~e ustreznih FFS - dovoljena in upravi~ena s stali{~a varovanja okolja in

Prvi znaki oku`be ob koncu cvetenja

V POPOLDANSKEM ^ASU NA TERENU svetujem ukrepe proti boleznim, {kodljivcem in plevelom; tematska PREDAVANJA za dru{tva in podobne skupine; izvajanje TE^AJEV IZ VARSTVA RASTLIN za izvajalce ukrepov. Vse informacije na GSM: 031/302-389.

va{ega zdravja je le strokovna uporaba PO NAVODILU! Mimogrede - kdo od vas uporabnikov redno in natan~no v resnici prebere navodilo, preden uporabi FFS in ga tudi dosledno upo{teva pri uporabi le-tega?

Toliko v razmislek o enem od razlogov, zakaj je postal nakup FFS za marsikoga med vami trenutno nedosegljiv.

Pri strokovno pravilni uporabi po navodilu lahko v ~asu mirovanja uporabite od bakrovih pripravkov Ramin 50 ali Champion 50 WP. V ~asu cvetenja uporabimo pri vi{njah Kidan, pri slivah Octave, pri ~e{njah in slivah Teldor, pri ostalem ko{~i~astem sadju razen pri ~e{njah in vi{njah pa Chorus. ^e samovoljno uporabite FFS na rastlini, za katero nima registracije (ne pi{e v navodilu!), ne veste niti pravilnega odmerka oziroma koncentracije in kar je {e pomembneje - ne veste karence, kar pomeni, da lahko s sadjem pojeste prevelik ostanek FFS, ki se do konca `ivljenja ve`e v va{e telo. Zato ponovno poudarjam upo{tevajte zgolj navodila, ne pa nasvete takoimenovanih izku{enih strokovnjakov ali sosedov. V nasprotnem primeru vam `elim dober tek!

Drugi pogoj za uspe{no varstvo je pravo~asna uporaba. Prvi~ {kropimo v

Suhi cvetovi in plodi~i

balonskem stadiju tik pred cvetenjem, ko prvi cvetovi nakazujejo odprtje. Drugi~ {kropimo v ~asu polnega cvetenja, ko je odprta ve~ina cvetov. Razmak med {kropljenji je obi~ajno 7-10 dni, vedno se ravnamo po vegetaciji drevesa. Podu~ite se o fazah vegetacije - pri mojem dolgoletnem delu s strankami sem `al ugotovila, da ve~ini to {e zdale~ ni tako jasno in preprosto kot se zdi.

Vrti~karje ~aka {e dodatna radost. Ve~ina ima v vrtu sadne vrste, ki cvetijo ob razli~nem ~asu.

Sicer je razumljivo, da bi najraje vse po{kropili naenkrat in bi bilo delo opravljeno, vendar smo spet pri strokovno povsem neustrezni rabi brez upo{tevanja navodila in brez poznavanja poteka same bolezni. ^e `elite va{a drevesa v resnici ustrezno za{~ititi in dose~i u~inkovito delovanje FFS, je potrebno {kropiti vsako drevo POSEBEJ GLEDE NA RAZVOJNO FAZO! In da ne pozabim - {kropimo po son~nem zahodu, da ne prizadanemo ~ebel, ~eprav ta FFS zanje niso direktno strupena.

� Tatjana Rupnik s. p., univ. dipl. ing. agr.

V ~asu mirovanja izre`emo oku`ene veje

6

MOJ VRT

TRAJNICE

Maslenice

Vse bolj priljubljene lepotice M

aslenice ali hemerokalisi (Hemerocallis) so po na{ih vrtovih in javnih zelenih povr{inah dokaj redke povsem po krivici. Kot {e pri marsi~em, je treba iskati vzroke tudi za to dejstvo seveda najprej v nepoznavanju teh trpe`nih in dolgo`ivih trajnic. Nekaj zbirateljev in dobrih poznavalcev je tudi `e v Sloveniji. No, po~asi jih spoznava vedno ve~ ljubiteljev lepega cvetja. Zlasti tisti, ki nimajo veliko ~asa, jih vzljubijo, ~im jih spoznajo.

O resni~ni trpe`nosti maslenic pri~a zelo stara sorta z oran`no rjavimi cvetovi, ki resnici na ljubo niso ni~ posebnega, in travi podobnimi ~rtalastimi listi. Najdemo jo po nekdanjih zapu{~enih vrtovih in ob ru{evinah, marsikdaj podivjano.

