Glas občine Naklo, marec 2017

Glas Naklo

marec 2017

­Spomladanska ­utrujenost, ­pravijo ...

Larifari. Le toplemu ­soncu in ­ljubeznivi ­naravi se ­otrpli od zime ­nehote ­prepustimo kot ­plazilci. Pa še Valentin in ­Gregor nas ­pobožata. Vendarle je vse tako, kot mora biti, ko pride pomlad.

občine

Številka 89/leto 23

uvodnik mag. Helena Krampl Nikač Pred vami je nova števila našega glasila. V njej se malo oziramo še nazaj v začetek leta in dogodke, ki so bili še bolj zimsko obarvani, nadaljujemo pa veselo, saj se nas že loteva pomladni nemir, ustvarjalnost in želja po novih aktivnostih in doživetjih.

Ne smemo pozabiti na 8. marec – dan žena, ki ga praznujemo po celem svetu. Leta 1857 so se v New Yorku tekstilne delavke uprle in zahtevale zase enake sociale, politične in ekonomske pravice kot moški. Slovenke smo volilno pavico dobile skoraj 100 let po tem dogodku in čeprav nam danes najrazličnejše statistike dokazujejo, da smo skoraj enakopravne moškim, se razlike skrivajo v podrobnostih. Vsi skupaj bomo morali še vztrajno delati na enakopravnosti in izenačenosti spolov tako glede pravic kot tudi dolžnosti in s tem bo tudi naša celotna družba napredovala.

Poleg profesionalne kariere in emancipacije, je za naše življenje zelo pomembna še ena vloga – vloga mame. Zato ne smemo spregledati še enega pomembnega praznika – mate­ rinskega dneva. Ženske si danes lahko izbiramo službe, partnerje, se odločamo o številu otrok, smo samostojne in aktivne na vseh področjih življenja. Postavile smo si visoka merila za uspešnost in zadovoljnost. Med vse te številne obveze, vloge in naloge se vpleta tudi vloga matere. 25. marca slovenske matere praznujejo materinski dan, ki je posvečen izkazova­ nju pozornosti, hvaležnosti in priznanje materam za njihovo poslanstvo. Materinstvo v modernem času ni lahek podvig, saj se matere prepogosto osredotočijo predvsem na svoje otroke, nase pa pozabijo. Mame morajo vzdrževati ravnotežje med raz­ličnimi vlogami in ostati ženske, partnerice, prijateljice in tudi hčerke svojim staršem. Drage mame in žene, ne glede na to, v kateri vlogi nastopate, ne pozabite nase, uravnotežite svoje želje in potrebe z nalogami in obveznostmi, ki jih imate, saj se boste le zadovoljne uspešno spopadale z izzivi življenja.

In smo že pri zadnji točki našega uvodnika. Mesec marec se bo prevesil v mesec april. April je tisti mesec, ki mu rečemo tudi mesec knjige, saj drugega aprila praznujejo otroške knjige, 23. aprila pa je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.

K uravnoteženju našega življenja, kako najti pravo pot, pa so nam v pomoč tudi knjige. Knjige imajo moč, da nam spremenijo življenje, saj so največje ideje v zgodovini človeštva našle svoje mesto na straneh knjig. Ponujajo nam številne nasvete, ki jih lahko preizkusite tudi v praksi in to znanje uporabite v svojo korist. Razgibajo naš um in bistrijo naše misli. Ob branju knjig pozabimo na stresen dan. Branje lahko pomirja kot nič drugega. Poleg tega se moramo ob branju usesti in mirovati – gre za svojevrstno meditacijo.

V vsaki knjigi lahko najdete veliko novih idej. Morda ideje ne bodo absolutno nove, a bodo vsekakor nove za vas, v kolikor jih poprej niste poznali.

Obstaja rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obrača­ njem strani. Zato ne čakajte, čim prej obrnite prvo stran …

Torej hitro obrnite naslednje strani in uživajte življenje.

2 Glas občine Naklo marec 2017

V tej številki ... ŽUPANOV GLAS 3 POD ČRTO 4 Odgovor Marjanu Babiču 4 Pojasnilo o investitorju NUS 4 Razpis za podelitev priznanj Občine Naklo v letu 2017 5 IZ NAŠE SRENJE 6 10 let delovanja skupine starejših ljudi za samopomoč 6 Gorenjske družine v 18. stoletju 6 Kaj pomeni biti vodnik reševalnega psa?

7 V Naklem želimo razvoj turizma 8 V Bankovi luknji že drugič postavili jaslice 10 Božič brez dobrega dejanja ne bi bil pravi božič 11 GLAS JE DRUGI OBRAZ 12 Pomembni Naklanci – Janez Filipič 12 KULTURNI ODMEV 13 Razstave obogatile kulturni utrip v N ­ aklem 13 Zapeli smo pred Prešernovim spomenikom v Kranju in v Naklem pod lipo 14 Pod lipami 14 Pod gorami 15 Vrtec na obisku 16 Bralna pismenost 16 Povabilo v knjižnico 17 14. Pirčevi dnevi 17 Odprta nova kulturna pot 19 JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO 21 O spravi 21 Kako pa pri nas?

22 ŠPORT 23 Otroci in šport – hokej 23 Uspešno združili šport in dobrodelnost 23 ZAPISI ŠOLSKIH PERES 24 OŠ Naklo prejela Kumerdejevo priznanje!

24 Skupaj do več zbranega odpadnega papirja 24 Pustno rajanje pred šolskimi počitnicami 25 Javni razpis za dodelitev enkratnega denarnega 25 prispevka za otroke, rojene v letu 2016 MLADI VRVEŽ 26 Rožletov tek 26 Vse, kar sem moral vedeti, sem se naučil v vrtcu 26 Varno v šolo in vrtec 27 Anina zvezdica v vrtcu in osnovni šoli 27 JAVNA OBVESTILA 28 Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v občini Naklo za leto 2016 28

Prispevke za junijsko številko poš­ljite naj­kasneje do ponedeljka, 5. ­junija­.

Besedila opremite s fotografija­ mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

županov gl as

Spoštovani občani, drage občanke!

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena ­Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, ­Andreja Prosen.

Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o.

E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO praviloma izhaja štirikrat letno (marec, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo.

Naklada 1.900 izvodov Naslovnica: Pomlad v deželi Foto: Ksaver Šinkar Datum izida: 17. 3. 2017

Oddaja gradiva

Rok za oddajo gradiva je vsakega petega (5.) v mesecu, v katerem časopis izide.

Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Besedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov urednistvo.glasnaklo@ gmail.com s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­ vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja.

Ano­nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni. Mnenja avtorjev prispevkov niso vedno mnenje uredništva.

Po dolgi in razmeroma mrzli zimski otrplosti je čas za nekaj novega. Čeprav letošnja zima zaenkrat ni pokazala pravega obraza, smo vendarle veseli, da se je narava ob nežnem jutranjem žvrgolenju ptic spet začela prebujati. Tudi med soljudmi lahko začutimo neko novo energijo, nov elan, ki vsakega posebej predrami in spodbuja k zastavljenim ciljem in izzivom.

Tudi nas čaka kar nekaj pomembnih projektov, zato bomo nadaljevali z gradbenimi deli in sanacijami. Najprej se bomo posvetili obnovi Gorenjske ceste; uredili bomo kanalizacijo in meteorne vode, obnovili vodovodne cevi ter poskrbeli za napeljavo javne razsvetljave. Z investicijo, vredno okoli 200 tisoč evrov, bomo cesto v celoti obnovili, z izgradnjo novega pločnika pa predvsem najmlajšim omogočili varnejšo pot v šolo.

Pripravljamo se tudi na obnovo ceste od Bolera do krožišča pod Polico. Slednja je na nekaterih mestih precej načeta, zato jo bo treba povsem obnoviti, zgraditi pločnik, urediti vse potrebne inštalacije ter napeljati javno razsvetljavo. Investicija bo vredna med šeststo in sedemsto tisoč evri.

Spremembe nas čakajo tudi pred občinsko stavbo. Uredili bomo parkirišče, preostali del pa bo namenjen športnemu parku s plezalno steno, street work napravami, podlago za drsališče, pravi šport­ ni navdušenci pa bodo svoje zna­nje lahko bru­sili v skate ­par­ku. Zraven predvide­vamo tudi posta­vitev manjšega lo­kala, kjer si boste lahko odpočili in privoščili osvežilne pijače.

No, pa da ne boste rekli, da se

bo dogajalo le v Naklem. Letos bomo del finančnih sredstev namenili tudi obnovi ceste v Zadragi, naslednje leto pa bo ena pomembnejših sanacij, investicija bo vredna med 2 in 3 milijoni evrov, potekala v Podbrezjah, saj smo že začeli s pripravo projektov o meteornih in odpadnih vodah ter o obnovi cestnih odsekov.

Misli nam vse bolj uhajajo tudi k občinskemu prazniku; junija se bo dogajalo v Naklem, dobrodošle pa so tudi vaše ideje, predlogi in zamisli o tem, kako bi praznični vikend še lahko nadgradili.

Naj za konec nekaj besed namenim še našim boljšim polovicam. Vsi veste, da je marec posvečen predvsem ženam in mamicam. Že star pregovor pravi, da ženska podpira tri vogale hiše, na četrtega pa nehote velikokrat pozabi. Drage dame, naj vam ob vašem prazniku zaželim le najlepše in najboljše. Kljub natrpanemu urniku si večkrat vzemite čas zase in ne pozabite, da ste ve tisti četrti vogal, ki družini daje trdne temelje. Želim vam prijeten začetek pomladi!

Marko Mravlja, župan

marec 2017

Glas občine Naklo

3

pod črto Župan odgovarja

Odgovor Marjanu Babiču Župan Marko Mravlja

V

Gorenjskem glasu je bil 7. 12. 2016 v Pismu bralcev pod naslovom Večina svetnikov za podražitev objavljen prispevek zgoraj omenjenega avtorja (z 11. 2. 2017).

Svetniki občine Naklo so na septembrski seji s 7 glasovi za in 6 proti potrdili povišanje cen komunalnih storitev. Ta je sicer prinesla skoraj 70 odstotno povišanje cen, kar je povzročilo nekaj nezadovoljstva pri občanih. Svetniki SLS trdijo, da bi bila cena na položnicah lahko nižja, če bi se občina odločila za subvencioniranje dela tega stroškov, a smo ta predlog zavrnili.

Nujno namreč potrebujemo sredstva za investicije v občini, ki bodo občanom bistveno izboljšale pogoje za življenje.

Kljub vsemu je prav, da odločitev za podražitev komunalnih storitev dobi pravo zgodbo, s pravim ozadjem. Svetniki SLS, ki danes tej podražitvi nasprotujejo, so se namreč leta 2006, ko so se s prejšnjim županom na čelu odločili za gradnjo nove čistilne naprave in ostale infrastrukture, zavestno odločili za povišanje stroškov teh storitev. Vsi danes povečani stroški za občane so namreč posledica nove, sodobnejše infrastrukture. To seveda nujno potrebujemo, prav pa je, da se tudi vsi zavedamo, da so stroški vzdrževanje nove infrastrukture in njena amortizacija, povezani s stroški.

Zato je prav, da se nihče od svetnikov ne spreneveda. Vse te odločitve so bile namreč sprejete za boljše življenje občanov v Naklem. In vse te odločitve so jasno pomenile, da se bodo tudi stroški življenja v Naklem povišali. Zavestno smo se odločili za sodobnejšo infrastrukturo in z njo povezanimi stroški. In prav je tako, saj smo sodobna občina, ki svojim občanom želi nuditi standard, ki jim pritiče. Je pa res, da se bodo tudi stroški komunalnih storitev z leti spet zniževali, saj se bo višina amortizacije nižala. In to se bo takrat tudi poznalo na položnicah občanov.

Prav je še, da vas, dragi občani, pomirim še z enim dejstvom.

V občini Naklo nas v prihodnjih letih čaka še precej pomembnih investicij. Ena od pomembnejših je gradnja infrastrukture, ki bo omogočala varnost na naših cestah, predvsem za naše otroke.

In za vse te investicije potrebujemo veliko sredstev, nekaj jih bomo skušali pridobiti tudi na evropskih razpisih. Res pa je tudi, da se približno 5 odstotkov od stroška omrežnine, ki ga plačujemo Komunali Kranj, vrne v naš proračun. In tudi ta sredstva se bodo porabila za nujno potrebne investicije v občini. ・

Pojasnilo o investitorju NUS Župan Marko Mravlja

Razgovori med Občino Naklo in investitorjem NUS, d. o. o., so se pričeli že v letu 2012. Investitorju in potencialnim izdelovalcem OPPN, ki jih je na Občino pripeljal investitor, smo že takrat neposredno na sestankih dali informacije glede prostorskih in organizacijskih pogojev izvedbe OPPN ter jim nemudoma omogočili dostop do obstoječih strokovnih podlag v želeni obliki. Poslan jim je bil tudi vzorec tripartitne pogodbe med investitorjem, pripravljavcem (Občino) ter načrtovalcem OPPN. Nadaljevanje priprave OPPN se je nato za daljši čas prekinilo zaradi razlogov s strani NUS, d. o. o.

Občina Naklo vodi postopek sprejema OPPN NUS v skladu z zakonodajo, ki določa faze postopka za sprejem OPPN. Poleg tega so v obravnavo vključeni tudi pristojni odbori Občine Naklo ter Občinski svet Občine Naklo. Za izdelavo OPPN je investitor najel družbo Domplan, d. d. iz Kranja (v nadaljevanju Domplan). Občina Naklo je s strani Domplana v aprilu 2016 prejela pobudo, da se objavi Sklep o začetku priprave predmetnega OPPN. Predlog je bil Občini poslan brez vsebinskega gradiva, iz katerega bi bilo razvidno, kaj investitor v poslovni coni sploh načrtuje. Župan, strokovne službe občinske uprave ter pristojni odbori Občine Naklo niso imeli ustrez­nega gradiva za presojo primernosti načrtovanih posegov, zato je bila objava sklepa zadržana.

Občina Naklo je 14. 7. 2016 na pobudo investitorja sprejela Sklep o začetku priprave predmetnega OPPN, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 37/16, 22. 7. 2016.

Podlaga za sprejem navedenega Sklepa je bil Osnutek OPPN, ki je bil izdelan v juliju 2016.

4 Glas občine Naklo marec 2017

Domplan je na podlagi pooblastila Občine z dne 25. 7. 2016 pridobil smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora. Svoje smernice je v zakonsko predpisanem roku izdala tudi Občina Naklo, in sicer 8. 9. 2016. Na podlagi pridobljenih smernic je Domplan pripravil dopolnjeni osnutek OPPN. Ta je bil obravnavan na seji projektno-investicijskega odbora 14. 11.

2016. Občinski svet Občine Naklo je 14. 12. 2016 izvedel 1. obravnavo OPPN in sprejel sklep, da se dopolnjeni osnutek OPPN javno razgrne. Za tem Občina Naklo kljub pozivom načrtovalcu ni prejela gradiva za javno razgrnitev. Aktivnosti investitorja in njegovega načrtovalca se do današnjega dne niso nadaljevale. ・

pod črto Na podlagi Odloka o priznanjih občine Naklo (UVG, št.

61/2016) objavljam:

RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE NAKLO V LETU 2017 Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev občinskih priznanj Občine Naklo so lahko občani, politične stranke, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti iz območja občine Naklo. Predlagatelj samega sebe ne more predlagati za prejem občinskega priznanja.

KRITERIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ Naziv častni občan Občine Naklo se podeli: -- občanom Občine Naklo, drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja in na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, za izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj, dvig ugleda in promocijo občine Naklo.

-- Občina podeli največ en naziv častnega občana v posameznem mandatu.

Zlata plaketa Občine Naklo se podeli: -- posamezniku za njegovo življenjsko delo ali več kot 25-letno uspešno delo na področju sedanje občine Naklo za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Naklo, -- skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 50-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.

-- Občina podeli največ dve zlati plaketi v posameznem mandatu.

ni dosežek oziroma kadar le-ti s svojim izjemnim, enkratnim dosežkom na področju športa, kulture in drugimi dejanji prispevajo k ugledu, razvoju in promociji Občine Naklo.

PODATKI, KI JIH MORA VSEBOVATI POBUDA ­OZIROMA PREDLOG Pobudo oziroma predlog je potrebno podati pisno in mora vsebovati naslednje podatke : -- ime in priimek ali naziv predlagatelja, -- ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja ali njegove osnovne osebne podatke, -- obrazložitev predloga za častnega občana in zlato plaketo Občine Naklo mora predlagatelj utemeljiti z največ 250 besedami, za srebrno plaketo Občine Naklo z največ 200 besedami, za bronasto plaketo in priznanje Občine Naklo pa z največ 150 besedami, -- morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v dani obrazložitvi predloga in -- v primeru, da je predlagani prejemnik fizična oseba, še soglasje za uporabo osebnih podatkov predlaganega prejemnika.

ROK ZA ODDAJO POBUDE OZIROMA PREDLOGA Pobudniki oziroma predlagatelji morajo pisne pobude oziroma predloge poslati najkasneje do 24. APRILA 2017 na naslov: OBČINA NAKLO, Komisija za priznanja, Stara cesta 61, 4202 Naklo. Številka: 094-0001/2017 Datum: 24. 3. 2017

Občina Naklo

Srebrna plaketa Občine Naklo se podeli: -- posamezniku za njegovo več kot 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Naklo za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Naklo, -- skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 25-letne uspehe -- in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.

