Kako zmanjšani tveganje za demenco

standardne laboratorijske preiskave, teste, s katerimi preveri umske sposobnosti in končno bolnika napoti na različne slikovne preiskave možganov.

Po potrjenem sumu pacienta napoti k nevrologu ali psihiatru, ki skušata seveda naprej ugotoviti, za katero vrsto demence gre. Diagnostični postopki pa lahko vključujejo tudi pregled likvorja, računalniško tomografijo (CT), magnetno resonanco (MRI), pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) ali elektroencefalografijo (EEG).

Življene z demenco

Svetovne smernice narekujejo, naj osebe, obolele z demenco, čim dlje ostanejo v domačem okolju. Tako kot vsi tudi dementne osebe potrebujejo aktivno in socialno življenje. Ker pa dementne osebe postopoma izgubljajo spretnosti krmarjenja skozi vsak dan, postane naloga svojcev, da jim pri tem pomagajo. Oseba z demenco lahko še dolgo sodeluje in pomaga pri aktivnostih, zato je vključevanje v aktivnosti izjemnega pomena, saj jim vrača samozavest.

Na voljo pa so tudi različne socialne službe za pomoč na domu, kjer negovalke poskrbijo za bolnika v času, ko so svojci v službi, dnevno varstvo v okviru institucij, kot so domovi za starejše (na voljo tudi v DPU Tržič, pristojnem za Občino Naklo), kjer zagotovimo varno okolje v času odsotnosti svojcev, ter namestitev v domu starejših, kjer osebam nudimo strokovno oskrbo, pomoč, nego in nadzor 24 ur dnevno.

Oskrba v domu Petra Uzarja Tržič

V domu Petra Uzarja stanovalcem z demenco nudimo strokovno in na stanovalčeve potrebe usmerjeno oskrbo, ki jo plemenitimo z aktivnostmi, ki upočasnjujejo napredek demence. Za nas je oseba človek, odzivamo se na njegove potrebe in želje. Osebam z demenco zagotavljamo na posameznika usmerjen program, ki jim omogoča čim daljšo samostojnost, kakovostno in strukturirano življenje pod strokovnim nadzorom.

»V domu sem rada, tu se veliko dogaja, mi ni nikoli dolgčas.« (Gabrijela, stanovalka DPU z demenco)

Kam se obrniti po pomoč

V DPU se nahaja demenci prijazna točka, kjer sta na voljo strokovno gradivo in pomoč, enkrat mesečno pa poteka skupina za samopomoč svojcem z demenco.

Obrnete pa se lahko tudi na Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica (www.spomincica.si in 059 305 555) in Gerontološko društvo Slovenije (www.gds.si). ・

mag. Helena Krampl Nikač

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki obolelemu posamezniku postopno odvzame kognitivne sposobnosti, osebno dostojanstvo, samostojnost in dejavnosti v družbi ter doma. Bolnik z demenco v nekaj letih postane povsem odvisen od tuje pomoči.

K preventivi sodijo: • REDNA VADBA - FIZIČNA AKTIVNOST • ZDRAVA PREHRANA • UMSKA AKTIVNOST • KAKOVOSTNO SPANJE • AKTIVNO DRUŽABNO ŽIVLJENJE

Redna rekreacija

Pri zmanjševanju tveganja za demenco se je kot najmočnejši dejavnik izkazala redna rekreacija.

Redna telesna dejavnost, tudi blaga, kot je hoja, je povezana z zmanjšano nevarnostjo kognitivnega poslabšanja in izboljšano kognitivno funkcijo. Pomaga tudi pri ljudeh, pri katerih so se že začele pojavljati težave. Začnite počasi in vključujte gibanje v vas vsakdanjik.

Namesto dvigala lahko greste po stopnicah, po nakupih se odpravite peš ali s kolesom, če je to predaleč, pa parkirajte mogoče vozilo malo dlje in naredite do trgovine kak korak