V zadnjih desetletjih so prizadevni in potrpe`ljivi `lahtnitelji vzgojili ne{teto novih sort, ki imajo cvetje v vseh mogo~ih barvah, le modre ni med njimi. Novej{e sorte se med seboj razlikujejo tudi po mnogih drugih lastnostih: ~asu cvetenja, vi{ini, obliki in velikosti cvetja. Nekatere cvetijo le enkrat v letu, druge pocvitajo ve~krat od pomladi do jeseni. Najzgodnej{a

Malocvetna sorta Hemerocallis 'Tigger' ima `ivo oran`en cvet s temno rizbo. sorta ”Baronii” zacveti `e maja, najbolj pozna “Tahitian Isle” {ele v avgustu. Vmes pa {e ne{teto drugih sort. Nekatere imajo okrogle cvetove s {irokimi cvetnimi listi, druge zvezdaste z ozkimi cvetnimi listi,

Slovenski mati~ni nasad maslenic lepo ka`e bogato cvetje. Nekatere sorte so `e odcvetele, druge so v polnem cvetju, nekatere pa so {ele v popkih.

nekatere enostavne cvetove, druge vrstnate.

Tudi novej{e sorte maslenic pa so ohranile trpe`nost in dolgo`ivost. Za svoj razvoj in bogato cvetenje potrebujejo le dovolj globoka tla, da lahko v globino razvijejo svoje zadebeljene korenike. Prav dobro uspevajo tako v lahkih pe{~enih tleh, kot tudi v te`kih glinastih. V hranilni prsti se hitreje razvijajo in bolj bogato cvetijo. Pre`ivijo in kar nekaj cvetijo pa tudi, ~e rastejo v bolj pusti zemlji. Zalivanja prakti~no ne potrebujejo, ker si ustvarijo nekaj zaloge vode in hranil v korenikah, ~e pa jim ponudimo ob su{i ve~ vode, nas bodo nagradile z bolj dolgim in bogatej{im cvetenjem. ^e trpijo su{o, jim morda porumeni nekaj najni`e le`e~ih listov, kot se je zgodilo pred leti, ko ve~ mesecev ni padla kaplja de`ja. Njihovo pre`ivetje pa ob tem sploh ni bilo vpra{ljivo. In tudi cvetenje v naslednjem letu je bilo bogato. Lepo uspevajo tudi v delno zamo~virjenih tleh, kjer je v zemlji malo zraka, tako na polnem `go~em soncu, kot tudi v rahli senci. Na mraz pa itak niso ob~utljive, zato jim niti najhuj{a zima ne more do `ivega.

MOJ VRT

OGLASI

7

Po sajenju potrebujejo kako leto ali dve, da se razrastejo. V tem ~asu nas s posameznimi cvetnimi stebli s po nekaj cvetovi na vsakem cvetnem steblu uvajajo v svojo lepoto. Posamezni cvetovi res ne cvetijo dolgo, ker pa je na cvetnem steblu tudi po petnajst cvetov, ki se odpirajo postopoma drug za drugim, v resnici cvetenje traja kar dolgo ~asa tudi pri tistih sortah, ki sicer ne pocvitajo. Ko se namre~ odpre prvi cvet, so se nekateri popki {ele pri~eli razvijati.

Zaradi urejenosti nasada, pa tudi zaradi spodbujanja novega cvetenja, po cvetenju odstranimo odcvetela cvetna stebla. S tem prepre~imo tudi razvoj semenskih glavic, ki zlasti pri pocvitajo~ih sortah povzro~ijo prekinitev cvetenja.

Od tretjega leta po sajenju naprej lahko pri~akujemo bogato cvetenje z mnogimi cvetovi na vsakem cvetnem steblu, ki se bo potem ponavljalo leto za letom brez prave potrebe po razsajanju in presajanju. Le, ~e `elimo rastline mno`iti, lahko odvzamemo del skupine in jo posadimo na nov prostor.

Posamezni profesionalni gojitelji maslenic, ki skrbijo za oskrbo ljubiteljev s sadikami, jih razmno`ujejo z delitvijo. Za te namene

Sorta Hemerocallis 'Always Afternoon' ima cvetje v svetlo vijola barvi s temno rizbo in rumenim grlom. potrebujejo velike mati~ne nasade in kar nekaj potrpljenja pri svojem delu. Tako ima znani francoski gojitelj mati~njak na povr{ini petih hektarjev, nekateri ameri{ki gojitelji tudi po nekaj deset hektarjev. V Sloveniji je pol hektarja `e kar lep mati~ni nasad. In tudi v Sloveniji je ponudba zelo lepih sort `e zelo bogata in s~asoma bodo

gotovo na{le svoje mesto tudi v na{ih vrtovih. Klasi~ne in raz{irjene trajnice marsikoga ne zadovoljijo ve~ in vedno ve~ ljubiteljev lepega cvetja i{~e trpe`ne in dolgo`ive trajnice, ki ne zahtevajo veliko vzdr`evanja. � Jo`ica Golob Klan~i~, foto Mojca Rehar Klan~i~