-- Občina podeli največ štiri srebrne plakete v posameznem mandatu.

in

20let Osnovna šola Naklo

VABITA na prireditev ob mAterinskem dneVu

Bronasta plaketa Občine Naklo se podeli: -- posamezniku za njegovo več kot 5-letno uspešno delo na področju sedanje občine Naklo za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Naklo, -- skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 15-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.

-- Občina podeli največ šest bronastih plaket v posameznem mandatu.

Prireditev bo v petek,

24. marca 2017,

Oblikovanje Petra Korenjak Marčun

Priznanje Občine Naklo se podeli: -- posamezniku, skupini občanov, društvom ali pravnim osebam, kadar le-ti s svojim delovanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja in premoženja oziroma izvršijo takšno dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humanitarnega vidika ocenjeno kot pozitiv-

Župan Občine Naklo Marko Mravlja

ob 17. uri

v telovadnici OŠ Naklo

Vljudno vabljeni!

vabilo materinski praznik 2017.indd 2

12.3.2017 22:02:31

marec 2017

Glas občine Naklo

5

iz naše srenje »ZARJA« Naklo

10 let delovanja skupine starejših ljudi za samopomoč Marija Jereb

Naša krovna organizacija ZDSGS – Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije vključuje društva iz vse Slovenije.

Medgeneracijsko društvo Z ROKO V ROKI KRANJ je v letu 2016 praznovalo 10-letnico. Društvo povezuje 24 skupin v domovih starejših občanov Kranj, Tržič, Preddvor in Naklo ter Jesenice, hkrati pa 11 zunanjih skupin v Kranju, Naklem, Stražišču, Tržiču, na Visokem in v Šenčurju. Zunanja skupina je skupina naključno zbranih posameznikov, ki se srečujejo enkrat tedensko ob istem času v istem prostoru eno do dve uri in deluje po principu prijateljske skupine – kot podaljšane družine.

Skupino »ZARJA« sva 12. 11. 2007 ustanovili Marta in Marija. Udeležilo se je je kar 13 radovednih žensk. Predstavili sva delovanje, razgovore in teme ter najvažnejše – da se vsebina, govorjena v skupini, tam tudi zadrži in ne raznaša po vasi.

V vseh letih – letos novembra jih bo 10 – se je izmenjalo kar nekaj udeleženk. Nekatere so ugotovile, da jih to ne zanima, druge so zaradi bolezni in starosti skupino prenehale obiskovati, nekaj pa jih je žal že pokojnih. V skupini se pogovarjamo o cvetju, zdravilnih rastlinah, delu v hiši in okoli hiše (ker smo skupina na podeželju), o otroštvu, o šoli, najljubši učiteljici, poroki in seveda o boleznih, ki nas že vse pestijo. Ker se že dalj časa družimo, smo se tako zbližale, da si znamo pomagati v hudih trenutkih. Postale smo zaupne, kar je smisel skupine.

Povemo si težave, ki jih svojim otrokom ne moremo, ker jih le-ti ne bi razumeli. Seveda pa se tudi poveselimo. Praznujemo rojstne dneve, si zapojemo. Udeležimo se vsakoletnega piknika, ki ga priredi naše društvo, in takrat se družimo z vsemi skupinami. Sprotno se dogovarjamo o drugih dejavnostih, izletu, zakuski in še kaj.

Leta 2015 so bile udeleženke skupine pretežno iz Dupelj, zato smo se preselile iz Nakla in se sedaj sestajamo v Gasilnem domu Duplje vsako sredo ob 16. uri.

Ob tej priliki povabim vse, ki se čutite osamljene in ki bi želeli z nami doživeti lepe trenutke in najti tolažbo v hudih trenutkih, da se nam pridružite. Prisrčno vabljeni! ・

Izid knjige

Gorenjske družine v 18. stoletju Ljuba Brajnik

J

eseni leta 2016 je pri Mohorjevi družbi v Celju izšla knjiga z naslovom Gorenjske družine v 18. stoletju.

V njej so prizadevni avtorji izvirne listine prvega popisa slovenskega prebivalstva, ki ga je leta 1754 ukazala opraviti avstrijska cesarica Marija Terezija, opravili pa župniki po svojih župnijah, takratnih po­ pisnih enotah, pretvorili v sodobno, vsem dostopno standardno različico knjižnega zapisa.

Knjiga je rezultat večletnega dela znanih strokovnjakov Toneta Krampača, Staneta Grande, Matjaža Bizjaka in Lovra Šturma in je prva te vrste.

Ukaz o popisu je določal navedbo starosti, spola in družbenega položaja. V župnijah so popis izvajali župniki, v posvetnih gospostvih zemljiški gospodje, v mestu magistrati. Ukazani sta bili dve štetji – cerkveno in civilno. V tej knjigi so objavljeni cerkveni podatki, ki so veliko bogatejši kot civilni. Obe štetji sta se končali leta 1755, vprašanje, na katerega zgodovinarji ne poznajo odgovora, pa je, ali je bilo zajeto vse prebivalstvo.

Prevladuje mnenje, da so rezultati štetja prenizki, ker v navodilih za popis ni bilo natančno določeno, ali naj se upošteva vse ali samo navzoče ljudi, vdove in samce.

Mnoge popisne pole, ki so rokopisi, pisane v latinskem in nemškem jeziku, v humanistiki in gotici, so slabo berljive. Avstrijsko oblast so zanimali predvsem zbirni podatki in različne kategorije prebivalstva glede na gospodarski in socialni polo-

6 Glas občine Naklo marec 2017

žaj. Med mnogimi reformami, ki so bile izvedene v dobi Marijinega razsvetljenega absolutizma, so tudi in predvsem gospodarske in vojaške, ker so dvigale moč države.

Sčasoma se je del tega popisnega gradiva iz župnij prenesel v Kapiteljski arhiv pri ljubljanski nadškofiji. Ohranjenih je 74 izvirnikov župnijskih popisov, med njimi 24 gorenjskih župnij, ki segajo od Kranjske Gore do Šentvida pri Ljubljani: Bled, Bohinj, Dovje, Gorje, Jesenice, Kamna Gorica, Koroška Bela, Kranj, Kranj - Šmartin, Kranjska Gora, Križe, Kropa, Ljubljana Šentvid, Mošnje, NAKLO, Ovsiše, Podbrezje, Preddvor, Radovljica, Smlednik, Sora, Šmartno pod Šmarno goro, Vodice in Zasip. To niso vse župnije, nekateri zapisi se niso ohranili. Od ohranjenih 24 jih je 9 v latinščini, 15 pa v nemščini.

Meje takratnih župnij so bile drugačne od današnjih. Nekatere so bile večje, nastajale so pa tudi nove. Območje popisa iz leta 1754 je večje od območja sedanjih župnij z istim imenom. S svojimi prepisi izvirnih zapisov so avtorji knjige dosledno sledili

iz naše srenje izvirnemu pisanju (skupaj z napakami tedanjega zapisovalca).

To delo je opravil predvsem izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv Tone Krampač. Njegovo delo je dopolnil zgodovinar Matjaž Bizjak, ki polatinjena in germanska imena krajev navaja v slovenski obliki. Njegov je tudi seznam gospostev, ki jih je bilo izredno veliko: dežele, mesta, svetna in cerkvena gospostva (še bolj podrobno razdeljena na škofije, proštije, samostane, župnije …) ipd. Iz tega seznama lahko razberemo, kako številni in različni so bili zemljiški gospodje po naših krajih. Ljudje so na splošno prepričani, da je vsaka vas imela enega zemljiškega gospoda, a to ne drži. Vsaka hiša je lahko imela svojega fevdalnega gospoda. Prevladuje tudi prepričanje, da je cerkev glede na posest ena pravna oseba. Tudi to ne drži.

Celo znotraj ene župnije je bilo lahko več cerkvenih gospostev: župnišče, župna cerkev, kapele, posamezni oltarji, bratovščine, beneficiji …

Imena in priimki so lahko germanizirani ali latinizirani, včasih zapisani tako, kot jih je slišal zapisovalec, zato se lahko pojavljajo v različnih oblikah. Vsekakor pa priimek ni znak nacionalnega izvora. Pri prevajanju teh priimkov v današnjo obliko si

pri branju lahko pomagamo tako, da zapis iz leta 1754 preberemo naglas.

Zgodovinar Stane Granda je v uvodu obsežno in poglobljeno predstavil popis prebivalstva leta 1754 kot prelomni dogodek naše zgodovine. To je hkrati tudi prvi uradni popis. Do takrat podatke o prebivalcih naših pokrajin najdemo v posameznih urbarjih in virih, ki izvirajo iz posameznih gospostev in ki jih sicer veliko hrani Nadškofijski arhiv, a so za tiste, ki raziskujejo svoj izvor in iščejo svoje prednike, zaenkrat nedostopni; bodisi zaradi težav z branjem bodisi je gradivo že tako poškodovano, da bi ga nadaljnja uporaba uničila. Sicer se že dolgo govori o elektronski obliki podatkov, kar imajo številne države po Evropi, a se bojim, da je to zaenkrat za nas samo pobožna želja.

Prav to – zanimanje za lastne prednike, ugotavljanje korenin lastnega rodu je tudi razlog, da sem vam želela predstaviti to zanimivo knjigo, ki obsega dobrih 740 strani in tehta zaradi debeline papirja kar 3 kg! (Saj so menda včasih s težo merili pomembnost neke knjige!) Zaradi obsežnosti knjige je zato malo verjetno, da se bo znašla pri vseh, ki bi radi iz nje dobili podatke, zato vam je na razpolago v Krajevni knjižnici Naklo. ・

Komisija za reševalne pse pri KD Naklo

Kaj pomeni biti vodnik reševalnega psa?

Besedilo in fotografije Ljubo Meglič, vodnik reševalnega psa Znotraj Kinološkega društva Naklo deluje več komisij oziroma imamo več različnih dejavnosti; ena od njih so tudi reševalci. Znotraj društva smo organizirani kot Komisija za reševalne pse, navzven pa kot Enota reševalnih psov KD Naklo (ERP KD Naklo). Kot taki smo del ERP Slovenije, v kinološkem vidiku smo vključeni v Kinološko zvezo Slovenije, v operativnem pa v koncept CZ Slovenje pod okriljem Ministrstva za obrambo.

Kako postaneš vodnik reševalnega psa?

Najprej moraš imeti psa! In drugo – prepričan moraš biti, da si to res želiš. Kar se tiče psov, pasma ni pomembna (lahko je tudi mešanec), čeprav ravno vse pasme tudi niso primerne. Je pa pomembno, da kosmatinec ni agresiven, da ima normalno razvite nagone (po domače, da je radoveden, igriv, sproščen in kar je še takih pozitivnih lastnosti) in kar je tudi izredno pomembno, da je odnos med vodnikom in psom pristen in neobremenjen. Le tako bo pes sprejel šolanje kot zabavo in igro, ki počasi prehaja v resno delo. Vodnika pa čakajo številna predavanja in usposabljanja o raznih veščinah. Ta se zaključijo

s teoretičnimi in praktičnimi izpiti iz osmih tematik: poznavanje nevarnosti v gorah, nevarnosti v ruševinah, prva pomoč, prva veterinarska pomoč, vrvne tehnike, orientacije na terenu, radijske zveze in helikopterski prevoz.

Opravljeni izpiti (in seveda primerno izšolan pes) so pogoj za opravljanje izpita iz iskanja na prvi stopnji. Iskanj je več vrst – iskanje pogrešanih oseb v naravi (tega je pri nas največ, samo lani smo se udeležili okrog 50 akcij), iskanje v ruševinah, v lavini, po sledi, v vodi in v zadnjem času iskanje po individualnem vonju (main trailing). Tudi s tem se ukvarjamo v naši enoti. Da psa izšolamo do najvišje stopnje, traja približno tri leta ali več.

Vsi tisti, ki so opravili izpit na prvi stopnji, imajo pravico do udeležbe na preizkušnji za uvrstitev v regijske enote, kamor so razporejeni, če so uspešni. Šele s tem postanejo operativno sposobni.

Nekaj o nas

Naše »cesarstvo« je v Jurčkovem kotu. Gobarjem najbrž ni treba razlagati, kje je to, sicer pa se tja pride po cesti proti lov­ ski koči in pri prvem odcepu levo. Mimo velikega kupa gradbenih odpadkov pridete do čudovitega travnika, na katerem stojijo brunarica, nekaj ovir in plezalni stolp. To brunarico, ki je v bistvu pokrit kontejner, smo naredili sami, v veliki meri tudi z lastnimi sredstvi. Tu in v okolici potekajo naši treningi in osnovno šolanje.

Za nas reševalce je velika težava poiskati primeren objekt ali ruševino za trening iskanja v ruševini. Zato je velikega pomena kup gradbenih odpadkov ob poti na naše vadbišče, na katerem nam je Gorenjska gradbena družba dovolila, da uredimo skrivališča. Z gradbenimi stroji nam je v ta kup doslej vkopala že sedem betonskih cevi, pripravljenih imamo še dvanajst. Že zdaj je ta ruševina izrednega pomena za vso Slovenijo, ko bo pa dokončana, bomo tam lahko organizirali tudi mednarodne vaje ali izpite. Zato bi se še enkrat zahvalil za pripravljenost in

marec 2017

Glas občine Naklo

7

iz naše srenje pokličejo. V ta namen smo izdelali tri miniaturne, živo poslikane hišice, ki pa žal že razpadajo.

Letos bomo organizirali že tretji letni mini tabor z naslovom Ob tabornem ognju, na katerega povabimo okrog 35 reševalcev z raznih koncev Slovenije. Želja in ideja o organizaciji česa podobnega se je pojavila že pred dvajsetimi leti, vendar ni bilo osnovnih pogojev. Odkar imamo cisterno z vodo in WC, so ti pogoji izpolnjeni. Taborimo v lastnih šotorih, delno sami kuhamo, ogenj gori ves čas, elektrike nimamo. Vadimo intenzivno vse dni, dopoldne in popoldne. Vendar brez ekipe, v kateri vladata tovarištvo in dobra volja, to ne bi bilo izvedljivo! dobro voljo omenjene družbe, saj nam to omogoča kakovost­ no šolanje psov in posledično tudi uspešno posredovanje v akcijah.

Da v naši enoti delamo kakovostno, se vidi tudi v uspehih, ki jih dosegamo: vsi trije naši člani so se uvrstili v regijske enote (vsi so bili v prvi tretjini med 60 udeleženci, dosegli smo celo prvo mesto).

Tudi uvrstitve na Talanovem memorialu (ekipna preizkušnja v več panogah iskanja, vrvne tehnike, prve pomoči …), kjer smo lani že tretjič dosegli 1. mesto (nekajkrat smo bili drugi in tretji), kažejo na našo prizadevnost.

Sodelujemo na raznih predstavitvah naše dejavnosti v vrtcih, osnovnih šolah, pri upokojencih, planinskih sekcijah, Zvezi društev za cerebralno paralizo Sonček, skratka povsod, kamor nas

Kaj pomeni biti vodnik reševalnega psa?

Marsikaj, predvsem pa sprejeti nov način življena. Pomeni, da precej svojega prostega časa nameniš šolanju svojega psa in lastnemu usposabljanju. Pomeni tudi, da se bo treba na račun tega marsičemu odreči, da se mora tvoja družina temu prilagoditi. Pomeni tudi, odzvati se na klic kadar koli, podnevi in ponoči, v lepem ali grdem vremenu, ne glede na okoliščine.

Kdor vztraja v vseh teh preizkušnjah, dobi v zameno več, kot je vložil. Pa ne samo zaradi znanja, ki ga pridobi, novih prijateljev in veselih dogodkov. Najpomembnejše je spoznanje in zadoščenje, ki ga doživiš na iskalni akciji ob zavedanju, da skušaš pomagati nekomu, ki je v takšni ali drugačni stiski, pa čeprav ga ne poznaš. Ta občutek, ko v sebi čutiš, da delaš nekaj dobrega, je plačilo za ves vloženi trud. Ne potrebujemo nič drugega! ・

TD Naklo

V Naklem želimo razvoj turizma Besedilo in fotografije Damijan Janežič

Č

lani Turističnega društva Naklo smo bili v zadnjih treh mesecih zakopani v delo. Pripravljali smo prireditev za prireditvijo. Na dobro obiskanem občnem zboru so bili prisotni kritični do preskromne podpore občine turizmu v Naklem.

Konec decembra je član Sekcije zgodovinarjev ljubiteljev in raziskovalec krajevne zgodovine Damijan Janežič sodeloval pri projektu Pomembni Naklanci, ki ga ima v programu Likovno društvo Naklo. Ob 130-letnici rojstva in 45-letnici smrti je z zgodovinskega vidika osvetlil življenje in delo priljubljenega župnika Janeza Filipiča.

Med 1. in 4. februarjem se je Turistično društvo Naklo na stojnici Gorenjske turistične zveze udeležilo sejma Natur Alpe Adria v Ljubljani. Turistični potencial občine Naklo sta obiskovalcem predstavljala Damijan Janežič in David Podobnik. Imela sta težko delo, saj sta bila brez pravih prospektov. Izkušnje zadnjih let kažejo, da ljudi zanima celostna turistična ponudba občine, ki zelo na kratko pove bistveno. To je ‘osebne’ podatke turistične točke. Iz ponudbe izberejo, kar jih zanima. Več podatkov o izbrani ponudbi nato dobijo na svetovnem spletu. Pomembna je tudi publikacija (trganka) z zemljevidom in opisom kolesarskih in pohodnih poti. Seveda ob tem želijo izvedeti GPS sledi (dolžino poti v kilometrih in času, višinsko razliko, povprečno hitrost …) in kaj bodo ob kolesarski ali pohodni poti videli in doživeli. Takšnih prospektov občina Naklo nima, tudi tiste, ki jih je imela, so po večini pošli. Člani upravnega odbora Turističnega društva Naklo imamo zadostno znanje za pripravo vsebine, GPS sledi in fotografij turistične predstavitvene zgibanke. Potrebujemo le še založnika, k čemur pa bi

8 Glas občine Naklo marec 2017

morala stremeti uprava Občine Naklo.

