Glas občine Naklo, december 2016

Glas Naklo

december 2016

občine

Številka 88/leto 22

Vesel božič in vse lepo v letu 2017!

iz naše srenje Tukaj in zdaj Andreja Kosec, odgovorna urednica Čas se odvija tako hitro, da včasih niti ne zaznamo, kaj vse se zgodi okrog nas. Še huje - v nas samih. Pogled v pretekli čas je neločljivo povezan, če že ne kar isto kot pogled v naše doživljanje tega časa. V vsakda­njem hitenju po opravkih svoje doživljanje odrivamo stran; misli preusmerimo. To postaja pandemija. In zdi se mi, da se kot odgovor vse očitneje poudarja t.i. čuječnost - sta­ nje, v katerem se zavestno ustavimo (svoj um, razmišljanje) in samo opazujemo, kaj čutimo in mislimo, brez da bi to želeli spremeniti ali se izogniti. Menda so opravili že precej raziskav, ki so potrdite, da praksa čuječnosti izboljša počutje, zmanjša stres, tesnobo, izboljša odnose … Zakaj pišem o tem? Ker naj bi bil zadnji mesec v letu poln najlepšega - pričakovanj, izpolnjenih želja, zabave, topline, bližine, daril, ljubezni. Pa je res tako? V svetu, ki ga vidim jaz, že ne. Enoznačnega odgovora na vprašanje, zakaj ne, ne poznam. Lahko si le mislim, da smo preobremenjeni, vedno nekam hiteči.

A moramo pesimizem in temno plat življenja vendarle znati postaviti na svoje mesto in izluščiti najlepše, kar nas gradi kot dobre Ljudi, zaradi česar se imamo radi in nas imajo radi drugi.

Izbira. Izbira je pot, ki ni lahka, ampak je edina. Stara indijanska modrost je misli zelo nazorno zapisala v zgodbo kot pogovor med dedkom in vnukom: Nekega večera je dedek plemena Cherokee pripovedoval svojemu vnučku o bitki, ki se dogaja znotraj nas.

Rekel je: »Moj vnuk, ta bitka stalno poteka med dvema ‘volko­ voma’ znotraj vseh nas.

Eden je Hudoben. Jezen je, nevoščljiv, ljubosumen, žalosten, veliko obžaluje, pohlepen, aroganten, samopomilujoč, kriv, zamerljiv, ima občutek manjvrednosti, laže, je lažno ponosen, ima občutek večvrednosti in egoističen.

Drugi pa je Dober. Vesel, miren, ljubeč, upajoč, spokojen, usmiljen, prijazen, dobronameren, empatičen, radodaren, resnico­ ljuben, sočuten in zaupa.« Vnuček je razmišljal o tem in je vprašal dedka: »Kateri volk pa zmaga?« Dedek je preprosto odgovoril: »Tisti, ki ga hraniš!« Mogoče pa vam je ljubša prispodoba s hudičem in Jezusom?

Sporočilo je enako preprosto kot resnično. Česa si želite?

V novem letu vam želim, da bi imeli veliko časa za tiste lepe želje in sanje, ki jih prelagate. Želim vam, da bi se znali intuitiv­ no odločati za dobro. Privoščim vam pot, ki vas bo peljala do notranjega zadovoljstva … In ne pozabite ga deliti!

Delite pa še naprej tudi svoje časopisne prispevke, in sicer z novim letom na nov e-naslov: urednistvo.glasnaklo@gmail.com.

Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2017!

2 Glas občine Naklo december 2016

V tej številki ... ŽUPANOV GLAS POD ČRTO Pregled dela in projektov občinske u ­ prave IZ NAŠE SRENJE Grogova ulica je obnovljena Miklavž obiskal otroke v naklanski občini Odprli smo Pelnarjevo pot 70-letni jubilej Znova med svetovno elito Pogled v leto 2016 Pomoč na domu in razvoz kosil na dom Veseli rezultatov dobrega dela Delo OO RK Duplje v letu 2016 V Strahinju potekal forum o obnovljivih virih in energetski učinkovitosti GLAS JE DRUGI OBRAZ Jubilej naklanske kulture in Mihe ­Štefeta KULTURNI ODMEV Ex-tempore na Bledu Prva obletnica delovanja društva Rastemo z e-viri - Dan slovenskih splošnih knjižnic - 20. november 2017 »Navdih Dobrave« JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO Podražitev odvajanja odpadnih voda iz gospodinjstev ŠPORT Maraton vidim samo s srcem Dogodki v letu 2016 Na tekmovanje s tremi ekipami ZAPISI ŠOLSKIH PERES Prva Erasmus+ listina na Gorenjskem Adventni semenj MLADI VRVEŽ Svet, v katerem želim živeti NAPOVEDNIK JAVNA OBVESTILA Spremenjene cene storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Naklo Odprto pismo Javni razpis za dodelitev enkratnega denarnega prispevka za otroke, rojene v letu 2016 Nasilja ne podpiram in delujem proti nasilju