8

NASVET

MOJ VRT

Kako ukrepati

Ko se v trati pojavijo pleveli S en ve~ine lastnikov vrtov je urejena trata in najve~ji ponos, ~e nam to uspe z lastnimi dose`ki. Kljub pravilnemu gnojenju se nam pogosto v trati za~no pojavljati {irokolistni pleveli, ki ji jemljejo `ivljenjski prostor in kvarijo izgled zelenice. Naju~inkovitej{i na~in za zatiranje {irokolistnega plevela v trati je uporaba herbicidnega gnojila COMPO UV Rasen Floranid. Na ta na~in v enem koraku trato pognojimo s travnim gnojilom z dolgotrajnim spro{~anjem ter obenem zatremo ves {irokolistni plevel.

v ~asu intenzivne rasti trate (april-avgust), v toplem vremenu (no~ne temp. >10째C), 3-4 dni po ko{nji. Trata naj bo ob tretiranju vla`na.

Neposredno po tretiranju de` ni za`elen. ^e v 23 dneh po uporabi sredstva ne de`uje, je potrebno trato zaliti, da sredstvo za~ne delovati. Prvi~ kosimo 3 ali ve~ dni po tretiranju. COMPO UV Rasen floranid je herbicido gnojilo namenjeno izklju~no za uporabo na trati. Na voljo je v 3 kg pakiranju, ki zadostuje za 100 m2 zelenice, dobite pa ga lahko v vsaki bolje zalo`eni trgovini z vrtnim programom.

COMPO UV Rasen Floranid se uporablja najve~ enkrat v rastni sezoni. V letu setve trate Za vse informacije nam pi{ite na naslov gnojilo prvi~ uporabimo tri mesece po setvi. info@metrob.si ali obi{~ite na{o spletno stran Sredstvo bo delovalo najbolje, ~e bo uporabljeno (www.metrob.si, Metrob d.o.o., Ale{ Kot).

MOJ VRT

OGLASI

9

10

MOJ VRT

ZELENJAVNI VRT

Pridelava zgodnjega krompirja

Konec maja `e na na{i mizi e `elimo pridelati zgoden krompir, ni dovolj, da izberemo lahka, pe{~ena in dovolj ogreta tla, ampak moramo krompir za sajenje tudi ustrezno pripraviti. Izbiramo ustrezne sorte, katere nakalimo in dovolj zgodaj posadimo v primerno zemljo. Pridelovalci se zavedajo, da je dohodek pri pridelovanju zgodnjega krompirja odvisen prav od njegove zgodnosti. ^e `elimo pove~ati zgodnost, upo{tevamo tri dejavnike: izberemo primerne zgodne sorte, gomolje nakalimo, izberemo primerno tehnologijo pridelave (~rna folija in prekrivanje s tkanino).

^

Gomolje nakalimo Da bi krompirju zagotovili hiter za~etni razvoj v zemlji, ga je potrebno nakaliti.

Naklaljevanje gomoljev je postopek, ko gomolje za dalj{e obdobje postavimo v prostor z ustrezno temperaturo, vlago in osvetlitvijo.

Temperatura vpliva na hitrost rasti kal~kov. Krompir lahko nakaljujemo pri razli~nih temperaturah. Pri hitrem nakaljevanju, to pomeni v 14 dneh, poteka nakaljevanje pri temperaturi do 20 stopinj C. V tem primeru bo hitro pognalo manj{e {tevilo kali~ev, rastline pa bodo na polju imele manj{e {tevilo stebel. Pred sajenjem je potrebno kalilno temperaturo nekoliko zni`ati, da ne pride do {oka, ko gomolje posadimo v relativno hladna tla. Drug na~in nakaljevanja je pri temperaturi 10 -

15 stopinj C. Gomolji pri tej temperaturi nastavijo ve~ kali~ev, zato imajo rastline na polju ve~ stebel. Tak{ne rastline tvorijo ve~ gomoljev, ki so nekoliko drobnej{i. Nakaljevanje pri ni`ji temperaturi poteka dalj ~asa, navadno tri do {tiri tedne.

Zra~na vlaga ne vpliva direktno na nakaljevanje, kot nekateri zmotno mislijo.

Kali~i dobijo potrebno vlago iz gomolja.

Suh zrak vpliva na izsu{itev gomoljev, zato so zelo suhi prostori neprimerni za nakaljevanje.