V sredo, 22. februarja, smo pripravili občni zbor Turističnega društva Naklo. O delu društva v preteklem letu in načrtih za letošnje leto je spregovoril predsednik Aleš Kokalj. Člani so bili z delom društva zadovoljni. V razpravi so nanizali nekaj vprašanj podžupanu Juretu Renku. Med drugim o muzejski lokomotivi, ki sameva in propada, o tem, zakaj ni turističnih prospektov in kam se razporeja turistična taksa.

Na pustno soboto, 25. januarja, smo pripravili zanimiv pustni sprevod, lahko bi rekli že kar manjši karneval po ulicah Nak-

iz naše srenje lega. V goste smo povabili korante in orače iz Rogoznice pri Ptuju. Veselo razpoloženje se je pri Domu Janeza Filipiča pričelo že pol ure pred uradnim začetkom. Kurenti so veselo in razposajeno poskakovali, glas zvoncev se je razlegal po vasi.

Le streljaj od njih se je oglašal glas harmonike. To so bili orači.

Tudi domačih pustnih likov ni manjkalo. Našteli smo jih več kot 200 iz Naklega in okolice. Organizatorjem so letos na pomoč priskočili zagnani mladi člani društva Projects.

V Turističnem društvu Naklo vsako leto prvo marčevsko soboto pripravimo poldnevni zgodovinsko obarvan izlet. Tako smo si 4. marca v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani skupaj s člani KTD Pod krivo jelko iz Dupelj ogledali gostujočo razstavo Nikoli jim ni bilo bolje s podnaslovom Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji. Razstavo so pripravili v Muzeju zgodovine Jugoslavije v Beogradu. Kustosinja nas je popeljala skozi življenjski ritem jugoslovanskih državljanov od vpisa v vrtec do upokojitve in nam predstavila šest nekdanjih praznikov. Razstava ponuja mladi generaciji vpogled v čas, ko še ni bilo samo po sebi umevno, da imajo stanovanja, radijski in televizijski sprejemnik, računalnik, avto, kolo, ta in oni strojček. Prav zato so takratne generacije »svoje dosežke« znale ceniti. Znale so se veseliti manjših uspehov in sodelovati, prirejati skupne piknike, veliko bolj so živele z naravo. Večino tega danes ni več, mladi se zapirajo v svoj svet, svet računalniške tehnike in se s svojimi vrstniki pogovarjajo prek svetovnega spleta.

Januarja in februarja smo pripravili sedem predavanj. V torek, 10. januarja, je prišel med nas turistični vodnik Janez Pretnar iz Radovljice. Predstavil je Črno goro in povedal, da v vseh pogledih hitro napreduje. Je lepa hribovita dežela. Zato jo radi obiščejo planinci in turisti.

Drugo predavanje sta dr. Sabina Šegula in Peter Ribič, priznana florista in profesorja na Biotehničnem centru Naklo, v torek, 17. januarja, posvetila Vatikanu; predstavila sta božično in velikonočno krašenje bazilike sv. Petra in balkona, s katerega papež podeli blagoslov mestu in svetu. Opazila sta, da je zadnja leta, odkar katoliško cerkev vodi papež Frančišek, njegovemu življenju primerno, tudi manj rož. Ob koncu je Peter predstavil drevesa vatikanskih vrtov.

24. januarja je Stane Valjavec predstavil Kitajsko. Povedal je, da se je po letu 2000 močno razvila. Danes imajo njihova velemesta stolpnice med najvišjimi in najsodobnejšimi na svetu.

Promet je zelo gost. Mesta pa pokriva smog, zato sonce posije redko.

Zadnji januarski dan nas je obiskal ljubitelj neokrnjene narave, gora, fotograf in gorski reševalec Miljko Lesjak z Mosta na Soči. Večer, ki ga je pripravil, je izzvenel v slavospev neokrnjeni naravi, planinam in goram zahodnega dela Julijskih Alp. Prelepe fotografije so govorile same zase, toda stavki, ki jim jih je dodal Miljko, so pletli še lepšo zgodbo. Mnogi smo Miljkove besede premlevali še pozno zvečer, ko smo že legali k počitku.

Osrednja misel njegove pravljice za odrasle je bila: »Življenje moramo uživati takrat, ko ga še lahko!« Nato je sledil dolg aplavz obiskovalcev. Odhajali so zadovoljni, da so si vzeli čas in uživali ob Miljkovi besedi in fotografiji.

Učiteljica Tea Dolinar je 14. februarja pripovedovala o svoji humanitarni poti med počitnicami leta 2015. Takrat je namreč odšla kot prostovoljka, v Malavi v Afriko poučevat tamkajšnje otroke matematiko. Ob tem je spoznala afriške ljudi in kulturo.

Afričani so kljub težavam veseli in radi plešejo. Tega pogosto

Udeleženci izleta v Muzej novejše zgodovine so obujali spomine, na čase ko so bili še mladi.

Evropejci ne zmoremo, čeprav imamo vsega v izobilju.

V torek, 22. februarja, nam je domačin Uroš Štilec predstavil treking, ki se ga je udeležil v Peruju v Južni Ameriki. Potekal je na višini od 3000 do 5000 metrov. Med vzponi so potrebovali aklimatizacijo. Vodniki so opazili precejšnje zmanjšanje ledenikov, zaradi česar bi lahko tamkajšnji prebivalci v prihodnosti trpeli za sušo.

Kulturno društvo Sotočje Radovljica je 18. februarja pripravilo izlet na pustni karneval v Benetke. Vodil ga je dober poznavalec Benetk Zvone Papler iz Radovljice. Udeležil sem se ga tudi član Turističnega društva Naklo Damijan Janežič. 24. februarja smo fotografije beneških mask udeleženci izleta postavili na ogled v galeriji Kašča na Linhartovem trgu v Radovljici.

Nato smo v Turističnem društvu Naklo sklenili, da 28. februarja na pustni torek Zvoneta povabimo v Naklo, da nam predstavi zgodovino in današnji utrip pustnega karnevala v Benetkah. Danes se je pustni beneški karneval podredil turis­ tičnim namenom in se odvija več kot 14 dni, letos se je med 11. in 28. februarjem.

Lokalni turistični vodnik Damijan Janežič sem po Poti kulturne dediščine v Naklem (po središču vasi) 21. oktobra lansko leto peljal skupino petnajstih pohodnikov Društva diabetikov Kranj, 11. decembra skupino petdesetih lastnikov avtodomov, udeležencev prednovoletnega srečanja v organizaciji avtoservisa AG Gantar, 26. decembra lani in 8. januarja letos pa ob razstavi o župniku Janezu Filipiču skupini Filipičevih sorodnikov.

20. februarja sem po Voglarjevi poti (skozi Naklo, na Štucelj in v Muzej mlinskih kamnov na Polici) peljal učence Osnovne šole Metlika, ki so bili na obisku pri učencih Osnovne šole Naklo.

Turistično društvo Naklo bo 28. marca ob 19. uri v Pavlinovi galeriji Doma Janeza Filipiča organiziralo Posvet o turistični dejavnosti v občini Naklo. Nanj smo povabili vse turistične dejavnike v občini. Spregovorili bomo o turističnih prospektih, viziji občine Naklo na turističnem področju, urejenosti vasi v občini Naklo …

8. aprila ob 8. uri bomo Lovska družina Udenboršt, Turistično društvo Naklo, Društvo Projects in Konjeniško društvo Naklo organizirali čistilno akcijo. Nanjo ste vabljeni v čim večjem številu tudi ostali občani.

3. junija ob 14. uri se bomo srečala Udinborška turistična društva Naklo, Duplje in Kokrica. Zbor pohodnikov, tudi nečlanov društev, bo ob 13. uri pri Domu Janeza Filipiča v Naklem.

Več o prireditvah si lahko preberete na spletni strani Turističnega društva Naklo. ・

marec 2017

Glas občine Naklo

9

iz naše srenje Duh božiča

V Bankovi luknji že drugič postavili jaslice Milenka Jekovec

S

rečanje vaščanov Podbrezij in drugih vasi občine Naklo v majhnem zaselku, imenovanem Dolenja vas, za božič 2016

Prebivalci Dolenje vasi v Podbrezjah so tudi letos stopili skupaj in pripravili prijeten večer ob jaslicah, ki so jih postavili v naravno okolje, v votlino pod skalami. Skale, poraščene z mahom, skrbijo za varnost nekaterih hiš, ki čepijo nad njimi, in za obvladovanje ceste, ki se zaradi njih ne more širiti in bohotiti, kot bi človek želel. Narava je tu poskrbela za neverjetni mir, saj se ropot avtoceste sliši zelo oddaljeno ali pa skoraj nič. Košata zelena zavesa smrek in drevja varuje zaselek in ljudi. Kadar pa se v farni cerkvi sv. Jakoba ali v taborski cerkvi na griču prebudijo zvonovi, takrat pa njihova pesem zaide tudi k njim.

Družina Finžgar živi nasproti votline, čez cesto, kjer so postavljene jaslice, tako da ji je ideja prišla nasproti in se skupaj z izzivom začela uresničevati. Seveda je bilo potrebno votlino najprej temeljito očistiti, breg ob skalah še dodatno zasaditi, zgraditi manjši podporni zid, oblikovati stezice, moteči objekt prekriti s sliko, ki jo je prispeval domači slikar Zdravko Purgar, katerega čopič že dolgo ustvarja in je poznan ne samo v naši občini, ampak tudi drugod. Družini Finžgar so se pridružili še sosedje, dodali svoje ideje in se seveda fizično lotili urejanja in oblikovanja. Lansko leto v tem času so se jaslice postavile prvič, letos pa so se celo razširile. Mlada družina je dobila dodatne prostore, še eno votlino, srečanje ter željo, da bi to postalo tradicionalno. Zakaj pa ne? Odvisno je samo in predvsem od nas, ki živimo čisto blizu ali pa malo dlje. Tisti, ki živijo čisto blizu, vedo povedati, da ko se večer počasi spremeni v noč in

spet preide v dan, začnejo na ogled jaslic prihajati mamice z otroki v vozičkih in cele družine, pa starejši ljudje, sprehajalci, ki se želijo naužiti čistega, decembrskega zraka in malce razbremeniti želodce, ki v božičnem času delajo nadure.

Nasmejana Mojca Finžgar razlaga, kako je nastala ideja o postavitvi jaslic v naravno okolje in načrtih za naprej.

Foto: T. Jekovec

8. marec je bil in bo praznik - praznik žena, mater in deklet. Čestitamo vam, čeprav z zamudo, ampak od srca. Klara Zetkin je bila prva borka za ženske pravice davnega leta 1889. 1910. je dala pobudo za praznik žena kot mednarodni praznik. Od leta 1917 ga ­praznujemo. Dan žena 8. marec ni ­pogruntavščina Moskve ali Beograda. Vsem občanom in občankam pa čestitamo tudi za dan upora proti okupatorju, 27. aprila.

Za 1. maj, delavski praznik, vam tudi čestitamo, saj smo oziroma smo bili vsi delavci na tak ali drugačen način.

Vaš SD

Pia Drinovec je nastopila prvič s prikupno pesmico o ­prašičku, ki ga je bilo treba oprati. Foto: T. Jekovec

10 Glas občine Naklo marec 2017

iz naše srenje Čeprav nam je v tej naši deželi včasih hudo, smo lahko tudi srečni ljudje. Lahko se sestajamo brez strahu, poslušamo izvajanje čudovite glasbe naših mladih, ki obiskujejo glasbene šole in če jih povabimo, zaigrajo tudi nam. Iz zvočnikov se slišijo suvereno recitirane pesmi, ljudje prisluhnejo, bogata misel, odeta v bogato besedo, jim je darovana. Naši pesniki, se nas ne bi sramovali. In potem, ko vse to utihne, se prične žuborenje besed ob obloženih mizah, zadiši po čaju, kuhančku in potici, ogenj prasketa v lesenih »šporgetih«, ki so največje veselje otrokom. Marija in Jožef se skrivnostno nasmihata: »Kako vesel in dober je ta narod. Niso pozabili na nas.« Lučke nad votlino pa se bleščijo v prihajajočo noč. ・

Štefan Grašič je Jezuščku in vsem nam na harmoniko zaigral Sneženi valček.

Božič brez dobrega dejanja ne bi bil pravi božič Katarina Korenčan

Na Taboru v Podbrezjah otroci pod vodstvom mentorjev že več let tradicionalno ves adventni čas pripravljajo dramsko igrico z božično tematiko. V ta namen na prostem postavijo žive jaslice, ob katerih se vsako leto odvije drugačna božična zgodba, a vsako leto z globokim božičnim sporočilom. Mlade nadobudne igralce spremlja še mlajši otroški zborček. Vsi skupaj tako na sveti večer pri otroški polnočnici pričarajo toplo božično vzdušje in med številne zbrane obiskovalce ponesejo sporočilo miru in ljubezni. Po končanem dramskem prizoru na prostem igralci obiskovalce pospremijo v cerkev k otroški polnočni maši, pri kateri prav tako dejavno sodelujejo otroci.

Nekateri s pesmijo, drugi malo starejši pa tudi z branjem raz­ ličnih besedil.

Letošnja zgodba je bila preplet dogajanja na štirih prizoriščih iz dveh različnih obdobij. Preteklost izpred 2000 let je podala roko sedanjosti. Skupina pastirčkov je izvedela, da posebna svetloba iz hlevčka napoveduje nekaj izjemnega in angel je napovedal, da bodo našli dete v jasli položeno. Dekleta so razmišljala, da je danes tako kot nekoč, ko za Jezusa mnogokrat ni prenočišča, ni prostora v naših srcih. Vse prepogosto se zgodi, da nimamo časa in se nam le neprestano mudi. Z igrico je bil prikazan na eni strani neprijazen odnos do sočloveka s polno izgovori, da nima časa. Po drugi strani pa je prikazan prijazen odnos deklice do starke, ki je v težavah. Nepričakovana nagrada stare gospe pa sporoča o sreči, ki jo občutimo, ko naredimo dobro delo nekomu drugemu, pa s tem najbolj razveselimo sebe.

Prizorišče božične igrice na prostem in številni obiskovalci pod lipo na taborskem gričku.

Pastirčki (Monika Jerala, Gal Mihelič in Andraž Aljančič) zbrani okoli ognja, pevci pod vodstvom Mojce Debeljak ter Marija (Sara Kidan) in Jožef (Anže Skodlar) z Jezuščkom pred hlevčkom.

Skozi ves adventni čas so igralci hladna sobotna jutra namesto dolgemu poležavanju v toplih posteljah namenili vaji za božično zgodbo skupaj z mentoricama Katarino Korenčan in Klavdijo Aljančič. Druga skupina mlajših otrok pa je zvečer pri Kočarjevih skupaj z glasbeno mentorico Mojco Debeljak vadila pesmi, ki govorijo o Jezusovem rojstvu. Seveda so bila prej potrebna še vsa mogoča pripravljalna dela, kot je izbor besedila (Katarina Korenčan), priprava hlevčka (Milan Debeljak), skrb za osvetlitev (Janez Klančar) , ureditev prostora (Boštjan Aljančič), koordinacija z g. župnikom (Lidija Aljančič). Včasih je bilo težko uskladiti vse urnike in šolske obveznosti otrok, a je dogodek vendarle izjemno lepo uspel. Vse sodelujoče je nagovarjalo sporočilo letošnje božične zgodbe: »Najprej je jaslice potrebno postaviti v svojem srcu.« To so otroci uresničevali in poskušali na sveti večer posredovati tudi vsem, ki so jih prišli pogledat in predvsem poslušat na Tabor. Videti je bilo, da so srca ogreli, zares. Nihče ni preslišal misli, da so prazniki prazni brez Jezusa, edinega razloga, da ta praznik sploh obstaja in da Božič brez dobrega dejanja ne bi bil pravi Božič. ・

marec 2017

Glas občine Naklo 11

gl as je drugi obr a z

Pomembni Naklanci – Janez Filipič Damijan Janežič

L

ikovno društvo Naklo je v okviru projekta Pomembni Naklanci med 26. decembrom 2016 in 15. januarjem 2017 pripravilo razstavo o priljubljenem župniku Janezu Filipiču.

Zgodovinski del razstave je pripravil raziskovalec krajevne zgodovine Damijan Janežič, član Sekcije zgodovinarjev ljubiteljev pri Turističnem društvu Naklo, slikarski del pa slikarja Alojzija Murn s portretom župnika Janeza Filipiča in sliko Zvonik župnijske cerkve sv. Petra v Naklem v tehniki olje na platnu, in Zdravko Purgar s sliko Filipičeve rojstne hiše na Hotavljah v tehniki olje na platnu.

Janez Filipič je prišel v Naklo leta 1938 in ostal župnik do 1967, ko se je upokojil. Še naprej je živel v Naklem in tu umrl leta 1972. Rodil se je 29. avgusta 1887 na Hotavljah v Poljanski dolini na Gorenjskem, kjer je preživel otroštvo. Gimnazijo in študij teologije je končal v Ljubljani. Bil je gojenec Alojzijevišča.