3 4 4 8 8 8 9 9 11 12 13 13 14 15 17 17 20 20 20 21 21 22 22 24 24 25 26 27 27 27 29 29 29 30 30 31 32 32

Prispevke za marčevsko številko poš­ ljite naj­kasneje do nedelje, 5. ­marca­.

Besedila opremite s fotografija­ mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

županov gl as

Drage občanke, spoštovani občani!

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena ­Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, ­Andreja Prosen.

Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o.

E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO praviloma izhaja štirikrat letno (marec, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo.

Naklada 1.900 izvodov Naslovnica: Božično drevo v Naklem Foto: Ksaver Šinkar

Oddaja gradiva

Rok za oddajo gradiva je vsakega petega (5.) v mesecu, v katerem časopis izide.

Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Besedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov urednistvo.glasnaklo@ gmail.com s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­ vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni.

Včasih se nam zdi, da se ura nikamor ne premakne, dneva kar noče biti konec, teden je daljši od ponedeljka, o naslednjem mesecu pa sploh ne upamo razmišljati. Kar naenkrat se situacija spremeni; mine dan, teden, mesec in spet je tu konec leta.

Brez kančka slabe vesti lahko trdim, da je bilo letošnje leto zelo uspešno. Pre­ bivalce Podrebra smo zagotovo najbolj razveselili aprila. Ker so nas kar nekaj časa opozarjali na nevarnosti na tamkajšnji cesti, smo se po tehtnem premisleku odločili za postavitev krožnega križišča pri trgovini Resman in tako poskrbeli za večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Obnovili smo tudi cesto, ki vodi do turistične kmetije Trnovc, v Dupljah zgradili novo avtobusno postajo ter podaljšali pločnik, Grogova ulica pa je dobila novo podobo, saj smo obnovili in razširili cesto ter poskrbeli za odvodnjavanje in izgradnjo pločnika na severni strani vozišča, prav tako pa smo uredili javno razsvetljavo.

Med pomembnimi projekti je bila tudi ureditev športnega igrišča pri osnovni šoli v Podbrezjah, kjer smo z novimi igrali poskrbeli za veselje in brezskrb­ no igro naših najmlajših. Čeprav smo z deli že zaključili, vas bomo na uradno otvoritev nove podobe športnega igrišča povabili spomladi. Nekaj sredstev smo namenili še za energetsko sanacijo podružnične šole v Dupljah, z gradbenimi deli pa bomo zaključili konec meseca.

Navajeni smo na vzpone in padce, a slednjih je bilo v tem letu bolj malo. Velikokrat sem že poudaril, da se na Občini trudimo po najboljših močeh ter se borimo za dobrobit občanov, a vsem je nemogoče ustreči. To, da smo navajeni pasti, nas dela boljše, močnejše. Vedno znova se poberemo, sprejmemo kritiko in z dvignjeno glavo nadaljujemo pot proti cilju. Nekaj sivih las so nam povzročile pritožbe občanov na upravno sodišče, in sicer glede

plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč - NUSZ, prav tako pa nas še vedno obremenjujejo nekateri sodni postopki iz preteklih let.

Seveda si želim, da bi vse nesporazume čim prej uspešno rešili; če ne letos, pa vsaj naslednje leto. Trenutno decembrsko vzdušje v občini je prav prijetno.

S svojim obiskom in darili je v začetku meseca najmlajše razveselil Miklavž, ostale občane pa je praznični utrip s prižigom lučk spet spomnil na to, da je prišel čas, ko ob stisku roke in iskrenemu voščilu pozabimo na medsebojne za­mere.