Osvetlitev je zelo pomemben dejavnik za uspe{no nakaljevanje. Najprimernej{a je difuzna svetloba. ^e nakaljujemo v pretemnem prostoru, so kali~i dolgi, svetli (etiolirani) in krhki. Pri kakr{nem koli premikanju se odlomijo. Kali~i se odlomijo tudi pri saditvi, posebej {e, ~e sadimo z avtomatskim sadilcem. ^e sadimo z avtomatskim sadilcem, je potrebno kali~e le dobro zbuditi (dolgi le 2 - 3 mm). Ob ustrezni mo~ni svetlobi, se razvijejo trdni, zbiti in mo~no obarvani kali~i, ki se ne lomijo. Njihova barva je odvisna od intenzivnosti osvetlitve in je sortno zna~ilna.

Pri nakaljevanju poznega krompirja lahko odstranimo vr{ni kali~, ki prepre~uje rast stranskih kali~ev. Tako bomo dobili ve~je {tevilo gomoljev.

Gomolje za nakaljevanje pretresemo v zaboj~ke (lesene, plasti~ne). V zaboj~ku naj bo le ena vrsta gomoljev. ^e primanjkuje zaboj~kov in prostora, lahko damo tudi ve~

vrst, pomembno je, da ima svetloba dostop do vsakega zaboj~ka in gomolja. Pravilno nakaljeni gomolji imajo zbite, do 1 cm dolge kal~ke, ki so trdni in se ne lomijo.

Nakaljujemo navadno zgodjne sorte, pa tudi pozne, ~e jih sadimo v zelo pe{~ena tla, kjer so pogoste poletne su{e. Z nakaljevanjem prej dose`emo pridelek in se tako su{i delno izognemo. Za nakaljevanje je zna~ilno, da imajo nakaljeni gomolji nekoliko zgodnej{i in ni`ji pridelek kot nenakaljeni.

Med poznimi sortami je dobro nakalilti Cvetnik, Fianno in Cito.

Izberemo primerne zgodne sorte Za zgodnost pridelave je potrebno izbrati ustrezno sorto. Med najbolj iskanimi zgodnjimi sortami v prej{njih sezonah so bile: Adora - Je ena najbolj raz{irjenih zelo kakovostnih in rodovitnih zgodnih sort.

Ob~utljiva je na virusne bolezni, srednje ob~utljiva na plesen na listih in gomoljev.

Odporna je proti rumeni krompirjevi ogor~ici rase Ro1 (Poso~je). Primerna je za pridelavo zelo zgodnjega krompirja, saj zelo zgodaj tvori debele gomolje z dovolj su{ine.

Zelo primerna je za pridelavo pod za{~itno tkanino. Primerna je tudi za pranje gomoljev.

Kresnik - Zaradi podolgovatih gomoljev sorto imenujemo tudi Kifelj~ar. Ime Kresnik je sorta dobila, ker jo izkopavamo v ~asu “Kresa�, to je okoli 21. junija. Sorta je odli~nega okusa, vendar ima manj{e pridelke. Ob~utljiva je na viroze in po dalj{em skladi{~enju dobi nekroze. Primerna je za zgodnje pridelovanje kakovostnega krompirja za pe~enje konec maja in v juniju, saj zgodaj tvori {tevilne gomolje s ~vrsto konsistenco. Sorta je primerna za pridelovanje pod tkanino.

Marabel - Je izjemno kakovostna zgodnja sorta z rahlim temno rumenim mesom, primerna predvsem za kuhanje. Primerna je za sajenje pod prekrivno tkanino in strojni izkop. Tvori srednje {tevilo srednje debelih plodov. Razvoj gomoljev je hiter. V fiziolo{ki zrelosti so pridelki zelo visoki. Sorta je primerna za srednje globoka in globoka tla.

Ob~utljiva je na virusne bolezni in je srednje ob~utljiva na plesen.

MOJ VRT Maris bard - Tudi ta sorta je ob~utljiva na plesen na gomoljih in listih. Zelo je ob~utljiva na viruse, kar se pri mo~ni oku`bi ka`e v skladi{~u kot nekroze na povr{ini gomoljev. Ob~utljiva je tudi na navadno krastavost in rjavo pegavost. Kljub temu je ena bolj priljubljenih belih zgodnjih sort, saj kupci povpra{ujejo ravno po njej. V Sloveniji nekateri kupci {e vedno i{~ejo bele sorte (v~asih sorta Igor, ki se je “izrodil� - viroze!) in mislijo da rumene sorte niso okusne in so primerne le za `ivinsko uporabo.