V tretjem letniku bogoslovja je bil 5. julija 1911 posvečen v duhovnika. Novo mašo je daroval 16. julija v župnijski cerkvi na Trati v Gorenji vasi v Poljanski dolini.

Službeno pot je začel leta 1915 kot prefekt (vzgojitelj) v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Nadaljeval jo je leta 1919 v bogoslovnem semenišču v Ljubljani kot spiritual (duhovni vzgojitelj). Leta 1921 je bil imenovan za župnika in učitelja na Vranji Peči nad Tuhinjsko dolino blizu Kamnika, nato pa ga je leta 1927 škof poslal za župnika v Krško. Med pomembnimi deli, ki so bila v župniji Krško opravljena v njegovem času, je bil nakup novih bronastih zvonov in urejena razsvetljava v župnijski cerkvi (1930), obenem je široko zastavil s kulturnim in duhovnim delom. Odlično je delovalo prosvetno društvo, vzcvetele so verske organizacije. Za vestno delo je bil leta 1938 je bil odlikovan s častnim naslovom duhovnega svétnika.

Isto leto je prišel za župnika v Naklo. Skupaj s Katoliškim prosvetnim društvom je od predhodnika župnijskega upravitelja, kanonika dr. Jožefa Šimenca (1936–1938) prevzel nadaljnje priprave za gradnjo kulturnega doma, današnjega Doma Janeza Filipiča. Pod njegovim vodstvom so ga člani društva začeli graditi leta 1939 in ga do začetka druge svetovne vojne pozidali in pokrili s streho. Ob gradnji doma pa se je župnija istega leta lotila tudi temeljite prenove strehe zvonika župnijske cerkve sv. Petra in jo že jeseni dokončala.

V svojem življenju je bil Janez Filipič preganjan, nadzorovan in kaznovan s strani nemškega okupatorja in tudi slovenske komunistične oblasti.

Aprila 1941 se je tudi na Slovenskem začela druga svetovna vojna. Gestapo je župnika Janeza Filipiča, njegovo rodno sestro Marijo, kuharico v župnišču v Naklem, in hišnega duhovnika šolskih sester sv. Frančiška Asiškega v Malem Naklem, Janeza Meršola, izgnal v Sremske Karlovce v Vojvodini. 29. avgusta 1941 sta župnik Janez Filipič in sestra Marija s pomočjo Rdečega križa prišla v Ljubljano, 26. maja 1945 pa sta se vrnila v Naklo. Ob vrnitvi sta našla veliko župnišče podrto. Prve dni maja so ga ob odhodu nemški policisti minirali in ga uničili ter ob tem poškodovali župnijsko cerkev. Obenem so nameravali minirati tudi nedograjeni kulturni dom, ki pa je imel srečo, saj je eden nemških policistov hrvaške narodnosti prerezal vžigalno vrvico.

12 Glas občine Naklo marec 2017

Alojzija Murn, portret Janeza Filipiča, 2016 Po končani vojni so oblast prevzeli komunisti. Župnik Janez Filipič je lahko deloval le še na verskem področju. Oblast ga je začela, tako kot druge duhovnike, nadzorovati pri pridigah, opazovati po mnogih osebah, klicati na zaslišanja; obiskovali so ga uslužbenci Ozne in ga zastraševali. Leta 1948 je bil tri mesece zaprt. Kaznovan je bil zaradi prekomernega zvonjenja in poučevanja verouka v cerkvi.

V kroniki župnije Naklo je zapisal: »Miličniki neprestano nadzirajo župnika, pri oknu sloneči.« Celica komunistične partije v Naklem je v njegov dosje med drugim zapisala: »Pri ljudeh uživa zelo dober ugled. Vsestransko ga podpirajo. Prinašajo mu hrano in mu pomagajo pri delu.« Dokončanje kulturnega doma, danes imenovanega po župniku Janezu Filipiču, je prevzela nova oblast. Leta 1953 ga je podržavila.

Denar od prodane hiše na Hotavljah je Marija Filipič namenila za predelavo dela župnijskega gospodarskega poslopja v stanovanje, v katerem sta z bratom Janezom Filipičem bivala po tem, ko se je kot župnik leta 1967 upokojil.

Zaslužni župnik Filipič je odšel k svojemu Stvarniku na Silves­ trovo, 31. decembra 1972. Na dan smrti je rekel: »Zvečer se bom pa poslovil.« Res je vse navzoče zvečer blagoslovil in takoj nato umrl. Kakor je bilo lepo njegovo življenje, tako lepa je bila tudi njegova smrt. Skupaj z mamo Jedert in sestro Marijo je pokopan poleg groba duhovnikov na pokopališču v Naklem.

Starejši župljani se ga še vedno s hvaležnostjo v srcu spominjajo in darujejo svete maše zanj in njegovo sestro Marijo.

Več podatkov o življenju in delu, ter fotografij Janeza Filipiča je na voljo na spletni strani Turističnega društva Naklo. ・

kulturni odmev

Razstave obogatile kulturni utrip v ­Naklem Alojzija Murn

Likovno društvo Naklo kot najmočnejša skupina likovnih ustvarjalcev v naši občini si prizadeva za več in za kakovostnejše likovne aktivnosti v Naklem. Zato smo tudi v zadnjih mesecih veliko delali in to kljub temu, da vse svoje aktivnosti financiramo člani sami. Ker delujemo šele dobro leto, bomo namreč šele letos upravičeni prijavljati se na razpise za subvencije, saj le-ti upoštevajo realizirane aktivnosti v predhodnem letu in ne v tekočem.

V začetku decembra smo v Domu starejših občanov Naklo na željo prve naklanske slikarke Lucije Šubic ob njenem 91. rojstnem dnevu priredili projekcijo fotografij njenih del. Za svojo 90. obletnico se namreč zaradi zdravstvenih razlogov ni mogla udeležiti načrtovane razstave. Ker smo ji takrat že dali natisniti veliko barvno zloženko s popisom njenih del, smo namesto razstave njenih del izvedli projekcijo in razstavili le nekaj njenih del, ki so jih posodili nekateri občani. V programu so sodelovali avtor projekcije Damijan Janežič, predsednica društva Alojzija Murn, recitatorka Eva Gros in Mešani pevski zbor Dobrava Naklo.

Drugi dogodek je bil 26. decembra 2016. Z dokumentarno -slikarsko razstavo smo prikazali življenje in delo priljubljenega dolgoletnega župnika Janeza Filipiča, po katerem se imenuje naš kulturni dom. Damijan Janežič je iz raznih arhivov in drugih virov ter na terenu na Hotavljah in na Srednjem Brdu zbral in predstavil zanimivo dokumentarno gradivo. Dokumentarni in zgodovinski del razstave sta poleg slike naklanskega zvonika obogatili prav za ta dogodek naslikani dve sliki v tehniki olje na platnu: Filipičev portret avtorice Alojzije Murn in Filipičeva rojstna hiša v Hotavljah avtorja Zdravka Purgarja. Razstava, ki je trajala do 15. januarja, je bila na dan otvoritve izjemno dobro obiskana, po naši oceni si jo je ta dan ogledalo okoli 150 obiskovalcev, med njimi tudi Filipičevi daljni sorodniki. Mnogi so se tudi vpisali v našo knjigo vtisov.

Naše društvo vsako leto na ta praznični dan predstavi v Pavlinovi galeriji osebo, ki je za naš kraj in občino še posebno pomembna. Začeli smo decembra 2015 z razstavo o kiparju Jožefu Pavlinu, po katerem je zdaj poimenovana Pavlinova galerija.

Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je Likovno društvo Naklo organiziralo recital pesmi in kratke proze slovenskih ustvarjalcev in povabilo Naklance, da se udeležijo dogodka – tudi tako, da sami recitirajo. Zbrali smo se pod lipo pri župnijski cerkvi sv. Petra. Na prizorišče smo postavili Prešernov portret, ki ga je za ta kulturni dogodek po Goldensteinovem portretu na platno naslikala Alojzija Murn. Pesmi in besedila Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča, Andreja Rozmana Roze, Nataše Konc Lorenzutti, Darje Vodičar in Ivana Cankarja smo recitirali Eva Gros, Manca Balantič, Hana Hozjan, Fran Perko, Lara Celar, Tina in Ana Ivanc, Hana Andoljšek Vrtovšek, Sara, Anže in Žiga Konjar, Ivo Konc, Alojzija Murn, Francka Jošt in Damijan Janežič. Povabili smo tudi mešani pevski zbor Dobrava, ki je pred tem nastopil v Kranju. V čast velikemu slovenskemu pesniku je zapel tri uglasbene Prešernove pesmi tudi v domači vasi, tako kot je s petjem nastopal nekoč. Damijan Janežič je v kratkem nagovoru opozoril na lepoto slovenske besede in na kulturo, ki naj bo vedno med nami ljudmi. Prisluhnilo je lepo število Naklancev, ob koncu smo si vsi zaželeli ponovnega snidenja ob letu. Po končanem Recitalu smo vsem prisotnim pripravili pokušino malo drugačne potice – naklanske potice. Gospa Peric pa je ponudila domače piškote, kar je naredilo dogodek še prijetnejši.

Mesec marec je Voglarjev mesec, letošnje leto pa je Voglarjevo leto. Zato je prav, da v marcu potekajo tudi razni kulturni dogodki. Najpomembnejši Naklanec, dr. Gregor Voglar – dr.

Gregorius Carbonarius de Wiesenegg, je bil doktor medicine in zdravnik na dvoru ruskega carja Petra Velikega. Cesar Leopold I. mu je podelil plemiški naslov. Rodil se je leta 1651 na Gregorjevo, 12. marca, v Naklem, umrl pa je pred okroglimi 300 leti v Kranju, dve leti po tem, ko se je vrnil iz Rusije. Naše društvo pripravlja razstavo, ki bo 26. decembra v Pavlinovi galeriji znamenitega Naklanca predstavila obiskovalcem v najnovejši luči.

V marcu organiziramo kar tri razstave, o katerih bomo podrobneje pisali v naslednji številki. Prva je fotografska razstava o starih portalih in vratih v naši občini, ki smo jo odprli 7. marca in je na ogled v Domu starejših občanov Naklo.

Nato smo 10. marca v galeriji Graščine Duplje odprli samostojno slikarsko razstavo člana Likovnega društva Naklo Jana

marec 2017

Glas občine Naklo 13

kulturni odmev Novaka, obetavnega študenta 3. letnika Akademije za likovno ­umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ogledati si jo je mogoče do konca meseca. Tretja je razstava v Pavlinovi galeriji, na kateri razstavljajo slikarji iz Poljanske doline skupaj z našimi slike portalov in vrat. Tukajšnji slikarji smo naslikali stare portale hiš iz našega lokalnega okolja, da bi bila razstava našim občanom še zanimivejša. Na ogled je od 14. marca do 2. aprila.

Naše društvo nadaljuje z rednimi likovnimi delavnicami za mlade talente – osnovnošolce, ki jih veseli risanje in slikanje.

V ta namen imamo v upanju na finančno subvencijo letos pri­ pravljen program s strokovnim vodenjem.

Na vseh letošnjih dogodkih obiskovalcem z manjšo pogostitvijo predstavimo naklansko potico. Prvič smo jo na recitalu 8. februarja in ljudje so jo pohvalili. Naj omenimo, da bo priprava naklanske potice kot posebnosti prikazana na tečaju Peka potic, ki bo 5. aprila potekal na Biotehniškem centru Naklo.

Morda bo naklanska potica postala ena značilnih jedi za naš kraj, kar je lahko koristno za njegovo promocijo navzven. ・

KD Dobrava Naklo

Zapeli smo pred Prešernovim spomenikom v Kranju in v Naklem pod lipo Mara Črnilec

V

sredo, 8. februarja, ob našem kulturnem prazniku, smo Dobravčani tako kot vsako leto v spomin na našega največjega pesnika spet zapeli pri Prešernovem spomeniku pred gledališčem v Kranju.

Po dogovoru z organizatorko, ki je bila zadolžena za program, smo nastopili ob 12.05. Proslava se je sicer začela že ob 11. uri. Preden smo pevci odšli v Kranj, smo imeli vajo v gasilskem domu v Naklem. Med letom imamo sicer vaje v OŠ Naklo, a je bila ta ob kulturnem prazniku zaprta. Tako šoli kot gasilcem se vsi pevci ob tej priložnosti zahvaljujemo za vadbeni prostor, saj s prostori nikoli nimamo problemov.

Po vaji smo se z avtomobili odpeljali v Kranj. Tam smo imeli kar nekaj težav s parkirnimi mesti. Naši pevci vozniki so nas pred nastopom odložili v mestu, avtomobile pa morali odpeljati v severni del mesta. Zato so se nam pridružili nekoliko kasneje. Prešernov kulturni dan je v Kranj privabil množico ljudi. Srečali smo tudi veliko Naklancev. Na nastop smo morali čakati kar celo uro, saj je pred nami nastopilo veliko deklamatorjev in drugih zborov. Zbrane je nagovoril tudi premier Miro Cerar. Zapeli smo tri Prešernove pesmi, nato pa odšli na občino na malico. Letos je pevce poleg občine prvič gostila

še gostilna v mestu, nam pa se je mudilo na naslednji nastop domov v Naklo. Tudi v Naklem so bile na programu recitacije Prešernovih pesmi, mi pa smo zapeli. Lepo bi bilo, če bi tudi pri nas v Naklem imeli takšno proslavo kot včasih, saj je Prešeren pogosto prihajal v Naklo k prijatelju župniku, s katerim sta večkrat zašla tudi v Težičevo gostilno. Lipa, pod katero je bilo prizorišče letošnje proslave, pa je pravzaprav na sosednji parceli od tiste, kjer se je nahajala takratna Težičeva gostilna.

Pred leti je proslava potekala v Domu Janeza Filipiča, kamor so člani Konjeniškega društva Naklo pred proslavo s kočijo pripeljali celo samega Prešerna in Julijo. Vredno bi bilo razmisliti o ponovitvi takšnega dogodka. »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.« Prešeren tega ni dočakal pa tudi mi še ne. Ali se bo njegova želja kdaj uresničila, pa bomo še videli. ・

KD Tabor Podbrezje

Pod lipami Milenka Jekovec

V

Podbrezjah so Prešernove pesmi plesale s pesmimi slovenskih pesnikov.

Dragi France!

Na obletnico tvojega odhoda v večnost je megla ležala nad dolino. Iz nje je narahlo pršilo in močilo cesto in strehe hiš, ki čepijo ob njej. Hiše, kot da bi se hotele zavarovati pred prometom, ki se vali mimo, se skoraj tiščijo druga druge in odločno branijo svoj prostor in ime vasi Bistrica. Po tej cesti si hodil tudi ti, pa v klanec nad Bistrico, imenovan Osranka, po zlizanem kamenju in takrat edini cesti, katero je vedno na novo in vedno drugače oblikoval hud naliv. Pridrvel je po cesti mimo njiv, imenovane Lopate, in se z vso močjo zagnal po klancu navzdol. Hitel je, hitel domov, k svoji mami, reki Tržiški Bistrici, ki je vsa narasla in mogočna sprejela vsako kapljo, ki je prispela do nje.

14 Glas občine Naklo marec 2017

In prav po tem klancu, ki je danes gladek, urejen in ponoči osvetljen, vsako leto v tvoj spomin tečejo tekači. Več kot petdeset jih je bilo letos. Tečejo od hiše v Kranju, kjer si nekoč živel in v kateri za vedno zaspal, po cestah, poteh in klancih, skozi vasi do tvoje rojstne hiše v Vrbi. Obrazi so jim prepoteni, rdeči od napora, pogledi uprti v korake, nekateri koraki odločni, drugi že malo drsajoči. A cilj je jasen, tvoja rojstna hiša v Vrbi, in namen pomemben, pokloniti se spominu največjega slovenskega pesnika. Tebi, dragi France.

V Dolenji vasi, ki je samo lučaj stran od zaselka Osranka v Podbrezjah, pa sredi vasi na stičišču treh poti raste lipa. In tukaj smo se že sedmič zapored zbrali, mladi in mlajši, malo manj mladi in starejši Podbrežani, odprli tvoje poezije in brali tvoje

kulturni odmev pesmi. Na mizico smo postavili tvojo sliko, ki jo je naslikal domači slikar Zdravko Purgar, poleg položili knjigo tvoje poe­zije, spomladansko cvetje in prižgali svetlobo kot simbol večnega upanja. Ob tvoji sliki smo postavili tudi slovensko zastavo. Če bi jo pozabili, bi nam jih gotovo hudo napel, če bi še živel.

Tvoja poezija pa se je istočasno brala še nekje v Podbrezjah. Na griču, Tabor imenovan, tudi rastejo lipe.

Stara in mogočna debla stegujejo svoje veje proti nebu in potrpežljivo čakajo na pomlad, na ptice, ki se bodo zagotovo vrnile v njihovo zeleno razkošje. Zagotovo, saj Slovensko himno je na se vedno. Tako, kot se vedno znova Podbrežani vračajo na ­saksofonu zaigral Zaž Hozjan.

Foto: T. Jekovec Tabor, pa čeprav sneži ali prši iz oblakov, oni pridejo, da se poklonijo tvojemu spominu in tvoji pesmi. Slišala se je Zdravljica, pa Vrba, pa Uvod h Krstu pri Sa­ vici, Gazela in Povodni mož.