Vsako leto se zaposleni v občinski upravi srečujemo z vprašanji občanov o našem delu, zato vam v tej številki po posameznih področjih predstavljamo najpomembnejše letošnje projekte. Želim vam mirne praznike, v novem letu pa samo najboljše!

december 2016

Marko Mravlja, župan

Glas občine Naklo

3

pod črto

Pregled dela in projektov občinske ­uprave Vsakdo izmed zaposlenih na občini Naklo ima svoje naloge, ki jih vestno opravlja. Prav vsak je pomemben člen, odgovoren za svoje področje zaposlitve, s svojim znanjem in izkušnjami pa pripomore k temu, da je delo usklajeno in pravočasno izvršeno.

Ker se vsakodnevno srečujemo z vprašanji o našem delu, smo se odločili, da vam predstavimo naše letošnje projekte.

TAJNIŠTVO/SPREJEMNA PISARNA

Opravljanje del je razvidno že iz samega naziva pisarne. Taj­nici sprejemata stranke, jim svetujeta in pomagata pri oddaji raznih vlog, pobirata upravne takse ter prevzemata pošto na pošti v Naklem, kasneje pa jo razdelita posameznim zaposlenim. Prav tako pregledata in pripravita pošto, ki je namenjena za oddajo.

Prispele dokumente žigosata, skenirata in vpišeta v program ODOS. Skrbita tudi za uskladitev terminov posameznih se­ stankov, pregledujeta elektronsko pošto, kopirata po naročilu nadrejenih ter nakupujeta pisarniški material.

KOMUNALNA SLUŽBA IN UREJANJE OKOLICE

Zaposlena v komunalni službi sta odgovorna za čist in urejen izgled površin po vsej naklanski občini. Fanta, ki sta si nadela ime A je to?, skrbita, da so travnate površine redno pokošene, urejata tudi pokopališča, avtobusna postajališča in otoke, skrbita pa še za ureditev krožnih krožišč, občinskih cest, žaga­ nje vej, nasipanje bankin in obcestnih jaškov, krpanje manjših cestnih lukenj, pometanje listja, praznita pasje smetnjake …

Prav tako mojstra sodelujeta skorajda na vseh prireditvah, ki potekajo v občini, saj s postavitvijo miz in klopi, ki jih na marsikatero prizorišče pripeljeta s traktorjem ali mini tovornjakom, slednjega sta dobila junija letos, poskrbita za udobje vseh obiskovalcev.

Letos je traktor bogatejši še za novo metlo, s katero bosta pometala ostanke posipnih materialov, in plug, da bosta skrbela za spluženo občinsko parkirišče.

Večkrat se pošalita, da sta deklici za vse, vedno pripravljena na nove izzive in naloge, ki jima jih narekuje delo komunalne službe. In čeprav je včasih tudi težko in za trenutek komu popustijo živci, prav vsem občanom želita mirne božično-novoletne praznike, v letu, ki prihaja, pa polno novih dogodivščin in medsebojnega razumevanja.

VIŠJA SVETOVALKA ZA GJS IN GRADBENE ZADEVE

Začetek letošnjega leta je bil za višjo svetovalko za GJS in gradbene zadeve zelo pomemben, saj so končali eno večjih investicij v vodovodno omrežje. Uredili so namreč vodovodni jašek v Zgornjih Dupljah, ki je dolgoročno zelo pomemben za strategijo razvoja vodovodnega omrežja, saj bodo vodo pridobili iz smeri Tržiča ter jo preusmerili do Dupelj, posledično pa bodo precej bolje preskrbljeni in nič več odvisni le od vode, ki priteče iz smeri Bašlja.

Prav tako je sodelovala pri urejanju krožnega krožišča pri trgovini Resman; vozniki so tu velikokrat prekoračili omejitve, v nevarnosti pa so se znašli predvsem šolarji iz Podrebra. Za večjo varnost vseh udeležencev v prometu so aprila poskrbeli s krožnim križiščem. Pred začetkom turistične sezone je svoj delež znanja prispevala tudi k obnovi ceste do Trnovca in Gro-

4 Glas občine Naklo december 2016

gove ulice, nato pa je sodelovala še pri obnovi igrišča pri podružnični šoli v Podbrezjah. Igrala so bila precej uničena in niso več služila prvotnemu namenu, eden glavnih ciljev tega projekta pa je bilo poskrbeti, da bodo igrala namenjena predvsem šolarjem. Investicijo je bila uspešno zaključena konec septembra. Pri šoli so sicer že v začetku leta uredili parkirišče, ograjo ob igrišču ter dva odseka pešpoti ob državni cesti. Povedala je še, da so poleti izvajali tudi dela v nekdanjem vrtcu Rožle.