Minerva - Sorta je zelo ob~utljiva na krompirjevo plesen, vendar zaradi svoje zgodnosti plesni navadno uide. Daje zelo zgoden pridelek izena~enih in lepo oblikovanih gomoljev s srednjo su{ino. Je odli~na sorta primerna tudi za pridelovanje pod tkanino.

Za dalj{e skladi{~enje ni primerna.

Primura - Je starej{a in {e vedno konkuren~na zgodjna sorta. Ob~utljiva je na virusne bolezni in srednje ob~utljiva na plesen. Je zelo dobra jedilna sorta, primerna za zelo zgodnje sajenje spomladi.

Riviera (desno zgoraj) - Sorta je srednje ob~utljiva na plesen in dokaj odporna na viruse. Ob~utljiva je na ~rno nogo. Daje zelo zgoden pridelek izena~enih in lepo oblikovanih plodov. Je odli~na zgodjna sorta, saj ima `e zelo zgodaj dovolj su{ine v gomoljih. ^as in na~in sajenja Zgodnji krompir sadimo zelo zgodaj, vendar ne prej kot se zemlja segreje na 6 stopinj C. Lahka tla hitreje dose`ejo `eleno temperaturo. V nekaterih letih, mogo~e bo to tudi letos, pa ve~ina pridelovalcev sadi zgodnji krompir {ele sredi aprila.

Tla delno ogrejemo, ~e jih zastremo s ~rno folijo. ^e jih pridelovalci sadijo na polo`eno ~rno folijo, vanjo naredijo luknje in posadijo nakaljene gomolje. Folija tudi zadr`uje vlago in prepre~uje rast plevelom.

Krompiri{~e nato prekrijejo {e z vlaknato polipropilensko folijo ali tkanino, ki {e dodatno zvi{a temperaturo potrebno za vznik krompirja. Ta pokrivka varuje tudi pred poznospomladanskimi pozebami (do 4 stopinje C) in skraj{ajo rastno dobo tudi za 2 do 3 tedne.

Na nadzemno rast krompirja vpliva zlasti temperatura. Pri vi{ji temperaturi se pove~a {tevilo stranskih poganjkov in listov, zmanj{uje pa se {tevilo gomoljev na rastlino. To se dogaja `e pri temperaturi nad 18 stopinj C, zlasti pa temperature med 22 in

ZELENJAVNI VRT

11

25 stopinj C vplivajo na rast korenin in stolonov.

Dol`ina dneva - kratek dan (12 - 14 ur svetlobe) pospe{uje nastavljanje gomoljev. Pri dalj{em dnevu pa nastavitev gomoljev zakasni tudi od 3 do 14 dni. To je tudi vzrok, da se pospe{uje hitro sajenje zgodnjega krompirja, da vznikne najkasneje do srede aprila in {e izkoristi kratek dan.

Napake pri vzgoji krompirja, ki jih ne povzro~ajo bolezni in {kodljivci - nepravilna obdelava tal in posledi~no pomanjkanje kisika v teh se ka`e v nenormalni rasti stolonov in gomoljev.

Pri pomanjkanju kisika v skladi{~u se pogosto pojavi tudi ~rno srce.

- Po{kodbe gomoljev zaradi nizkih temperatur. V tem primeru celice odmrejo, kar se ka`e kot razli~no obarvana temnenja mesa, roza do rjave, sive in celo ~rne barve. Tkivo kasneje popolnoma propade in pojavi se voden izcedek. Pri nizkih temperaturah se v gomoljih nakopi~ijo sladkorji, ki jih odstranimo tako, da gomolje uskladi{~imo na toplem. Napake lahko nastanejo ob koncu rasti, med prevozom ali med skladi{~enjem.

- Po{kodbe rastlin zaradi nizkih temperatur, ki nastanejo zgodaj spomladi. Poleg vidnih po{kodb se izvr{i tudi po{kodba listnih in stebelnih zasnov. Te po{kodbe vidimo {ele kasneje, kot enostranski razvoj listi~ev in nepravilno rast ter neenakomerno lateralno rast z rjavimi odmrlimi mesti med rasto~imi deli.

- Po{kodbe zaradi visokih temperatur nastanejo na steblih tik nad tlemi, posebej ko rastline {e ne pokrijejo tal. Visoke temperature lahko po{kodujejo tudi Polipropilenska vlaknata prekrivka na krompirju

gomolje, ki le`ijo tik pod povr{ino. Ti gomolji pogosteje gnijejo.

- Votlo srce je povezano s hitro rastjo gomoljev. Te`ava je v tem, ker po{kodba ni vidna na povr{ini gomolja. Debelej{i plodovi so pogosteje votli. Votlo srce je sortno zna~ilno. Zmanj{ujemo ga z gostej{im sklopom rastlin, pravilno vlago in ustreznim gnojenjem s kalijem.