Letošnji recital je bil posvečen ljubezni ter njeni čutni in duhovni lepoti, plemenitosti in notranjemu bogastvu. Saj ti dobro veš,

Šopek nastopajočih v Dolenji vasi. Foto: T. Jekovec kako neuslišana ljubezen boli. In prav zaradi tega, ker so tudi drugi slovenski pesniki, ki so prišli za teboj, doživljali podobne osebne tragedije, nerazumevanja in osamljenost, smo jih letos povabili pod lipo kar nekaj. Vsak poet ima svojo Julijo in vsak Slovenec ima svoje Trnovo, kraj nesrečnega imena. Tako nam je usojeno in tako pač mora biti. Pod lipo v Dolenji vasi in pod lipami na Taboru so zadrhtele tvoje pesmi, se objele s pesmimi Murna, Ketteje, Župančiča, Menarta, Pavčka in Glazerja. In zgodil se je čudež. Podale so si roke in zaplesale najlepši ples, kar ga premore nek narod z besedo na ustih: ljubezen. Dragi France, odprl si nam vrata na vrt umetnosti in lepote. Hvala ti. ・

Izid knjige

Pod gorami

Damijan Janežič in Milan Debeljak

F

olklorne in spominske pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem bodo zbrane v knjigi z naslovom Pod gorami.

Knjiga z zgornjim naslovom je v sklepni pripravi. Uvrščena bo v zbirko Glasovi.

V tem prispevku želiva obvestiti občane, kaj prinaša, kakšen pomen ima za nas in kakšnega bo imela za naše zanamce. Bistvene značilnosti knjige povzemava po članku gospe Jožice Koder in Irme Lipovec z istim naslovom, ki je bil objavljen v Tržičanu.

Knjiga Pod gorami spada v knjižno zbirko Glasovi. To je zbirka slovenskih folklornih, po domače jim rečemo ljudskih pripovedi s slovenskega etničnega ozemlja iz današnjih dni.

Izhaja že od leta 1988.

Do sedaj je izšlo 48 knjig iz omenjene zbirke, ki jo je zasnovala in katere mentorica in strokovna urednica je akad. prof. ddr. literarnih in teoloških znanosti, znanstvena svetnica Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Marija Stanonik.

Knjiga Pod gorami bo 49. knjiga v zbirki Glasovi. V njej bo 526 spominskih pripovedi. Po besedah urednice bo knjiga izjemen dokument o bitju in žitju v naših krajih, dragocen spomenik našim prednikom in neprecenljiv dar za naše vnuke. Enkratno darilo izseljenim rojakom doma in po

svetu, prav tako utegne biti dobrodošla ponudba obiskovalcem naših krajev in turistom. Avtorica dodaja: »Vsi, ki se zanjo prostovoljno trudimo, se zavedamo narodnostnega pomena knjig iz zbirke Glasovi, ki jim bodo šele prihodnji rodovi znali dati pravo ceno.

V knjigi Pod gorami sodelujemo pripovedovalci in zapisovalci iz občin Tržič, Naklo, Kranj, Preddvor, Šenčur in Cerklje. Veliko pripovedi bo zapisanih v krajevnih narečjih, ki žal s smrtjo starejših občanov tako naglo odhajajo v pozabo.

Z zapisanimi pripovedmi bomo ohranili starodavno duhovno dediščino naših prednikov, način življenja, garaško delo za preživetje, verovanje, upanje v dobro, ljubezen do zemlje, do svojega kraja, modrost preizkušenih ljudi, tudi vragolije in smisel za humor in dobro voljo. Knjigo sta uredila ddr.

Marija Stanonik in profesor Miha Mohor. Profesor Mohor jo je tudi ilustriral in lektoriral.

Folklorne in spominske pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro in Storžičem je več let zbiralo 18 požrtvovalnih, za slovensko kulturno dediščino zavzetih zapisovalcev in zapisovalk, srčno vezanih na te kraje. Obiskali so 137 pripovedovalcev. V občini Naklo smo se kot zapisovalci temu delu posvetili

marec 2017

Glas občine Naklo 15

kulturni odmev Damijan Janežič z 41 pripovedmi, Milan Debeljak z 19 pripovedmi, dr. Drago Papler s 14 pripovedmi in Stane Mihelič z 12 pripovedmi.

S svojimi zapisi smo na omenjenem območju rešili pred pozabo sledove starodavne dediščine, kakor jo izkazujejo

pravljice, bajke, legende, različne povedke in šale. Etnološko dediščino zastopajo stara znanja o nekdanjem kmečkem gos­ podarstvu, starih obrteh na podeželju in spomini na tako priljubljeni lov.

Po izidu bo knjiga predstavljena v Naklem in Podbrezjah. ・

Krajevna knjižnica Naklo

Vrtec na obisku mag. Helena Krampl Nikač

Vsak mesec boste v četrtkih dopoldan opazili vrtčevske skupine, ki veselo prihajajo v knjižnico Naklo. Redno enkrat mesečno prihaja skupina vzgojiteljice Nataše Medved in pomočnice Sonje Orehar. Prihajajo pa tudi ostale skupine in vedno nam hitro mine čas.

Le kaj delajo v knjižnici, boste vprašali, saj še ne znajo brati.

Otroci se spoznavajo s prostorom knjižnice in spoznavajo delo knjižničarke, preživljajo prijetne trenutke ob poslušanju pravljic, seznanjajo se s pravili obnašanja v knjižnici, izvejo, kje se skriva Knjigotap ... in spoznajo veliko novega. Tudi zaplešejo, zapojejo in zaigrajo.

Otroci so jeseni preko enciklopedij spoznavali Afriko, primerjali rastline in živali v Naklem ter v Afriki, poslušali afriške pripovedke in spoznavali zanimivosti s te velike celine. V božičnem času smo se pogovarjali o prijateljstvu in družinah. Malo pred pustom pa jih je v pravljični svet na svoji metli popeljala Čarovnica Mica. Prav zanimivo in poučno je in vabimo vas, da knjiž­ nico obiščete tudi vi.

Vsi otroci so vabljeni vsak drugi torek v mesecu ob 17.30 na pravljično urico. Primerna je za otroke od 3. leta starosti dalje. Pa ne bomo samo poslušali, bomo tudi risali in barvali na temo poslušane pravljice. ・

Mestna knjižnica Kranj

Bralna pismenost mag. Helena Krampl Nikač

»B

ranje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Richard Steele

Aktivno sodelovanje v sodobni družbi in najrazličnejše vloge, s katerimi se kot posamezniki, državljani in zaposleni soočamo, temeljijo na obvladovanju vse višjih ravni bralne pismenosti. S sodobnimi mediji postaja bralna pismenost vse bolj razsežnejša, sestavljena (informacijska, medijska, interaktivna itd.). Bombardira nas množica informacij, pisna sporočila nas obkrožajo od jutra do večera, kot pravi dr. Grosmanova, v tem informacijskem času ves čas beremo, da sploh funkcioniramo, obkroža nas tudi vse več tiskanega gradiva.

Strokovnjaki nas opozarjajo na vsestranski pomen dobro razvite bralne pismenosti tako za posameznika kot za družbo v celoti. Toda čeprav beremo več kot kdaj koli prej, mednarodne raziskave ugotavljajo, da bralna pismenost v svetu pada; eden od vzrokov je prav to, da postaja pismenost

16 Glas občine Naklo marec 2017

vse bolj sestavljena, zahtevna, še posebno v sodobnih večjezičnih in večkulturnih okoljih v globalnem svetu. Doseganje vse višjih ravni bralne pismenosti terja čim večjo usklajenost najrazličnejših služb in institucij, saj je bralna pismenost ključna kompetenca, ki močno vpliva na vključevanje v življenje in delo. Bistveno vprašanje pa je kritično razumevanje in vrednotenje besedil, kakovost branja in kakovost prebranega, vpliv prebranega na bralca, na njegov intelekt, vgrajevanje le-tega v svoje znanje, domišljijo, čustva in socialno vedenje, družbeno -politično delovanje itd.

Socialni in ekonomski uspeh posameznika in posledično celotne družbe je v veliki meri odvisen od stopnje bralne pismenosti. Za izboljšanje bralne pismenosti ni hitrih rešitev.

Z bralno pismenostjo se torej srečujemo na vsakem kora-

kulturni odmev ku. Mnogi vedo, da branje pomembno prispeva k razvoju vseh jezikovnih zmožnosti, manj pa se zavedamo vplivov branja, ki jih ima na osebni razvoj posameznika. Branje nas namreč notranje bogati in nam lahko precej olajša življenje. Zato je prav, da si kljub hitremu tempu življenja in naglemu razvoju moderne tehnologije vzamemo čas za branje. Interes za branje pa se največkrat razvije že v zgodnem otroštvu in je zato ključnega pomena, da otroku že zgodaj približamo knjigo in ga spodbujamo k branju. Ob vsem strokovnjaki poudarjajo tudi, da je branje otroku vse od ranega otroštva ključno za njegov jezikovni, intelektualni in sploh vsestranski razvoj. Družinsko branje je »zibelka branja«, ki odločilno vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje, na razvoj njegove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju. Branje ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj. Spodbuja njegov jezikovni in intelektualni razvoj, razvoj domišljije in bogati čustveno življenje, bogati besedni zaklad, širi obzorje po različnih področjih znanja. Otroci, ki smo jim brali v predšolskem obdobju, dosegajo kasneje v šoli boljši učni uspeh.

V Krajevni knjižnici Naklo v sodelovanju z Občino Naklo zato spodbujamo redne obiske otrok iz vseh vrtcev in osnovne šole Naklo. Otroci na obiskih spoznajo knjižnico, se seznanijo s hiš­ nim redom in postavitvijo knjig. Z velikim veseljem poslušajo pravljico. Učence prvih razredov je ob obisku s sladkim darilom presenetil župan Marko Mravlja. ・

Knjižnica v Podbrezjah

Povabilo v knjižnico Dragi bralci knjižnice Podbrezje! Pravzaprav bi moral začeti z besedo nebralci. Kajti prav na vas bi se rad obrnil in vam ponovno predstavil našo knjižnico.

Knjižnico imamo v Podbrezjah že 61 let. Prvi vodja knjižnice je bil moj oče – prav tako Tone – ki jo je vodil do svoje smrti leta 1985. Prevzel sem jo za njim in jo tako vodim že 32 let.

Imamo približno 2500 knjig lastnega fonda in približno 1500 knjig iz Potujoče knjižnice Kranj, s katero sodelujemo zelo zgledno. Knji­ge menjam 2 do 3-krat letno. S tem zagotavljam redni dotok novosti. Največji del fonda je namenjen romanom in mladinski literaturi. Pri romanih dajem poudarek tudi na slo­ venske avtorje. Dobi se tudi nekaj poljudnoznanstvene literature in pa seveda za otroke pravljice in risanke na zgoščenkah.

Z veseljem prisluhnem tudi željam in jih v okviru zmožnosti uresničim.

In kje se knjižnica nahaja?

Kulturni dom Podbrezje je za vas odprt vsak četrtek od 18. do 19. ure v zimskem času in od 19. do 20. ure v poletnem času.

Da se še enkrat predstavim: sem Tone Strlič, star sem 61 let. Znam dobro poslušati in dati kak dober nasvet – seveda samo, kar se tiče branja. Dobite me na telefon 041347519 in ob četrtkih v knjižnici. Vidimo se v knjižnici.

Vaš knjižničar Tone

KD Tabor

14. Pirčevi dnevi Daca Perne

P

rvi del smo poimenovali pohod z baklami od Pirčevega spomenika do Pirčevega doma. Drugi del pa je bil v prvega integriran in se je glasil od pomnika do pomnika s spominom na Ivano Kobilca.

Počasi je ugašal dan, prižigale so se bakle in zbirali so se obis­kovalci. Pred župniščem smo osvetlili spomenik Franca Pirca, ki je zdaj dobil tudi svoj informacijski pano, kjer obiskovalci lahko preberejo nekaj podatkov o njegovem življenju in delu.

Veseli smo bili vseh, še posebej najmlajših, ki so se kljub mrazu v nedeljo zvečer odpravili pred Pirčev spomenik na 14. Pirčeve dneve, ki bi lani zabeležili natanko 230 let od rojstva Franca Pirca v Godičah pri Kamniku in 180 let od njegovega odhoda iz Podbrezij v Ameriko. Pred 14 leti smo s simpozijem sloves­ no postavili spomenik kiparja Staneta Kolmana tej dobri duši,

sadjarju in zagotovo najbolj duhovniku in misijonarju Francu Pircu, ki je imel tako veliko srce, da je poleg premnogih drugih leta dolgo v sebi nosilo tedanje Podbrežane. To so potrdile pesmi v nadaljevanju, takratni dogodek pa smo v nekaj fotografijah na projekcijskem platnu podoživeli v Pirčevi dvorani.

Po 14 letih smo k spomeniku postavili še informacijski pano, katerega vsebino je na kratko predstavil avtor Jožef Perne. Pes­ mi CMeP zbora z naslovom Najlepša je podbreška fara, ki je bila po spremembi scenarija zapeta na Taboru, pa bi zagotovo pritrdil sam Pirc, saj vsa dolga leta ni pretrgal stikov s ­tedanjimi

marec 2017

Glas občine Naklo 17

kulturni odmev

Vsem občankam in občanom želimo vesele velikonočne praznike.

Občinski odbor SLS Naklo

farani. Tone Strlič je temu pritrdil s Pirčevo pesmijo, ki nosi naslov Podbreškim pevkam in plevkam.

Izpred Pirčevega spomenika smo s prižganimi baklami odšli v Spominski park pred spomenik Ivane Kobilca. Prav na tisti dan, 4. decembra, je minilo 90 let od njene smrti. Zato smo ji posvetili 1. dneve spomina nanjo. V Podbrezjah so se je na podoben način nekoč že spominjali, torej smo obudili običaj. Nataša Kne nam je pripovedovala o slikarkinem značaju in delu. Nato nas je pot vodila na kraj, kjer je nekoč stala Blekova domačija, rojstna hiša matere naše slikarke Marije Škofic. Tu smo slišali predvsem o tem, kar je Kobilco najbolj povezovalo s Podbrezjami. Naslednji informacijski pano pa stoji na Blekovem vrtu, kjer je po mnenju stroke slikarka ustvarjala svoje najprepoznavnejše delo Poletje. Od tu je bila strmejša pot po hribu na Tabor v Pirčevo dvorano, kjer nas je že čakal naš CMeP zbor s pesmijo Najlepša je podbreška fara. Že na začetku pred spomenikom so se nam pridružili predstavniki rojstnega kraja Franca Pirca iz Godič pri Kamniku in zelo pozorno prisluhnili besedam Jožefa Perneta, ki je postregel s podatki o njihovem rojaku, ki ga je zelo ceni tujina, saj so v Minnesoti po njem poimenovali mesto Pierz Town in mu ob 100-letnici prihoda postavili celopostavni spomenik.

To je zanimalo tudi kiparja Staneta Kolmana, ki je bil z nami, in je pri nas pred 14. leti Franca Pirca ujel v bron.

Milenka Jekovec je izjemna recitatorka, tokrat nas je razvajala z dvema Pirčevima pesmima, posvečenima dvema Podbrežankama: Piskačevi Marjeti in Matjaževi Elizabeti. Prvo bodri pred

odhodom v nebesa, drugi pošilja nauke za zgledno življenje.

Jernej Jeglič pa je prebral nekaj kitic s sicer daljše (60-kitične) Pirčeve pesmi, posvečene Podbreškim fantom. Do konca je potem program zapolnil zbor in zapel avtorsko pesem Staneta Miheliča Podbrezje lepa vas, nato še Praprotnikovo V dolinci prijetni je ljubi moj dom in prvič izvedeno zborovsko avtorjev Mojce in Milana Debeljaka Cerkev taborska. Za konec pa je zborovodja Janko Kozjek svoje člane z dodatno pesmijo spremljal še na kitari.

Ker je bil dogodek namenjen tudi zahvali zboru za dolgolet­ no sodelovanje, smo za oba zborovodja Majdo Kozjek Odar in Janka Kozjeka pripravili zahvali, saj se oba od daleč vozita v rojstno vas in še naprej vzdržujeta zbor po starem očetu Janku.

Kadar onadva ne moreta, ju nadomešča teta Marija Kozjek, ki je tiha in skromna, a nepogrešljiva. Tudi njej smo namenili Zahvalo s cvetjem in pogostitvijo, na kateri smo se še dolgo zadržali tudi vsi ostali. Veseli smo bili vseh še posebej najmlajših, ki so se kljub mrazu v nedeljo zvečer odpravili pred Pirčev spomenik, da smo skupaj počastili spomin na Franca Pirca in Ivano Kobilca, ki ji bomo drugo leto verjetno namenili samostojen dogodek. ・

IBRO KASUPOVIČ s.p.

PODBREZJE 4, 4202 NAKLO www.tlakovit.si; info@tlakovit.si GSM: 041/244-285

ve Ve li s pr ko ele az no ni čn ke e !

izkopi in in odvozi odvozi materiala materiala -- izkopi tlakovanje in in urejanje urejanje dvorišč dvorišč -- tlakovanje izdelava priključkov priključkov na na -- izdelava javno kanalizacijo kanalizacijo javno

18 Glas občine Naklo marec 2017

kulturni odmev 11. Taborski dnevi

Odprta nova kulturna pot Za KD Tabor zapisala Daca Perne

S

voje dolgoletno prizadevanje smo zaokrožili z odprtjem podbreške Poti kulturne dediščine, poimeno­ vane po največji slovenski slikarki Ivani Kobilca.