Svetovalka za GJS in gradbene zadeve skrbi tudi za komunalno ureditev v občini, dogovori o delu pa potekajo s komunalnima delavcema Boštjanom in Lovrom. Fanta med drugim urejata tudi bankine in krpata manjše cestne luknje, za večja vzdrževalna dela pa najamejo zunanje izvajalce. V letošnjem letu je občina Naklo bogatejša za kar nekaj odbojnih ograj, novo asfaltirano cesto na Polici, pri gasilskem domu v Dupljah pa so zgradili novo avtobusno postajo in pločnik. Niso pozabili niti na Podbrezje, kjer so uredili meteorne vode in ponikalnice.

Področje dela višje svetovalke za GJS in gradbene zadeve obsega tudi dela, povezana z urejanjem javne razsvetljave.

Letos so jo uredili na južnem delu Police, Grogovi ulici in na Cegelnici.

Dodala je še, da bodo v delu med občino in avtocesto uredili mladinsko igrišče oz. center, ki bo namenjen zbiranju in druženju mladih. Eden izmed izvajalcev je prispeval mehanizacijo, zato so že začeli z urejanjem kolesarske proge, leta 2017 pa se ji bodo pridružili še urbani fitnes, drsališče in skate park, kasneje pa še plezalna stena.

SVETOVALKA ZA DRUŽBENE ZADEVE IN RAČUNOVODSTVO

Delo svetovalke za družbene zadeve in računovodstvo je precej dinamično. Dejala je, da čeprav je mnogi osebno ne poznajo, skrbi za vse občane, tako za najmlajše kakor tudi najstarejše. Skrbeti mora, da zadeve s področja družbenih dejavnosti tečejo nemoteno, v skladu s predpisi in sprejetim proračunom; spremljati je treba predvsem stroške, povezane s tem. Začne se z novorojenčki. Občina Naklo vsako leto izda razpis za dodelitev enkratnega denarnega prispevka za novo­ rojenčke, svetovalka za družbene zadeve in računovodstvo pa sprejema in pregleduje prispele vloge ter izvede nakazilo denarnih sredstev. Ko ta majhna in nebogljena bitja zrastejo, jih večina začne obiskovati vrtec. Občina skrbi za delovanje vrtca, tako da financira vzdrževanje prostora, doplačuje razliko med ekonomsko ceno vrtca in prispevkom staršev ter financira druge dodatne dejavnosti v vrtcu. Prav tako je dolžna sofinancirati oskrbo otrok iz občine Naklo, ki obiskujejo vrtce v drugih občinah. Iz vrtca gredo otroci v osnovno šolo. Občina je dolžna financirati vse stroške, povezane s šolskim prostorom, medtem ko stroške, povezane z izvajanjem programa izobraževanja, financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Prav tako mora sofinancirati plačilo učne pomoči, pomoč otrokom s posebnimi potrebami, zdravstvenimi težavami, vsako leto pa sredstva nameni tudi za sofinanciranje taborov in šole v naravi. Nekaj otrok obiskuje tudi šolo s prilagojenim programom, ki pa je v naši občini ni, zato se ti otroci dnevno vozijo v sosednjo občino. Stroške, povezane s tem, je občina

pod črto Naklo dolžna poravnati drugi občini. Za otroke, ki se dnevno vozijo v osnovno šolo, je treba organizirati prevoz, kar izvedejo z javnim razpisom, dolžni pa so financirati prevoz. Občina je v življenju občanov pomembna tudi takrat, ko so brezposelni, saj jim je mesečno dolžna plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje. Za obračun teh prispevkov skrbi svetovalka za družbene zadeve in računovodstvo. Prav tako pokriva tudi področje domske oskrbe. Invalidi in starejše osebe, ki ne morejo sami skrbeti zase oz. nimajo svojcev, ki bi lahko skrbeli zanje, se lahko odločijo za namestitev v domu starejših občanov oz. v različnih zavodih, ki ljudem nudijo določeno vrsto pomoči. Če nimajo dovolj lastnih sredstev za preživetje, jim je občina dolžna doplačati oskrbo v določenem deležu. Svetovalka za družbene zadeve in računovodstvo mesečno obračunava plače zaposlenih in ostale prejemke fizičnih oseb ter pripravlja pravilnike in odloke s svojega področja. V celoti skrbi tudi za javne razpise s področja športa in kulture ter za financira­ nje humanitarnih društev. Odgovorna je tudi za problematiko zapuščenih živali, sodeluje pa še pri organizaciji občinskih prireditev: poskrbi, da najmlajše občane s svojim obiskom in darili vsako leto razveseli Miklavž, da prvošolčki ob vstopu v šolo prejmejo simbolično darilo, sodeluje pri organizaciji kulturnega dneva, materinskega dneva, božično-novoletnega koncerta, prižiga lučk, občinskega praznika …