Poleg na{tetih napak na rastlinah in gomoljih krompirja, se pri vzgoji krompirja sre~ujemo z boleznimi (glivi~nimi, bakterijskimi in virusnimi) ter {kodljivci (koloradski hro{~, u{i, strune). Bolezni in {kodljivci pridelek krompirja lahko razpolovijo in so tako pomembni, da jim je potrebno posvetiti poseben ~lanek. Izjema je zgoden krompir, ki se zaradi svoje zgodnosti pogosto izogne plesnim in morda celo koloradskemu hro{~u. Predvsem pa se zgodni krompir izogne vse pogostej{im poletnim su{am.

� Ana Ogorelec

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Spomladanska dela

Da bomo jedli zdravo sadje o se narava prebuja iz zimskega spanja imamo v sadovnjaku veliko dela. Leto{nja zima nam je postregla z zelo toplim in suhim vremenom, ki je omogo~alo sajenje sadnega drevja, pa tudi nekatera druga opravila so se pri~ela zelo zgodaj. ^e smo zamudili sajenje jeseni, je to treba storiti ~im bolj zgodaj spomladi. Pozneje ko to storimo, bolj moramo paziti, da mlada drevesca ne trpijo su{e.

K

Sajenje Za sajenje posameznih dreves, izkopljemo 0,6 - 0,8 metra {iroko in 0,4 - 0,5 metra globoko sadilno jamo. Postaviti moramo tudi oporo za sadiko in mre`o za za{~ito pred voluharjem iz pocinkane `i~ne mre`e. Za posami~no oporo je najprimernej{i 2 - 2,5 m dolg in 4 - 6 cm debel impregniran lesen kol. Za ve~je {tevilo dreves na {ibkih podlagah za {palirno vzgojo lahko napravimo tudi `i~no oporo. Jablane na {ibkih podlagah in delno hru{ke na kutini M-A potrebujejo oporo ves ~as rasti, ostale sadne vrste ter jablane in hru{ke na bujnej{ih podlagah pa le v za~etku, dokler se drevo dobro ne ukorenini.

Ob sajenju dodamo v jamo v vi{ini korenin do 20 kg hlevskega gnoja ali ustrezno koli~ino kak{nega drugega organskega gnoZnaki hru{evega o`iga na kutini Mokasta u{ v za~etku vegetacije lahko naredi veliko {kodo na mladih poganjkih

jila in do 1/4 kg mineralnega sadjarskega NPK gnojila. Paziti moramo, da hlevski gnoj ali mineralna gnojila ne pridejo v direktni stik s koreninami, ker lahko pride do o`iga le-teh. Sadike posadimo tako, da je cepljeno mesto vsaj 10 cm nad nivojem tal. ^e sadimo pregloboko, zrastejo kasneje korenine iz `lahtnega dela, kar ima za posledico prebujno rast in slabo rodnost.

Zemljo rahlo potla~imo in na koncu sadike ohlapno prive`emo h kolu in za{~itimo pred divjadjo. Spomladi sadike odre`emo pribli`no 20 cm, oziroma 5-6 brstov nad `eleno vi{ino debla. V tem ~asu so ve~inoma sadike `e posajene, prav tako je `e obrezano sadno drevje in jagodi~je.

Obrezovanje Morda smo z obrezovanjem po~akali le z

zelo bujnorasto~imi drevesi, saj s pozno rezjo nekoliko zavremo rast. Pri rezi moramo upo{tevati kak{en je rodni nastavek in tudi temu prilagoditi jakost rezi. Z obrezovanjem dose`emo ustrezno razmerje med rastjo in rodnostjo. Pravilno obrezano drevo je dovolj zra~no, da listi lahko maksimalno izkori{~ajo son~no energijo za tvorbo hranilnih snovi. V zra~ni kro{nji se po de`ju ali po jutranji rosi listi hitro posu{ijo in imajo bolezni manj mo`nosti za razvoj.

Da prepre~imo oku`bo in omogo~imo bolj{e zara{~anje, moramo ve~je rane po obrezovanju zamazati z eno od cepilnih smol.

V zimskem ~asu in zgodaj spomladi nam lahko veliko {kodo naredijo tudi zajci in srnjad. ^e po{kodbe niso prehude moramo rane ~im prej zamazati s cepilno smolo. ^e pa je {koda prevelika, je na `alost edina re-

MOJ VRT {itev, da posadimo novo drevo. Prav tako nam v tem ~asu veliko {kodo dela tudi voluhar, posledice pa so navadno tak{ne, da moramo saditi na novo. Pred sajenjem moramo na tistem mestu voluharja tudi uni~iti.