Pot kulturne dediščine Podbrezje je pot ponosa Podbrežanov na svojo zgodovino, na znamenite Podbrežane in na svojo vas.

Vasi in zaselki, ki sestavljajo Podbrezje, so tudi zaradi svoje leg, pestrosti naravnih danosti in prijaznih ljudi privlačevali »znamenite Podbrežane«, da so si tu našli svoj ustvarjalni dom. Pot, ki smo jo oblikovali, nam odkriva delček zgodovine Podbrezij in njenih ljudi, ki vabi k nadaljnjemu raziskovanju. Podbrezje so enkratna vas in upravičeno smo lahko ponosni nanjo. Pot nas vodi od Kulturnega doma mimo farne cerkve sv. Jakoba do Tabora. Vredno si je vzeti čas, razmisliti o Podbrezjah in njenih ljudeh, naužiti se razgleda s Tabora, ki nikogar ne razočara.

Dediščina obstaja s človekom, zato je naša dolžnost, da jo prepoznavamo, ohranjamo in negujemo. Tema, DedIŠČIna OKOli nas, nagovarja z besedama IŠČI in OKO. Z njima smo nagovorjeni, da bomo dediščino iskali z budnim očesom. Oblika kvadrata na DEKD je izbrana zato, ker se v nasprotju s krogom, ki simbolizira naravo in neskončnost, v kvadrat vmeša človeka s svojim ustvarjanjem, snovanjem, oblikovanjem. Mi smo vanj postavili Ivanin kip in Pot kulturne dediščine Podbrezij poimenovali po njej. In na to pot smo pripeli še vseh ostalih devet Podbrežanov, ki so v naši vasi pustili trajno sled, Podbrezjam mnogo dali in upamo, nekaj dobili tudi nazaj. Vračamo jim tako, da se jih hvaležno spominjamo. Vseh deset je nekako hodilo po podbreških poteh, ki so sicer pred 100 in več leti izgledale malo drugače, pa vendar so bile to poti do ljudi do prijatelja, do sočloveka v stiski, do človeka, ki potrebuje nasvet in znanje, do človeka, ki bi rad slišal glasbo in modro besedo, ki bi rad videl upodobljen cvet in otroka. Vse to so poosebljali naši Podbrežani, ki se jih na tej poti spominjamo.

Naše 11. Taborske dneve smo zasnovali v treh dogodkih.

Prvi se odvijal v Kulturnem domu, kjer smo v besedi in sliki na projekciji predstavljali posamezne znamenite Podbrežane ob glasbi pianista Matevža Jekovca. Voditeljici Klavdija Aljančič in Sara Kidan sta prireditev vodili, Jožef Perne pa je skrbel za projekcije. Z nami je bila gostja dr. Marta Frelih, odlična pozna-

valka Ivane Kobilca in avtorica filma o nastanku Poletja, ki nam je slikarko predstavila s še malo manj znanih kotov. Milenka Jekovec, Daca Perne, Stane Mihelič, Tone Strlič, Jernej Jeglič in Jožef Perne pa so v zanimivih poudarkih zaslužne Podbrežane tudi predstavili. Drugi dogodek je bil voden ogled z vsemi obiskovalci. Z brošurami v rokah smo odšli od točke do točke.

Kar dobro uro je trajalo, da smo prišli do cilja na Taboru, kjer nas je čakala razstava ob prijetni glasbi, slikarji in pogostitev za katero sta skrbeli Katarina Pirih in Marija Mubi Štaut.

Najbolj v preteklost sežemo s kiparjem Petrom Žiwobskim, ki je ustvarjal pred 260 leti in prav pri nas opremil notranjost farne cerkve in mnoge sosednje. Takoj za njim, nekako 50 let kasneje, je v samo petih letih trajno sled pustil župnik in sadjar Franc Pirc in je v istem času orglar Peter Rojc začel izdelovati veličastna glasbila. Deset let kasneje je že začel delovati najuglednejši šolnik, pesnik, urednik Andrej Praprotnik, in takoj za njim učiteljstvo, pošto in še kaj prevzel Fran Černilec. V tem času se je rodil Joža Tomše in podmaršal postal šestdesetleten ob začetku 1. svetovne vojne. Slikarka Ivana Kobilca je s svojim Poletjem kot tridesetletna zaslovela 25 let

marec 2017

Glas občine Naklo 19

kulturni odmev

prej. Vsestranski pesnik Branko Jeglič se je v cvetu mladosti poslovil dve leti po koncu 1. svetovne vojne, a se je prav ob njenem koncu rodil pesnik Karel Mauser. Leto za njim in natančno 70 let po Prešernovi smrti pa se je rodila Mimi Malenšek, pisateljica z največjim opusom in postala častna članica našega društva. Osebno smo jo spoznamo vsi, saj se je poslovila šele pred nekaj leti.

Z dediščino prednikov je naše življenje prežeto na vsakem koraku, a tega se v vsakdanjem življenju skoraj ne zavedamo.

Toliko bolj so zato pomembni posamezni mejniki, kot so DEKD dnevi, da si vzamemo čas in razberemo duhovno genetiko vsakega posameznika in skupnosti. V ta sklop najodločneje sodi jezik, ki je najžlahtnejši in še vedno živ med nami. Njegovo zapuščino so nam v hrambo in ponos predali: Pirc, Praprotnik, Jeglič, Mauser in Malenškova. Zapisi v kiparstvu so zapuščina Žiwobskega, v glasbi Rojca, v sliki Kobilce. Tomše in Črnilec sta bila ves čas v skrbi za sočloveka. Vsem desetim je nekako posvečena ta pot, vmes pa je na panoju in v brošuri, ki so jo obiskovalci dobili, podrobnejša razlaga o še desetih objektih, kjer je vredno postati, si jih v miru ogledati in s hvaležnostjo oditi naprej po poti, po poteh …

Ti pomniki in mejniki so najprej spominska soba pisateljice Mimi Malenšek, druga po vrsti je podbreška Vila, tretja je Cerkev sv. Jakoba starejšega, četrti je Spominski park s štirimi spomeniki. Sledijo table ob Blekovi domačiji in na Matja­ževem vrtu. Po poti se z vrta vzpnemo na Tabor, kjer

je zbrana vsa sakralna arhitektura. Tu je Križev pot s kapelicami, Kalvarija, kužno znamenje, kapela, evharistični križ.

V Pirčevem domu ob cerkvici je Muzejska razstava o protiturškem taboru. Kot zadnji deveti objekt je Cerkev Marije Sedem Žalosti (18), v kateri so dela Vrbnika, Moleta, Kobilce, Layerja. Dodajamo nesnovno dediščino, kar je Legenda o Taborski Urški (20).

Več o vseh teh ljudeh izveste na spletni strani našega društva na linku: http://www.podbrezje.si/osebnosti/nekoc/ Vseh teh deset Podbrežanov je v pripravah na 11. Taborske dneve s pomočjo slikarske sekcije in sodelovanjem s slikarji iz Cerkelj naslikalo portrete na enaka platna z enotnimi okviri, ki smo jih razstavili v Pirčevi dvorani na Taboru. Metka Mauser (Andrej Praprotnik), Marjan Vreš (Franc Pirc), Marija Štern (Mimi Malenšek), Avgust Starovašnik (Marel Mauser), Darinka Kralj (Ivana Kobilica), Barbara Pogačnik (Peter Žiwobski), Barbara Pogačnik (Joža Tomše pl. Savskidol), Dana Šemrov (Branko Jeglič) in Zdravko Purgar (Franc Černilec, Peter Rojc).

Tako smo torej ob koncu Taborskih dnevov bogatejši za novo brošuro, za katero je tekste zbral in pripravil Jožef Perne, za novih šest informacijskih tabel in deset novih portretov. Že pred samim uradnim odprtjem poti smo bili deležni zanimanja medijev, ki so o vsebini načrtovanih dogodkov že pisali. Prav tako so se prijavile že skupine obiskovalcev ali posameznikov, ki so si želeli vodeno ogledati vse, kar ponuja vsebina brošure, ki ima zares lepo naslovnico, na zadnji strani pa celoten zem­ljevid, kjer se v okroglih fotografijah predstavljajo ljudje, v oglatih pa objekti vredni pozornosti. ・

Športno društvo Naklo prireja turnir za

NAJ IGRALCA – IGRALKO BOWLINGA V OBČINI NAKLO Sobota, 1. april 2017, ob 10.00 uri na bowlingu Hotela Marinšek.

Tekmovalni kategoriji: moški, ženske s stalnim prebivališčem v občini Naklo.

Prijave na: pavlin7a@gmail.com, 040 530 230 Na dan turnirja prijave možne na bowlingu do 9:30. ure.

ISKRENE ČESTITKE OB MATERINSKEM DNEVU! Občinski odbor NSi Naklo 20 Glas občine Naklo marec 2017

Mladina 12.–18. leta brezplačno.

sponzor: Hotel Marinšek

ja z pa r a zmišl jam tako

O spravi Milan Debeljak

Poznam človeka, ki je bil s svojim sosedom skregan dvajset let. Potem pa se mu je počasi začelo zdeti neumno, da vsak zase hodita vsak dan ob svoji strani ograje drug mimo drugega in gledata v tla. Ko je čas dozorel, mu je dejal: »Peter, kaj če bi bila midva odslej spet prijatelja!« Tudi Peter je že dolgo premišljeval o tem … Tako enostavna je lahko včasih sprava.

Zgodovino so zmagovalci napisali po svoje. Mit, ki se je brezčutno okopal v krvi sonarodnjakov, so v želji po oblasti poskušali utrditi za večne čase. Zahtevno je živeti v miru z ljudmi, ki so pobili vaše očete, si razdelili plen in si v mnogih letih nagrabili bogastvo še od žuljev vašega dela. Ki potvarjajo resnico, pišejo krivične zakone, vam uničujejo družino, zaničujejo vero, poneumljajo vaše otroke. Resnica pa prihaja tako po malem in počasi, da si jo lahko vaši nasprotniki sproti prilaščajo.

Vse so storili, da bi ostala skrita, zdaj pa se brez sramu vpričo vas šopirijo z njo. To je vaša bolečina, ki jo vedno obnavljate, izgrajujete in si jo delite med seboj. Si želite zmago ali spravo?

Bi radi s spravo premagali njihov greh?

Tudi boj za spravo je samo boj. Niste še dozoreli zanjo. Ko boste mislili, da odpuščanje presega vaše moči, se spomnite, da je skrb, kako bo sprejeto, najmanjša bolečina od vseh, ki si jih lahko izberete. »Tudi Gospod odpušča šele potem, ko grešnik prizna svoj greh!« se branite. Zato odpustite zaradi tistih, ki so se že pokesali. In zaradi sebe. Ni prav, da še vedno prostovoljno trpite za zlo, ki vam je bilo storjeno, in puščate zlobi, da se še kar igra z vašo nemočno zamero. V svojem grehu podpirajo in branijo drug drugega. Postavili so spomenike boju in sovraštvu. Vi pa jih na nekdanjih moriščih postavljate svoji žalosti. Pokopljite raje svoje drage, pa čeprav samo v želji svojega srca, za obzidja, kjer počivajo njihovi očetje. Iz krajev množičnih grobišč ne delajte spomenikov, ampak pokopališ­ ča. V svoji želji po spravi ste si ustvarili privid vseslovenskega spravnega dneva, nekega enkratnega iskrenega odpuščajočega dejanja. Radi bi si segli v roke, pokopali mrtve, Premagali strah in od tam odšli skupaj v nove čase.

Takšen spravni dan je vaša velika utvara. Takega dneva nikoli ne bo. Nikoli ne boste pripravili vseh ljudi k spravi. Ko bi mogli dopovedati nesrečnim sinovom sodnikov in rabljev, da stara krivda njihove mladosti ni vredna obrambe. Resnica je nezadržna, toda počasna. Vedno jih bo ostalo nekaj, ki je ne bodo mogli sprejeti v celoti. In to vas bo vedno znova razočaralo.

Greh ni skupen in zato ne more prejeti skupnega odpuščanja.

Sprave ni moč organizirati, kakor vera je prevelika in prelepa, da bi smeli koga siliti k njej. Laž ne bo nikoli povsem ponehala in mediji jo bodo vedno radi podprli, saj je vendarle zanimiva plehkosti potrošniške družbe.

Kdor že lahko odpusti, naj se ne obnaša, kakor da še trpi!

Sprava je zahtevna. Želja po njej si ne slika črno-belih slik. Vaš nasprotnik se boji vaše bolečine. In ko beži pred njo, vas še bolj prizadene. Nikoli ne boste mogli odpustiti vsem hkrati. Vedno znova boste obujali dobro misel za ljudi, ki so vam delali krivico. Da vam pride v navado. Odpuščali boste vedno znova, vedno znova prosili za odpuščanje in vedno boste na začetku.

Ob vsaki novi spodbudi za spravo in ob vsaki novi zadani bolečini. In vendar boste zmagovali. Ne v krču in ne lahkotno. Kakor sinovi Luči, ki vedo za nov in boljši svet. Sprava vam ne bo

kupčija, ampak dar. Tako preizkušeni in izkušeni lahko upate, da bo bolečina vaših starih ran počasi popuščala. Kdor je trpel, je na boljšem, saj o spravi odloča sam, krivec pa bo moral slej ko prej v za uspeh negotovi ponižnosti zanjo prositi.

Preiskujte človeško dušo in se čudite, kako različno si dve strani lahko razlagata iste dogodke. Kako se ljudje oprijemljejo izgovorov, kjer je že zdavnaj vse dokazano. Kako vedno znova častijo malike revolucije.

Preiščite natančno tudi svoje srce. In svoja zla dejanja. Ko se sprava med vami uresniči, si boste bratje in sestre. Iščite resnico, ki bo počasi postala rešiteljica vseh. Ne bomo je uveljavili z močjo, ampak z vztrajnostjo. Ne utrudite se, ko dokazujete dejstva zgodovine. Borite se proti stoletni laži in proti lažnivcem naših dni. Toda bodite pripravljeni, tudi greh, ki bo še storjen, boste morali odpustiti. Vaša pripravljenost na spravo lahko čaka na kesanje, lahko odpušča sproti, še najbolje pa bo, če lahko predvidite že tudi bodoči greh in se naravnate na njegovo odpuščanje. Iščite kosti zaradi resnice, ne zaradi maščevanja. Ko se vam kakor na dlani kaže krutost preživelega sistema, pa vendarle ocenjujte vsako kruto dejanje posebej, sámo zase.

V svetovni zgodovini je večino ran, ki so jih želeli zaceliti neutrudni borci za pravičnost, nazadnje pozdravil čas. Vedno spet prihajajo nove vojne in z njimi nova grozodejstva, ob katerih prejšnja počasi izgubljajo svojo moč. Takrat ljudje pozabljajo, spomini, ki ostajajo, pa ne zbujajo več tako silovitih čustev.

Mamica, tvoj srček je največ kar svet ima.

Mamica, dobrota in skrb je brez meja.

Tvoj nasmeh mi je vse in nežna roka, ki boža me.

Mamica, beseda, ki pride mi iz srca.

(Tomaž Habe)

ISKRENE ČESTITKE OB MATERINSKEM DNEVU IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!

Vaš občinski odbor DESUS N ­ aklo

marec 2017

Glas občine Naklo 21

ja z pa r a zmišl jam tako Nekateri pravijo, da bi odpustili, pozabili pa ne bodo nikoli.

Vi pa obratno: odpuščajte prav zato, da vam ne bi bilo treba gojiti neuresničljivih želja po pozabljanju. Ne želite si pozabe.

Vse, kar je bilo, je bilo »po človeško«. Prav vi pa ste morda izbrani, da prestavite spomin, ki je drugim pretežak, v območje Božjega. Šele takrat prosluli komunizem ne bo imel več moči nad vami.

En narod ste, ena družina, eno telo. In vsaka rana je rana na

celem telesu. Ko bi mogli pogledati prav vsem ljudem v srce, bi lahko rekli: »Med nami rasteta nestrpnost in nemir.« Ali pa: »Sprava v našem narodu se razrašča.« Čeprav se vam zdi, da ste zaznamovani, sta vaš mir ali nemir sinova tega trenutka. Veselite se sprave, kadar prihaja tiha v vaše srce. Kadar se vam zdi oddaljena in nedosegljiva, molite zanjo. ・

Onesnaževanje

Kako pa pri nas?

Mara Črnilec

To zimo smo na televiziji že večkrat slišali, kateri kraji v Sloveniji imajo najbolj onesnaženo ozračje. Meritve so pokazale, da so onesnažena le nekatera naša mesta. Kako pa je pri nas v Naklem?

Pri nas lahko govorimo o naslednjih onesnaževalcih okolja: prva je prav gotovo asfaltna baza. V Naklo so jo postavili že v bivši Jugoslaviji. Naklanske vasi pa so takrat bile v občini Kranj.

G. Križnar Franc je podal, da so se nekateri Nakelčani odločno upirali postavitvi asfaltne baze v Podrebru pod Dobravo, a so dva zaprli zaradi močnega upiranja proti izgradnji baze.

Preteklo je veliko let obratovanja baze in onesnaževanja okolja. Ljudje so se vsa leta pritoževali in prosili, da bi bazo odstranili, saj so jo postavili kar med hiše. Šele v svobodni Sloveniji so se lastniki odločili in tudi zgradili novo asfaltno bazo v Podbrezjah. Obljubili so tudi, da bodo staro bazo odstranili, vendar se do danes ni še nič zgodilo. Baza v Podrebru še vedno obratuje in še vedno onesnažuje okolje in ljudi z dimom, smradom in prašnimi delci.