SVETOVALKA ZA GOSPODARSTVO IN RAČUNOVODSTVO

Področje računovodstva obsega redno dnevno knjiženje vseh prihodkov in odhodkov, vodenje knjige izdanih in prejetih računov ter njihovih plačil, sodelovanje z vsemi zaposlenimi, saj se računi nanašajo na vsa področja proračuna oziroma na vse postavke, za katere so odgovorni posamezni skrbniki, mesečno se izstavljajo računi za najem občinskih prosto­ rov skupaj s prefakturiranjem obratovalnih stroškov, letno se izstavi račun za najem občinskih zemljišč, mesečno pa obračun davka na dodano vrednost. Leta 2015 je bilo občanom omogo­čeno obročno odplačevanje komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje, posledično se redno mesečno opravlja obračun, izstavi položnice in spremlja evi­ denca plačil. Svetovalka za gospodarstvo in računovodstvo prav tako sodeluje z vsemi zaposlenimi glede porabe sredstev ter pri pripravi samega proračuna, rebalansa in zaključnega računa. Redno pripravlja gradivo za seje občinskega sveta, na posameznih sejah pa piše zapisnik.

Prav tako vodi evidence grobov ter njihovih najemnikov na vseh treh pokopališčih, enkrat letno, letos je bilo to julija, pa opravi obračun letne najemnine. Po sprejetju proračuna za leto 2016 so februarja objavili razpis za sofinanciranje programov društev na področju turizma za letošnje leto, višina sredstev pa je bila približno 4.000 EUR. Razpis je bil zaključen v mesecu maju, nanj pa se je prijavilo 5 društev. Letošnja novost je v načinu izplačila sredstev; 30 % sredstev je izplačanih kot akontacija, za ostali del pa morajo društva predložiti zahtevek za izplačilo, in sicer skupaj s prejetimi in že plačanimi računi.

Občina sofinancira šolanje dijakov na poklicnih in sred­ nješolskih programih s področja kmetijstva in gozdarstva.

Razpis zanje so objavili septembra, zaključili pa prejšnji mesec.

Svetovalka za gospodarstvo in računovodstvo je odgovorna tudi za področje malega gospodarstva v Naklem, saj Občina vsako leto sklene pogodbo o sofinanciranju dejavnosti Združenja podjetnikov Naklo. Tudi za podjetnike velja letoš­ nja sprememba načina izplačila donacij za delovanje društev;

zahtevek za izplačilo morajo oddati skupaj s prejetimi in že plačanimi računi. Za subvencioniranje dejavnosti društva (sejemski stroški, štipendije, obresti, oglaševalne table, stroški najema zemljišč za postavljene table) je bil tak način izplačila že utečen.

Na področju gostinstva in trgovine občina lokalom potrjuje redni in podaljšani obratovalni čas, pri izvedbi prireditve pa izda soglasje za izvedbo prireditve ter dovoljenje za čezmerno obremenjevanje okolja s hrupom.

VIŠJA SVETOVALKA ZA PRORAČUN, FINANCE IN GOSPO­DARSTVO

Njene delovne naloge s finančnega področja obsegajo spremljanje zakonodaje s področja dela, pripravo proračuna, rebalansa proračuna, polletnega poročila o realizaciji proračuna, pripravo zaključnega računa, letnega poročila ter premoženjske bilance občine. Zaposlena na tem delovnem mestu pripravlja tudi investicijske dokumentacije za nove projekte, potrjuje prerazporeditev sredstev, spremlja finančne obveznosti občine, likvidnost in predlaga naložbe presežkov sredstev. Leta 2016 je sodelovala pri obračunu komunalnega prispevka za Zgornje Duplje, nadzirala prihodke, če je bilo potrebno, pa je izstavlja tudi opomine in izvajala izterjave neplačanih obveznosti.