Ko kon~amo z obrezovanjem, o~istimo sadovnjak in lahko {e pobelimo debla z apnom. Tako jih razku`imo in obenem prepre~imo prezgodnje pretakanje sokov in ob ohladitvi pozebo in pokanje lubja.

Predspomladansko {kropljenje V fazi “mi{jega u{esa”, ko se brsti za~nejo odpirati, je ~as za predspomladansko {kropljenje z enim od bakrenih pripravkov, katerim dodamo enega od oljnih, ki se lahko me{ajo z bakrenimi. ^e imamo belo olje, moramo {kropljenje praviti z vsakim posebej.

Pri me{anju {kropiv je pomembno pravilo, da vedno zme{amo z vodo najprej sredstva, ki so v obliki prahu in nato dodamo tista, ki so v teko~i obliki. Nato dodamo {e preostalo vodo, da je {kropilnica polna.

V~asih se zgodi, da nam kak{na sorta ni v{e~, drevo lepo raste in ga nebi radi zamenjali. V tem primeru lahko to drevo precepimo z drugo sorto, ali pa cepimo na eno drevo celo ve~ razli~nih sort. Dva osnovna na~ina precepljanja sta cepljenje za lub in angle{ka kopulacija ali spajanje z jezi~kom.

Cepljenje Cepljenje za lub uporabimo, kadar `elimo precepiti debelej{o vejo z novo sorto. Vejo najprej ~im bolj gladko pre~no odre`emo.

Nato na enem ali dveh mestih napravimo podol`ni rez in lubje razmaknemo. Seveda mora biti drevo `e v soku. Za cepi~ uporabimo enoletni poganjek, ki smo ga odrezali {e v ~asu mirovanja (ob obrezovanju).

Odre`emo ga pre~no podol`no in ga skraj{amo na dva dobro razvita brsta. Nato ga ^ebela na cvetu hru{ke

13

V SADOVNJAKU zataknemo za lub tako globoko, da se ves rez na cepi~u skrije. Na koncu cepljeno mesto {e zavijemo z izolirnim trakom in vidne rane zama`emo s cepilno smolo. Ne pozabite na vrh cepi~a. Za vezanje lahko uporabimo tudi rafijo ali pa cepilno gumico.

Drugi na~in (kopulacija) lahko uporabimo {e preden je drevo v soku, vendar temperature ne smejo pasti pod 0 stopinj C. Tako precepljamo, ~e imamo enako debela cepi~ in podlago. Cepi~ odre`emo enako kot pri cepljenju za lub, le da nato na o`jem delu pre~nega reza, pribli`no 1/3 pod vrhom zare`emo nazaj, da nastane jezi~ek. Enako odre`emo tudi podlago. Nato spojimo oba dela tako, da se jezi~ka zatakneta med seboj. S tem dose`emo ve~jo povr{ino spajanja in tudi ve~jo trdnost cepljenega mesta. Na koncu cepljeno mesto zavijemo z izolirnim trakom in vrh cepi~a prema`emo s cepilno smolo. ^e je podlaga ali veja, ki jo `elimo precepiti debelej{a od cepi~a, jo odre`emo na vrhu pre~no in samo delno podol`no s strani enako dolgo kot na cepi~u. Nato ravno tako napravimo jezi~ek in spojimo oba dela enako kot prej. Cepljeno mesto zavijemo in prema`emo s cepilno smolo enako kot pri cepljenju za lub.

Cepilni no` mora biti oster in ~ist - lahko ga razku`imo z alkoholom. Paziti moramo, da se odrezanih mest ne dotikamo za rokami, kajti `e najmanj{a ne~isto~a je lahko vzrok slabega uspeha cepljenja. Tudi vreme v ~asu cepljenja naj ne bo presuho in ne vetrovno. Nekaj slik precepljanja si lahko ogledate na spletni strani Sadne drevesnice Studenec: drevesnica.lj.kgzs.si.

S toplim spomladanskim vremenom pa se zopet pove~uje nevarnost oku`b s hru{evim o`igom. Ta nevarna bakterijska bolezen (povzro~a jo bakterija Erwinia amylovora) se izredno hitro {iri. Posebno so za to nevarno bolezen dovzetne kutine in hru{ke

Faza “mi{jega u{esa” nato {e ostali pe~karji. Na `alost pa tudi nekatere okrasne rastline: pane{plje, {marna hru{ica, japonska ne{plja, glogi in jerebike, japonska kutina in ognjeni trn. ^e opazite kakr{ne koli sumljive znake, obvestite fitosanitarno in{pekcijo ali kmetijsko svetovalno slu`bo, da ugotovijo, ~e je to hru{ev o`ig. V primeru oku`be je potrebno odstraniti in za`gati oku`ene veje ali najbolje cela drevesa, da se oku`ba ne {iri naprej. Na `alost so glavne prena{alke te bolezni ~ebele, pa tudi ljudje k temu veliko pripomoremo. Predvsem na ve~je razdalje. Zato zelo pazite, kje nabirate cepi~e za spomladansko precepljanje, da ne bi v sadovnjak prinesli te bolezni.