Na moje pismo gospodu Žiberni je ta odgovoril, da se je o bazi pripravljen pogovoriti, a zahteva, da je prisoten tudi predstavnik občine. Do sestanka še ni prišlo.

Nisem zdravstveni strokovnjak, a sem po tolikih letih onesnaževanja prepričana, da izpusti baze vplivajo na zdravje ljudi.

Dim odnaša veter največkrat proti jugu in severu. Najbolj na udaru so predeli: Podreber, Gorenjska cesta, Krakovo in Stara cesta, izpusti, prah in smrad pa se širijo po Naklem. Smrad in dim pogosto občutijo v Žejah, Strahinju in Cegelnici. Ljudje takrat, ko so postavili bazo v Naklem, niso imeli nobene pravice odločati, ampak so se odločili kranjski funkcionarji. Ko so jo postavili in ko so najbližji videli, kakšno pošast so dobili za sosedo, so se začeli boriti na vseh uradih, kjer bi jim lahko pomagali, a so vse prošnje padale v prazno luknjo. Prejšnji teden me je sošolec, zdravnik vprašal: »Kaj pa imate vi tamle pod Dobravo? Iz stavbe se strašno kadi in obupno smrdi.« To, da v Naklem stoji že desetletja asfaltna baza, je izvedel šele pred nekaj dnevi.

Tudi pri umestitvi Dinosa Nakelčani nismo imeli nikakršne pravice o odločanju lokacije. Prve stroje sta pognala Borut Pahor in takratni župan g. Štular. Danes se smrad Dinosa občuti na Polici, Okroglem, Pivki pa tudi v Naklem predvsem v večernih urah.

Kot najhujšega onesnaževalca pa je takratna občinska oblast hotela v Naklo pripeljati celo sežigalnico. Turistično društvo in Društvo za zdravo življenje in okolje sta imela res veliko dela, da se to ni zgodilo. Podprla sta nas tudi Struževo in Kranj. Vse

22 Glas občine Naklo marec 2017

o sežigalnicah smo izvedeli iz nemških izobraževalnih zloženk. Žal lastniki takih podjetij gledajo le na dobiček in ne na kakovost življenja v našem kraju. Če pomislim na onesnaževalce okolja pri nas, menim, da bo vsak župan moral trdo delati, da bo okolje izboljšal. ・

Prispevke za junijsko številko poš­ ljite naj­kasneje do ponedeljka, 5. junija­ 2017 na elektronski naslov ­urednistvo.glasnaklo@gmail.com.

Spoštovane mame, ob materinskem dnevu vam čestitamo in želimo obilo srečnih trenutkov s svojimi otroci.

Naj praznovanje velike noči s srečo napolni vse domove.

aj r a k t Lis OJ M za

šport

Otroci in šport – hokej Sonja Naglič Orehar

V februarju sem se udeležila dvodnevnega hokejskega turnirja, ki je potekal v Zagrebu. Sodelovale so ekipe U8 in U10 iz Slovenije (HK Triglav Kranj, HKMK Bled in HDD Bled), Hrvaške (KHL Zagreb, KHL Mladost, KHL Medveščak, HK Siscia, KHL Sisak), Italije (USG Zoldo) , Srbije (HK Partizan), Bosne (Stari grad Vukovi) in Madžarske (UTE Ujpest).

Sodelovalo je prek 600 otrok, s svojim športnim duhom pa smo jih podpirali tudi starši, nekateri hokejski navdušenci in poznavalci igre in pravil, drugi zgolj podporniki ali zagovorniki zdravega, športnega načina življenja.

Hokej je opisan kot zahteven in eden najhitrejših ekipnih športov, pri katerem pa je poleg hitrega drsanja potrebno tudi

tehnično znanje ravnanja s hokejsko palico in ploščkom.

Otroci, pa ne zgolj fantje, kar nekaj deklet je bilo opaziti v Zagrebu, s treniranjem hokeja lahko začnejo pri nekako petih letih. Ob sebi potrebujejo pomoč odraslega, posebej pri oblačenju in slačenju opreme ter zavezovanju drsalk, veliko pa je dela tudi s pripravo opreme (hokejska torba zasede celoten prtljažnik avtomobila).

Ekipa pa se ne razvija le na ledu, temveč tudi v garderobi. Prijateljstva se zgodijo nenačrtovano in ekipa postaja živa gmota različnih obrazov in značajev. Kam bo hokejska pot vodila, ne vemo, zagotovo pa bo pot preizkušenj, odrekanj, pot levo in desno, navzdol in navzgor …, kakršno je tudi naše življenje. ・

Pokal Občine Naklo 2017

Uspešno združili šport in dobrodelnost Monika Šolar

V soboto, 11. marca, smo zopet organizirali tradicionalni dobrodelni veleslalom na smučišču Krvavec. Zahvale gredo tudi zvestim sponzorjem, ki so pripomogli k še bolj kakovostni izvedbi programa.

Prijavilo se je kar 176 občank in občanov. Letos smo poleg že obstoječih kategorij dodali še dve novi kategoriji, družine in najhitrejša vas. Medtem ko so se tekmovalci spuščali po belih strminah in navijali drug za drugega, se je na terasi Hotela Rozka odvijala dobrodelna tombola. Za dobro vzdušje pa sta skrbela DJ in skupina Priložnostni trio. Program pa je povezoval podžupan Jure Renko.

Zaslužene medalje in pokale je z uvodnim pozdravom podelil župan Marko Mravlja, ki je tudi tekmoval in v kategoriji veterani osvojil 3. mesto.

Vsa zbrana sredstva od tombole bomo tokrat namenili za sofinanciranje izgradnje skirojnice pri OŠ Naklo, imenovane

Pr’skirc. Gre za zmagovalno idejo in zasnovo, ki je bila izbrana v okviru šolskega natečaja med našimi osnovnošolci in katere avtor je Gašper Jošt.

Se vidimo drugo leto! Še nekaj ključnih rezultatov po kategorijah: • ABSOLUTNO MOŠKI: Gašper Hribar, Naklo • ABSOLUTNO ŽENSKE : Ennea Zupan, Naklo • DRUŽINE: 1. mesto Družina Meglič, Strahinj, 2. mesto Družina Zupan, Naklo, 3. mesto Družina Golc, Naklo • NAJHITREJŠA VAS: 1. mesto Naklo, 2. mesto Strahinj, 3. mesto Duplje ・

Iz marmorja in granita izdelujemo in obnavljamo nagrobne spomenike, stopnice, police, tlake, kuhinjske in kopalniške pulte

marec 2017

Glas občine Naklo 23

zapisi šolskih peres

OŠ Naklo prejela Kumerdejevo priznanje!

Tatjana Lotrič Komac

Za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso v zadnjih treh letih je malo pred kulturnim praznikom Osnovna šola Naklo prejela Kumerdejevo priznanje. Priznanje podeljuje Zavod RS za šolstvo in predstavlja eno najvišjih priznanj na področju šolstva. V imenu vseh zaposlenih ga je pred slovenskim kulturnim praznikom sprejel ravnatelj Milan Bohinec, ki je posebej izpostavil pomen in lepoto vzgojiteljskega in učiteljskega poklica ter delo celotnega zavoda. Poudaril je, da je Osnovna šola Naklo v 20 letih tako v strokovni kot širši javnosti ustvarila ugled kakovostne šole.

Po uradni podelitvi priznanj so v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica oz. njeni enoti Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled v četrtek, 9. februarja 2017, odprli razstavo Priznanja Blaža Kumerdeja za šolsko leto 2016. Na razstavi, ki je bila na ogled do konca februarja, se je kot nagrajenka predstavila tudi Osnovna šola Naklo. V kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled, so predstavili vse nagrajence in jim še enkrat čestitali.

Na prejeto Kumerdejevo priznanje smo zelo ponosni, saj nam pomeni veliko nagrado, je dokaz uspešnega dela in plod prizadevanj za prenos sodobnih pedagoških praks v redno delo, hkrati pa nam daje nov elan za delo v prihodnje. ・

Skupaj do več zbranega odpadnega papirja Učenci in zaposleni OŠ Naklo

N

aslednja zbiralna akcija odpadnega papirja bo v aprilu.

Vsaka zbrana tona odpadnega papirja lahko reši več kot deset povprečno visokih dreves, ki čistijo onesnažen zrak, prihrani več sto litrov nafte, energijo in vodo, odpira nova delovna mesta, predvsem pa uči otroke o tem, da z recikliranjem dejavno pomagajo pri ohranjanju lepot našega okolja.

Vse to so tudi razlogi, zakaj na OŠ Naklo že od ustanovitve leta 1997 dvakrat na leto (spomladi in jeseni) organiziramo zbiralne akcije odpadnega papirja. Prek njih otroke osveščamo o pomenu ločevanja in predelave odpadkov, hkrati pa zbran denar namenimo otrokom – kot plačilo vstopnic za različne predstave in koncerte v vrtcu in šoli, kot pomoč pri izvedbi taborov in šol v naravi, za nakup novega papirja in papirnatih potrebščin.

Večkrat se je že zgodilo, da ste občani želeli vedeti, kdaj v šoli zbiramo odpadni papir in kdaj bo kakšen otrok prišel ponj, pa se morda nismo znali povezati, zato smo se odločili, da vas bomo o zbiralnih akcijah pravočasno obvestili prek občinskega glasila, občinske in šolske spletne strani, teden pred akcijo pa tudi z letaki.

Obveščamo vas torej, da bo naslednja zbiralna akcija odpad­ nega papirja v aprilu, predvidoma 10. 4. 2017. Če imate torej doma kaj odpadnega papirja, kartona …, vas prosimo, da se akciji pridružite tudi vi. Papirja ni potrebno zvezati. Pripeljete ga lahko na parkirišče OŠ Naklo, pred podružnično šolo Duplje ali Podbrezje ali pred vrtec Mlinček oz. Jelko v Dupljah med 15. in 18. uro. Če papirja ne morete pripeljati sami, lahko pokličete na telefonsko številko: 04/277 0115. Pomagali vam bomo pri prevozu od vašega doma do ene izmed lokacij. Želimo si, da bi medgeneracijsko sodelovanje zaživelo tudi

24 Glas občine Naklo marec 2017

pri naši zbiralni akciji papirja in da lahko komu, ki bi se papirja rad znebil iz svoje kleti, polepšamo dan. Zagotovo pa bomo z zbranim denarjem polepšali dan veliko staršem in otrokom.

O količini zbranega papirja vas bomo obvestili v naslednjem glasilu. ・

Ob dnevu žena in ­materinskem dnevu čestitamo vsem materam, ženam in dekletom.

Občinski odbor SLS Naklo

z apisi šolskih peres Waldorfska šola Gorenjska

Pustno rajanje pred šolskimi počitnicami Alenka Petrinjak, učiteljica 3. razreda

različnih poklicev so obiskali vrtec Mlinček, kjer so se z deklamacijami in pesmicami predstavili otrokom in vzgojiteljicam.

Potem so še vsi skupaj zarajali, da bi le priklicali pomlad. S pustnimi pesmicami so maškare vabile cvetočo vesno tudi v Dom starejših občanov. Starostnike je poleg omenjenih mask obiskala tudi skupina Vikingov, ki se je na kratko predstavila celo v nordijskem jeziku. Nenavadno je, da tudi naš 5. razred zna nekaj zelo podobnih nordijskih stavkov. Kakorkoli, po počitnicah so se v šolo vrnili učenci. Pustne šeme pa so bile očitno dovolj glasne in razigrane, saj pred Waldorfsko šolo Gorenjska že cvetijo zvončki in trobentice. ・ Pust je čas, ko pustne šeme s svojimi norčijami odženejo zimo in prikličejo pomlad. Da je ta obiskala tudi Naklo so poskrbele maškare na sobotni pustni povorki. Dan prej, v petek 24.

2. 2017, pa so jo klicali že učenci Waldorfske šole Gorenjska, otroci vrtca Mlinček in starostniki v Domu starejših občanov.

Tega dne v šolo niso prišli učenci, ampak raznolike pustne šeme. Celo dopoldne so rajale po šoli in obešale pisane trakove ter se seveda mastile s krofi. Da pa bi v vas priklicale pomlad, so se odpravile ven. Pravljična bitja, živali in osebe Na podlagi Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini Naklo (UVG, št. 16/06) objavlja župan Občine Naklo

JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnega denarnega prispevka za otroke, rojene v letu 2016 1.

Namen sofinanciranja je enkratna denarna pomoč, ki se zagotavlja iz sredstev občinskega proračuna, s katero se upravičencu zagotovi dopolnilni prejemek za kritje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

2.

Upravičenec do enkratnega denarnega prispevka je eden od staršev otroka, rojenega v letu 2016 oz. skrbnik ali posvojitelj, pri katerem ima otrok stalno prebivališče, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja: -- da ima upravičenec stalno prebivališče v občini Naklo; -- da ima novorojenec nepretrgoma, od rojstva do vložitve vloge za pridobitev enkratnega denarnega prispevka, stalno prebivališče v občini Naklo.

3.

Višina enkratnega denarnega prispevka za otroke, rojene v letu 2016, znaša 250,00 EUR. 4.

Upravičenec uveljavlja pravico do enkratnega denarnega prispevka za otroka, rojenega v letu 2016, s pisno vlogo - obra-

zec je na razpolago v tajništvu Občine Naklo ali na spletni strani http://naklo.si/.

Vlogo je potrebno oddati do 31.01.2017 na naslov: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo.

5.

Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila: -- izpisek iz rojstne matične knjige novorojenca oz. soglasje, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost prejema enkratne denarne pomoči, iz uradnih evidenc; -- potrdilo o stalnem prebivališču za upravičenca in novorojenca oz. soglasje, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost prejema enkrat­ne denarne pomoči, iz uradnih evidenc; -- fotokopijo številke transakcijskega računa upravičenca; -- fotokopijo davčne številka upravičenca.

6.

Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve enkratnega denarnega prispevka vodi in o njej odloča z odločbo občinski organ, pristojen za socialno varstvo.

Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba. O njej odloča župan občine Naklo. Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe, pisno ali ustno na zapisnik.

Datum: 1. 12. 2016 Številka: 430-0021/2016 OBČINA NAKLO Marko Mravlja, župan l.r.

marec 2017

Glas občine Naklo 25

ml adi vrvež

Rožletov tek

vzgojiteljici Vrtca Mlinček Naklo Aleksandra Šimenec in Špela Vidic; risbico narisala Brina Lampe Najina prva asociacija ob besedni zvezi Rožletov tek je slika bosonogega, rdečelasega in hudo prestrašenega fantiča iz Rut, ki beži pred Bedancem. Vendar mi ne bomo tekli pred Bedancem (kar pomeni, kot vedo že otroci v vrtcu, preteči cel krog okoli šolskega igrišča – celih 250 metrov).

Na pobudo vodje vrtca, Gabrijele Masten, je bil pred petimi leti pod tem naslovom prvič organiziran tek. Geslo tega druženja, »Mamica, očka – tecimo skupaj«, združuje otroke, vključene v obe enoti vrtca – OE Mlinček ter OE Jelka. Poudarek druženja je na zdravem in zabavnem preživljanju prostega časa celotne družine. V drugi polovici meseca maja se bomo tako zbrali že petič in s ponosom lahko rečemo, da to naše druženje postaja tradicionalno. Vsi letošnji dogodki, povezani s šolo in vrtcem, so še posebej slavnostni, saj obeležujemo dvajseto obletnico delovanja. Pred osnovno šolo v Naklem bodo udeleženci prejeli startno številko. Za ogrevanje bo poskrbljeno tako kot vsako leto – kdo točno bo zanj poskrbel, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Vsekakor se na tek ne bomo odpravili »na vrat na nos«, temveč primerno ogreti z izbranimi vajami in

glasbeno podlago. Po pretečenem krogu bo prav vsak otrok prejel diplomo ter medaljo za udeležbo in vložen trud. Seveda bomo poskrbeli tudi za žejo. Še Rožle se je moral odžejati v strugi bližnje Pišnice, ko je ušel Bedancu.

Plakati s povabilom na tek bodo nalepljeni na vidnih mestih občine Naklo. Prijavnice za tek bomo zbirali v obeh enotah vrtca. Vabljeni! ・

Vse, kar sem moral vedeti, sem se naučil v vrtcu Sonja Naglič Orehar, dipl. vzg. pred. otrok

Zgornji naslov povzemam po istoimenski knjigi ameriškega pisatelja Roberta Fulghuma (roj. 1937), v kateri skozi kratke zgodbe hudomušno povezuje preproste stvari, ki ga pripeljejo do pravih modrosti življenja. Te male stvari smo se kot otroci naučili že v vrtcu.

Svetuje nam, naj se ravnamo po preprostih navodilih: –– vse deli z drugimi, –– igraj pošteno, –– ne prizadevaj ljudi, –– pospravi za seboj, –– opraviči se, če koga prizadeneš, –– ne jemlji, kar ni tvoje, –– pred jedjo si umij roke, –– potegni vodo za seboj, –– vsak dan se malo uči, malo riši, malo poj, malo pleši, malo misli, malo igraj in malo delaj, –– vsako popoldne malo zadremaj, –– pazi na promet (kadar greš v svet, primi nekoga za roke), –– ne pozabi na zlato pravilo življenja (»Vse, kar želite, da bi vam ljudje storili, storite tudi vi njim!«).