Nadalje je pripravila vlogo in zahtevek za sofinanciranje po 21. členu ZFO, za projekt obnove ceste Trnovc. Prav tako je pripravila zahtevek za ministrstvo in poročilo glede delovanja skupne občinske uprave.

Zaključene projekte je prenesla v osnovna sredstva občine, v upravljanje OŠ Naklo ali v najem Komunali Kranj. Ukvarjala se je tudi z obračunom študentskega dela, preverjala račune glede ustreznosti s pravno podlago, pripravila pa je tudi temeljnice za izplačila gasilcem in političnim strankam.

Višja svetovalka za proračun, finance in gospodarstvo mesečno pripravlja in oddaja poročila o realizaciji proračuna, četrtletno poroča o zadolžitvi občine, statistiki finančnih računov, terjatvah in obveznostih, enkrat letno pa za potrebe statističnega urada pripravi poročilo o investicijah v osnovna sredstva, o poslovanju občine za potrebe računskega sodišča, izdatkih za varstvo okolja za potrebe statistike, o dodeljenih državnih pomočeh ter o polnjenju in zajemu ozonu škodljivih snovi za potrebe ARSO. V letošnjem letu je sodelovala v projektnih skupinah, in sicer za izgradnjo širokopasovnega omrežja, za pripravo državne kolesarske povezave in razvoj kolesarstva na Gorenjskem, v projektni skupini za konzorcij Cero, usklajevala je tudi elaborate za potrditev cen s Komunalo Kranj ter sodelovala v svetu zavoda Gorenjskih lekarn.

Poleg navedenega je vodila naslednje projekte: obnovo Grogove ulice, obnovo vrtca Rožle za potrebe novega najemnika (septembra so v tamkajšnjih prostorih odprli Walfdorsko šolo), vgradnjo toplotne črpalke na podružnični šoli v Du­pljah, vgradnjo klimatskih naprav v občinskih prostorih ter pri izgradnji drugega dela pločnika čez nadvoz iz Nakla do Strahinja, ki je v začetni fazi.

VIŠJA SVETOVALKA ZA OKOLJE IN PROSTOR

Med opravljanje nalog s področja urejanja prostora sodijo naslednje dejavnosti: sodelovanje pri pripravi in sprejemanju občinskih prostorskih aktov, izvajanje občinskih prostorskih aktov, posredovanje občinskih prostorskih podatkov v javne

december 2016

Glas občine Naklo

5

pod črto evidence, pojasnila in svetovanje strankam v zvezi s pogoji gradnje na območju občine Naklo ter priprava smernic in mnenj k državnim prostorskim aktom in prostorskim aktom sosednjih občin. K nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč sodijo vodenje baze podatkov, usklajevanje podatkov z zavezanci, pojasnila strankam v zvezi z odmero nadomestila in priprava odgovorov za FURS, in sicer v zvezi s pritožbami na odmero nadomestila. Zaposlena na tem delovnem mestu skrbi tudi za odmero komunalnega prispevka, vodi investicije za gradnjo javne infrastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava ipd.) in občinskih stavb, sodeluje pri pripravi proračuna, pripravlja gradivo za seje občinskega sveta, pripravlja gradivo in organizira delo projektno-investicijskega odbora, zastopa Občino Naklo v upravnih postopkih drugih inštitucij, sodeluje pri javnem naročanju, pripravlja pa tudi gradiva za članke in razstave.

V letošnjem letu so bile dokončane Spremembe in dopolnitve odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu PO 7 Podbrezje - Britof - jug, potekajo pa še Sprememba in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Naklo, Občinski podrobni prostorski načrt za del območja rezervat Naklo ter Spremembe in dopolnitev občinskega podrobnega prostor­ skega načrta pod Polico.

V okviru vodenja oz. sodelovanja pri izvedbah investicij za gradnjo, obnovo in investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture je višja svetovalka za okolje in prostor sodelovala pri dveh že zaključenih projektih, in sicer pri gradnji novega cestnega priključka pri Petrovčiču v Podbrezjah ter izvedbi rekonstrukcije ceste po Grogovi ulici na odseku Bolero - AC podvoz Cegelnica, skupaj z novim pločnikom in obnovo javne razsvetljave.