Spomladi je zelo pomembno redno pregledovanje sadovnjaka, ali se pojavljajo bolezni in {kodljivci. Na podlagi opazovanj se odlo~imo, kako bomo ukrepali naprej in delajmo tako, da bomo ~im manj obremenjevali naravo s strupenimi sredstvi. Ta uporabimo le v nujnih primerih in pri tem pazimo, da nebi zastrupili ~ebel.

Tako bomo na koncu jedli bolj zdravo sadje in `iveli v bolj zdravem okolju.

^ebela na cvetu jablane

✍ Matja` Male`i~, in`. kmet.

14

ZA BOLJ[I PRIDELEK

MOJ VRT

Nahranimo zemljo v na{em vrtu

Zakaj spomladanska priprava tal? akor si bo{ postlal, tako bo{ spal, je pregovor, ki zanesljivo dr`i tudi v vrtnarstvu. Zelo pomembna je obdelava tal pred setvijo in gnojenje, saj bomo le tako lahko rastlinam omogo~ili hiter vznik in dober nadaljnji razvoj.

K

koreninskim plevelom, npr. slak, pirnica, br{ljanasta grenkuljica, {~ir. Le-te posku{amo v celoti odstraniti, saj vsak odtrgan ko{~ek korenine pomeni novo rastlino, nov plevel.

Gnojenje

zadelati v vrhnjo plast tal.

U~inek gnojenja je odvisen od ve~ dejavnikov: - lastnosti gnojil, - lastnosti tal, - podnebnih razmer, - rastlin, ki jih gojimo.

Priprava tal Ko odleze sneg in se tla primerno osu{ijo lahko za~nemo pripravljati na{e gredice za setev. Pomembno je tla dobro prezra~iti, kar naredimo s prelopatanjem. Posebno pazljivi moramo biti pri obdelavi te`kih tal, saj voda z njih zelo po~asi odteka in jih je v vla`nih razmerah te`ko obdelovati. Z opravili moramo po~akati, da se tla osu{ijo, saj jih s prezgodnjo obdelavo le {e dodatno zbijemo.

Spomladi odstranimo tudi ve~je nepreperele rastlinske ostanke in plevele. Predvsem posvetimo ve~ pozornosti trpe`nim

Za gnojenje lahko uporabljamo razli~na gnojila, vsekakor pa je za osnovno gnojenje vrtov priporo~ljiva uporaba organskih gnojil. Tako tla oskrbimo s prepotrebnimi hranilnimi snovmi za rastline, ki se bodo spro{~ale postopno in bodo tako rastlinam na voljo dalj{i ~as. Poleg tega se bo del organske snovi spremenil v trajni humus. S tem se ustvarja pozitivna bilanca humusa v tleh, ki ugodno vpliva na strukturo tal.

Pomembno je, da gnojilo ~im enakomerneje potrosimo po povr{ini, da posamezna mesta niso pregnojena. Za ~im bolj{i izkoristek in hitrej{i u~inek, je gnojilo potrebno

Vpliv dejavnikov rasti{~a na sprejem hranil Sprejem hranil iz tal je mnogo bolj{i v dobro strukturiranih tleh, ki so preskrbljene s kisikom, imajo visoko vsebnost organske snovi in optimalen pH. Tla morajo biti primerno vla`na in topla z visoko mikrobiolo{ko aktivnostjo. V takih tleh je koreninski sistem rastlin dobro razvit. Prav tako deluje pozitivno na sprejem hranil mo~na transpiracija (izhlapevanje vode iz rastlin).

� Alenka Novak

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Vabimo vas v prenovljeno trgovino z bogato ponudbo blaga za kmete in vrti~karje Nudimo vam: ❖ vse vrste semen (vrtna, travna, cvetje) ❖ semenski krompir ❖ semenska koruza ❖ folija za zastiranje posevkov ❖ mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA) ❖ lon~ki in korita za presajanje lon~nic ❖ vse vrste zemlje ❖ vrtno orodje ❖ krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, koko{i, pi{~ance, kunce in pra{i~e ❖ vse za rejce malih `ivali ❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ❖ za{~itna delovna sredstva ❖ gospodinjske in tehni~ne pline