Otrokom v vrtcu skušam osnovna pravila življenja podati na najenostavnejši način. Vse se začne s preprosto besedo »po­ glej«, »prisluhni«, nadaljuje pa z besedami »dober dan«, »prosim« in »hvala«. Osnovno vodilo dobro preživetega dneva v vrtcu za otroke zagotovo pomeni igra. Igra, ki so jo izbrali sami, igra, v kateri so doživeli nekaj lepega, igra, v kateri so pozabili na svojo mamo in očeta, pozabili na prostor in čas, se sprostili, si upali biti to, kar so – otroci. Igro v vrtcu strokovno poimenujemo dejavnost in je skrbno načrtovana ter pokriva

26 Glas občine Naklo marec 2017

šest področij: jezik, matematiko, družbo, naravo, umetnost ter gibanje.

Pa je to res igra, o kateri želim spregovoriti? Ko sem povprašala triletnike, kaj jim pomeni igra, so takole odgovorili: –– Igra z avtomobili, smetar in tovornjak.« (Andrej) –– Velika sestavljanka Maša in medved.« (Pika) –– Meni je všeč, da se igram kače. To je nova igrica na računalniku. V petek jo bom igral z mojimi brati, ko je dan za računalnik.« (Maks) –– Jaz rada barvam in se igram z igračami v kotičku z dojenčki.

Pa rada se igram zunaj, v pesku.« (Lili) –– Da se skupaj igramo, v kotičku gozdičku … pa v kuhinjici.« (Mei) –– Jaz se pa najraje igram z mojim bratcem.« (Ula)

Ko se sama spominjam otroških let v vrtcu ter tudi prvih razredov osnovne šole, ugotavljam, da je bilo igre mnogo več.

Več je bilo časa, ki smo ga ukradli za igro. Danes ta čas ukradejo pametni telefoni in tablice pa mnoge druge obveznosti (športne aktivnosti, glasbene šole, jezikovne pripravljalnice …). Čas je denar. Zato skušamo vse organizirati. Če hočeš biti uspešen, moraš biti odličen organizator časa in življenja samega. Organiziramo otroški rojstni dan, nedeljski izlet, večer pri babici in dedku … Organiziramo tudi igro. In prav je tako. Po­ trebuje kar nekaj časa, da steče. Da se rodi in zaživi. V otroško življenje prinaša spontanost, izraža veselje pa tudi strahove.

Otroška igra je zdravilo za otroško dušo ter otroke pripravlja na nadaljnje življenje in izobraževanje.

Verjamem v moč otroške igre. Če si upamo, se tudi odrasli pri igri z otroki ponovno rodimo. Naj vam ne bo škoda časa

ml adi vrvež za igro z otrokom, kajti zelo malo je potrebno, da se v človeku prebudi otroško veselje in se naše oči zaiskrijo. Telo preplavijo hormoni sreče in zadovoljstva, ki pomlajujejo. Smisel otroštva morajo otroci začutiti v igri, kajti edino taka igra bo v starejšem obdobju zmogla prerasti v odgovorno delo.

Spominjam se jesenskih počitnic, ki jih je najmlajši preživel pri mami in atu. Televizija ni zadovoljila otrokovih potreb, sprehod v gozd ni zapolnil dopoldneva. Potrebno je bilo nekaj več …

Prvi dan poleg otroka dobimo domov tudi škatlico domačih piškotov. Ker sin obiskuje kuharski krožek v šoli, je bila priprava testa, seveda ob mamini pomoči, zanj mala malica. Potrebno je bilo le, da mama zamiži na eno oko ter kuhinjo pusti mlademu peku. Malo spodbude in pomoči odraslega seveda otrok potrebuje, da zmore delo dokončati. Naslednji dan dobimo poleg otroka tudi kar precej denarja. Nekaj natiskanega na računalnik, drugega so predstavljali najlepši kovanci, izdelani s tehniko, ki sem jo tudi sama uporabljala kot otrok, pa nanjo čisto pozabila (tukaj vemo, da se je aktiviral ata). Enostavna presli-

kava kovanca z barvanjem s pomočjo navadnega svinčnika ali suhe barvice po papirju, pod katerim je le-ta skrit (prava čarovnija). Piškote smo hitro snedli (ni bil kak hud projekt), denar pa nam je kar ostajal, ker je sin vsak dan izdeloval novega (ta projekt pa je trajal dlje časa). Pri tem je uril svoje prste, razvijal natančnost in vztrajnost, naučil se je rokovanja z denarjem in računanja. Nezavedno se je preko igre in dela ogromno naučil, zase, za svoje življenje. Zato pravim, da se splača. Splača se prepustiti otroškim idejam, navdihu, splača se zaprte zaklade spraviti na dan. Otrok naj dela tisto, kar rad dela, kar ga poživ­ lja in hrani in osvobaja. Verjamem v moč otroške igre. Verjamem, da še živi nekje. Če je Robert Fulghum naredil name vtis in prispeval uvodne misli, ga navajam tudi ob koncu razmišljanja. Pravi pa takole: »Mislim, da se na podstrešju človekovega razuma vedno skriva nekaj čudovitega, spoštovanje in veselje, in ni potrebno veliko, da jih spravimo na dan.« ・

Varno v šolo in vrtec Petra Buh in Zorka Klemenčič

Otroci najstarejšega oddelka v Vrtcu Jelka letos sodelujejo na natečaju Varno v vrtec in šolo, katerega namen je otroke spodbujati k razmišljanju o varnosti v prometu, varnosti na poti v vrtec in spoznavanju varnosti v avtomobilih. O tej temi smo se veliko pogovarjali, otroci so risali risbe prometnega režima v okolici vrtca in skušali odgovoriti na vprašanje: »Kaj je varen avto?« »Kaj je varen avto?« –– »Da ga zakleneš.« –– »Da je v garaži, da ga kdo ne ukrade.« »Kakšen pa mora biti avto, da je varen za nas, ki se v njem vozimo?« –– »Moramo biti v otroških sedežih.« –– »Moramo biti pripeti.« –– »Avto mora imeti tisto ta mehko, tisti balon, če se zaletimo.« –– »Avto mora biti velik. Če se dva zaletita, da ne umremo.« –– »Imeti mora zimske gume.« –– »Avto pozimi potrebuje verige na gumah.«

–– »V avtu moramo biti zaklenjeni, da nas kdo ne ukrade.« –– »Tisti, ki avto vozi, ne sme biti pijan.« –– »Avto se ne sme hitro peljati, da se ne zaletimo.« –– »Da ga pelješ k avtomehaniku, če se mu kaj pokvari.« –– »Avto mora imeti dovolj bencina.« –– »Če se na avtu razbije šipa, jo je treba zamenjati. Drugače se lahko urežemo.« ・

Anina zvezdica v vrtcu in osnovni šoli Prostovoljka v akciji Anina zvezdica, vzgojiteljica Saša Krenner Prav je, da tudi pri otrocih spodbudimo občutek družbene odgovornosti, skrbi za sočloveka ter pomoči drug drugemu.

Dobrodelnost je ena lepših vrednot, ki smo jo letos zasledili tudi med otroki v OŠ v Naklem, Dupljah, Podbrezjah in v vrtcih Jelka in Mlinček. Hvaležna sem pa tudi ponosna na vse, ki so v letošnji akciji ANINA ZVEZDICA prinesli hrano za družine v stis­ ki na Gorenjskem. Z njihovo pomočjo so zažarele marsikatere oči. Ohranjajmo lepe vrednote. ・

marec 2017

Glas občine Naklo 27

javna obvestil a

Spremljamo kakovost pitne vode

Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v občini Naklo za leto 2016 V občini Naklo upravljamo z dvema vodovodnima sistemoma. Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti. Izraz »ustrezna kakovost« pomeni, da pitna voda ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.

Zaradi možnih akutnih posledic je obvladovanje mikroorganizmov v pitni vodi na prvem mestu po pomenu za zdravje.

Zaradi tega se v pitni vodi prednostno spremljajo mikrobiološki parametri.

Mikrobiološki parametri nam pokažejo onesnaženost pitne vode z mikroorganizmi, ki jih rutinsko preiskujemo v pitni vodi in lahko ogrožajo zdravje ljudi. Zdravstveno ustreznost pitne vode ocenjujemo glede na vrsto in vrednost preseženega parametra ter v povezavi z ostalimi parametri.

Pri določanju ustreznosti pitne vode smo upoštevali parametre in mejne vrednosti parametrov iz Pravilnika o pitni vodi – v nadaljevanju pravilnik.

Kakovost pitne vode ugotavljamo z odvzemom vzorcev vode na različnih mestih v omrežju. Odvzeti vzorci se nato transportirajo v laboratorij, kjer se opravijo preskušanja na izbrane paramet­re.

28 Glas občine Naklo marec 2017

Vodovodni sistem Kranj

Vodovodni sistem Kovor-Naklo

Vodovodni sistem Kranj oskrbuje s pitno vodo 61.077 prebivalcev. V vodovodni sistem smo distribuirali 5.960.724 m³ pitne vode, od tega 271.383 m³ v občino Naklo. S pitno vodo iz omenjenega vodovodnega sistema se oskrbujejo naselja v naslednjih občinah: Kranj, Naklo, Preddvor in Šenčur. V občini Naklo se oskrbuje 1.981 prebivalcev v naselju Naklo, Okroglo in Polica.

Naselja v občini Naklo se oskrbujejo s pitno vodo iz virov Bašelj (zajetja in vrtine) in zajetja Nova vas, ki se napajajo iz kraško kavernoznega vodonosnika.

Pitna voda iz virov Bašelj se stalno filtrira po postopku ultrafiltracije, občasno pa se pitna voda lahko tudi dezinficira z natrijevim hipokloritom. Pitna voda iz zajetja Nova vas se stalno dezinficira s presvetljevanjem z UV svetlobo.

V občini Naklo je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih enajst vzorcev pitne vode, medtem ko je bil za fizikalno kemijsko preskušanja odvzet en vzorec.

Mikrobiološka in fizikalno kemijska preskušanja so pokazala, da so bili glede na obseg opravljenih preskušanj vsi odvzeti vzorci ustrezni.

Vodovodni sistem Kovor-Naklo s pitno vodo oskrbuje 3.193 prebivalcev v nase­ ljih Bistrica, Cegelnica, Podbrezje, Spodnje in Zgornje Duplje, Strahinj, Zadraga in Žeje.

Vira pitne vode sta vrtini Duplje in vrtina Podbrezje (rezervni vodni vir), ki se napajajo iz aluvialnega (peščeno prodnatega) vodonosnika. Pitna voda se ne dezinficira ali kako drugače obdeluje.

V vodovodni sistem smo distribuirali 284.213 m³ pitne vode.

Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih petindvajset vzorcev pitne vode, medtem ko sta bila za fizikalno kemijska preskušanja odvzeta dva vzorca pitne vode. Mikrobiološka in fizikalno kemijska preskušanja so pokazala, da so bili glede na obseg opravljenih preskušanj vsi odvzeti vzorci ustrezni.

Laboratorijska preskušanja opravljena v letu 2016 so pokazala, da je pitna voda v obeh dveh vodovodnih sistemih v občini Naklo, ki sta v upravljanju Komunale Kranj, zdrav­ stveno ustrezna in ni ogrožala zdravja ljudi.

Ustrezen nadzor nad kakovostjo

javna obvestil a pitne vode iz rednih in rezervnih vodnih virov kot tudi iz omrežja vodovodnega sistema, bomo zagotavljali tudi v bodoče in se trudili, da boste uporabniki še naprej uporabljali ustrezno pitno vodo. Vodni viri niso neomejeni, zato z njimi ravnajmo skrbno, celovito in trajnostno. Le tako bomo lahko tudi v bodoče pili zdravo in svežo vodo - vodo iz pipe.

Kakovost pitne vode se poleg notra­ njega nadzora spremlja tudi v okviru državnega monitoringa. Zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje, nosilec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Voda po svetu postaja naravni vir, ki ga vedno bolj primanjkuje. Na planetu je manj kot 1 % vode, ki se lahko uporablja kot pitna voda. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu nima dostopa do zdrave pitne vode. Vode po Evropi je na splošno še dovolj, čeprav jo na nekaterih področjih primanjkuje. Enako velja tudi za Slovenijo. Vsi vodovodni sistemi v upravljanju Komunale Kranj, se oskrbujejo s pitno vodo, ki prihaja iz podtalnice (vodonosnik), ki zadržujejo deževnico, ki pronica skozi zemljo. Kakovost pitne vode iz zgoraj omenjenih vodovodnih sistemov je zelo dobra, zato jo lahko varno pijete iz pipe.

Soodgovorni za ohranjanje kakovosti vode Poskrbeti moramo za redno vzdrževa­ nje hišnega vodovodnega omrežja, ki

vključuje cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestom uporabe pitne vode. Upoštevajmo naslednja priporočila: –– Redno čistimo mrežice na pipah (pri­ bližno enkrat na 14 dni). Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.

–– Vodo uporabljajmo na vseh pipah v stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro na pipi, pred prvo uporabo tega dne, stočimo nekaj vode (voda naj teče dve minuti oziroma do ustalitve temperature vode). Enako naredimo, ko pridemo iz službe, predvsem pa, ko se vrnemo po daljši odsotnosti.

–– Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, izvajajmo tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.

–– Evidentirajmo slepe rokave in jih odstranimo. Do takrat je potrebno enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.

Za ohranjanje čiste pitne vode smo seveda soodgovorni tudi uporabniki sami. Zmanjšanje onesnaženosti vode je pomembno ne le zato, ker želimo vodo uporabljati, ampak tudi zato, da zašči­ timo rastline in živali v rekah, jezerih in morjih. Vsak od nas lahko sodeluje pri zmanjšanju onesnaženja. Ne zlivajte v odtok kemikalij – barve, lakov, insekticidov ali zdravil. Izogibajte se zlivanju olja v odtok – nobenega olja za cvrtje ali solate in zlasti nobenega motornega olja! Vsi ti izdelki lahko poškodujejo delovanje sistema za čiščenje odplak, s tem ko uničijo favno in zamašijo cevi.

Vse te nevarne odpadke oddajte v zbirni center.

Obveščanje v času motene oskrbe s ­pitno vodo Včasih je zaradi okvar oziroma posegov na javnem vodovodnem omrežju in objektih (kot so redno in izredno vzdrževanje, obnove, prevezave na omrežju) oskrba s pitno vodo motena. V primeru večjih okvar o moteni oskrbi in o ukrepih prekuhavanja vode, obvestimo Center za obveščanje, občino in radijske postaje. Obvestilo objavimo tudi na spletni s­ trani www.komunala-kranj.si.

Dodatno imamo vzpostavljeno tudi osebno obveščanje po SMS in/ali sporočilih po elektronski pošti. Če na osebno obveščanje še niste prijavljeni, to lahko storite po elektronski pošti na naslov info@komunala-kranj.si, preko obrazca na spletni strani www.komunala-kranj.si ali osebno na sedežu našega podjetja. Lahko nam tudi pišete na naslov Komunala Kranj, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj.

Poseben poziv k obvezni prijavi velja za predstavnike javnih ustanov (šole, vrtce, zdravstvene ustanove, gostinske lokale …).

O načinih obveščanja v posameznih primerih glede na zahteve pravilnika o pitni vodi vas podrobneje sezna­nimo v začetku vsakega novega koledarskega leta, z obvestilom na hrbtni strani položnic.

PRIJA A EN OHLAJ

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

marec 2017

Glas občine Naklo 29

ogl asi -

040/202 384

NAVČEK d.o.o.

Pogrebne storitve - organizacija pogrebov - prevoz pokojnika, - organizacija upepelitve, - pogrebna oprema (krste, ž are, nagrobni križ i, ž arne niš e,…)

- ž alni aranž maji in sveč e, - organizacija pevcev - urejanje dokumentacije, - fotografiranje pogrebov

Visoko 140 4212 Visoko 031 577 229 041 628 940 navcek1@siol.net www.navcek.si

NA VOLJO SMO 24 UR NA DAN

KRTEK IZKOPI ...z ma{inco v globinco

( 031 540 888 izkopi rušenje objektov sanacija dvorišč asfaltiranje polaganje tlakovcev kanalizacija meteorne vode podporni zidovi

Lovro Marki~ s.p., Cankarjeva 4, 4240 Radovljica

30 Glas občine Naklo marec 2017

ogl asi -

040/202 384

Inženiring, trgovina in storitve Jani Turk s.p., Tržaška cesta 334, 1000 Ljubljana

T: 031 345 777 E: janiturk@t-2.si

Novogradnje in adaptacije objektov Vse na enem mestu fasade, keramika, talne obloge, mavčne plošče, slikopleskarska dela, izolacija podstrešij, adaptacija kopalnic, podporni zidovi, okna in senčila, vhodna vrata in sekcijska garažna vrata, jeklene konstrukcije (ograje, nadstreški, gavtri...), ogrevalnacoo-92x126mm-Junij2016-tisk.pdf tehnika, vodovodne inštalacije itd.

1

12/03/17

13:49

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Ob nakupu sončnih očal z dioptrijo,vam eno steklo v vaši dioptriji podarimo.

marec 2017

Glas občine Naklo 31

zadnja str an

Fristads d.o.o. Glavna cesta 24, Naklo 4202 www.fristads.si mobi: 040 522 066 Smo specializirano podjetje za prodajo zaščitnih delovnih oblačil švedske blagovne znamke FRISTADSKANSAS. Razstavni prostor je v poslovni stavbi Pošte Naklo (bivši prostori Občine Naklo).

32 Glas občine Naklo marec 2017