Letos sta v fazi projekta še načrtovanje izgradnje infrastrukture na območju OPPN Naklo - sever - 2. faza in načrtovanje rekonstrukcije Glavne ceste na odseku Bolero - krožišče Pivka.

VIŠJA SVETOVALKA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE IN KADROVSKE ZADEVE

V letošnjem letu je višja svetovalka za premoženjsko pravne in kadrovske zadeve na področju občinskih predpisov, internih predpisov in poročil pripravila naslednje: Odlok o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah (objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 49/2016), Pravilnik o uporabi Gasilskega doma Duplje in cenik uporabe GD duplje, spremembo Akta o sistemizaciji delovnih mest v OU Občine Naklo, oceno izvajanja občinskega programa varnosti v letu 2015, sodelovala je pri pripravi dokumentacije in pri usklajevanju glede ustanovitve Medobčinskega inšpektorata in redarstva Radovljica in Naklo.

Po Zakonu o integraciji in preprečevanju korupcije je poročala o darilih za leto 2015 ter o osebah, ki so sodelovale pri javnih naročilih. Izdelala je odločbe o delnem dostopu do informacij javnega značaja (za dostop do IJZ so bile podane tri zahteve). Kadrovsko področje je obsegalo koordinacijo v zvezi z izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in preizkusa zaposlenih iz varstva pri delu, pripravo Dodatkov k pogodbam o zaposlitvi zaradi uskladitve s sistemizacijo delovnih mest ter premestitve na zahtevnejše delovno mesto, pripravo sklepov o letnem dopustu za vse zaposlene, pripravo pogodb o delu z izvajalcem glede mrliških vežic, čiščenja GD Duplje, pripravo pogodbe o občasnem delu upokojencev pri delu na Zbirnem centru za odpadke ter pripravo avtorske pogodbe za fotografije, ki so bile uporabljene pri razstavi.

6 Glas občine Naklo december 2016

Višja svetovalka za premoženjsko pravne in kadrovske zadeve je pripravila tudi dve soglasji po 56. členu ZGO in soglasje glede manjšega odmika od posestne meje. Pripravila je tudi skrb za večnamenski objekt (naročanje periodičnih pregledov instalacij, pregledov gasilnih aparatov, pregledov dvigala), pogodbi za koriščenje Doma Janeza Filipiča in GD v Dupljah ter najemno pogodbo za vrtec Rožle.

Delo zaposlene pokriva tudi področje komunale. V letoš­ njem letu se je ukvarjala s pregledom in usklajevanjem glede najemne pogodbe za infrastrukturo, s pregledom in usklajeva­ njem elaboratov za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, s pregledom in usklajevanjem pri pripravi sporazuma o določitvi cenovne politike in o zagotavljanju obratovanja na področju čiščenja odpadne vode na CČN Kranj ter pregledom izjave o finančnem jamstvu glede zapiranja odlagališča Tenetiše.

Pri javnih naročilih (JN) je sodelovala pri JN Izbira izvajalca Grogove ulice, JN Energetska prenova PŠ Duplje, JN Izbira izvajalca zimskega vzdrževanja cest v občini Naklo, NMV Izbira izvajalca gradnje pločnika od nadvoza nad AC Strahinj.

Sodelovala je tudi pri podpisu nekaterih pogodb, in sicer pri zakupni pogodbi za zemljišča ob BCN, služnostni pogodbi za investitorje novih objektov ter predkupni pogodbi (Grogova ulica, cesta Trnovc) in prodajni pogodbi za nakup zemljišč za cesto.

NALOGE PODŽUPANOV STANE OMAN

Stanetu Omanu je bilo zaupano vodenje zimske službe. Pravi, da so v zadnjih dveh letih svoje delo opravili korektno in relativno poceni, kar je zagotovo všeč vodstvu občine, prav tako pa so bili z delom zadovoljni tudi občani. Dodal je še, da je uspešnost odvisna predvsem od operativne ekipe, ki ve, kako se stvari streže. Tudi na letošnjo zimo so v Naklem dobro pripravljeni; podžupan pravi, da imajo za začetek v hrambi 30 m³ posipnega materiala (peska in soli) in kljub temu da sta dva izvajalca zaradi zdravstvenih razlogov odstopila, je operativna ekipa postavljena in pripravljena na prvi sneg.

S sodelavcema Lovrom in Boštjanom so letos rešili večletni problem naplavljanja materiala s Stare ceste na Glavno cesto in k bližnji stanovanjski hiši. V Spodnjih Dupljah so na opozorilo občanov v nevarnem križišču namestili cestno ogledalo, ki je zagotovilo varnejši promet, od šole do krožišča pa so poskrbeli za pešce, saj so uredili markacijski pločnik. Po vsej občini so označili varne šolske poti, na poti h Krivi jelki pa so uredili nekaj let staro luknjo v cesti, ki je resno ogrožala varnost sprehajalcev in kolesarjev. Oman je povedal tudi, da imata z gospo Manco še dolg do vaščanov Zgornjih Dupelj; v načrtu je postavitev zelenega otoka (zabojniki za ločene odpadke), a se zaenkrat zatika pri lokaciji.

K svoji funkciji je pripisal tudi izkop in posaditev 45 vrtnic in 7 vrb žalujk v Dupljah ter čiščenje struge Dupuljnika. Podžupan pravi, da ima v planu še kar nekaj udarniških akcij! Prva bo spomladi, ko bodo nasproti občine pričeli z urejanjem otroškega igrišča. Pridružite se jim lahko tudi vi, dragi bralci in bralke, prav tako pa si Oman želi, da morebitne pripombe in predloge sporočite na spletni portal občine Naklo. Pravi, da je v dveh letih vedno z veseljem odšel na teren in rešil prav vse težave, ki so se pojavile, za dobrobit občine pa se bo trudil še naprej. Za konec prav vsem občankam in občanom želi vesele praznike in veliko zadovoljstva, še posebej pa zdravja v novem letu 2017.

pod črto JURE RENKO

V letu 2016 je Jure Renko po pooblastilu župana Občine Naklo opravljal funkcijo podžupana in se aktivno vključeval v delo, in sicer je kot svetnik prisostvoval na občinskih sejah, je predsednik Projektno investicijskega odbora, član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, član Komisije za šport in Komisije za turizem, sodeloval pa je tudi v Odboru za komunalo in infrastrukturo.

Marca je organiziral tekmovanju v občinskem veleslalomu na Krvavcu, maja mednarodno revijo starodobnih vozil; sodeloval je pri organiziranju in povezovanju slovesne prireditve, prav tako pa je sodeloval pri organizaciji občinske prireditve ob občinskem prazniku Na vasi se dogaja in pri organizaciji in povezovanju sprejema paraolimpijcev, Sandija Novaka in Darka Ðurića, ki sta nas zastopala na paraolimpijskih igrah v Riu. Poleg omenjenega se po županovem pooblastilu vključuje na aktualna področja in opravlja delo po njegovih odredbah.

Z lokalno skupnostjo dnevno sodeluje na vseh področjih, o aktualnih temah in reševanju problematike pa se dogovarja z občinsko upravo.

ALBIN GOLBA

Podžupan Albin Golba je zadolžen za nadzor nad urejanjem pokopališč in ekoloških otokov, prav tako nadzira upravlja­ nje z občinskimi stavbami in stanovanji (vzdrževanje, pogodbeni odnosi), sodeluje pri organizaciji občinskih prireditev in pri pripravi strategije razvoja občine, po županovi odredbi pa opravlja tudi druge naloge.

ŽUPAN MARKO MRAVLJA

Občina Naklo je članica BSC, d. o. o., Regionalne razvojne agencije v Kranju, ki nam ureja razpise. Agencija sledi zakono­ daji in razpisom, nato pa jih pripravi za posamezne gorenjske občine. Konkurenca med občinami je zelo velika, zato moramo župani stakniti glave in se odločiti, za katera sredstva bomo kandidirali ter kako jih bomo porabili. Veliko povpraševanje je predvsem po evropskih sredstvih; če želimo biti med ustreznimi kandidati, moramo z občinsko upravo, projektanti in osta­ limi akterji pripraviti zelo dobre projekte.

Načrt razvojnih projektov je smer, v katero gre občina. Če želimo imeti razvito npr. industrijsko cono, moramo v to področje vložiti čim več sredstev in izvesti kar nekaj projektov, s katerimi je ogromno dela. Najprej moramo ugotoviti, kaj potrebujejo. Dogovarjanja potekajo predvsem na občinskim svetu in komisijah, občinski svetniki pa so tisti, ki potrdijo določen projekt. Dokončna potrditev je sprejet proračun, pri tem pa je treba vedeti, katera sredstva so obvezna oz. zakonsko določena, kar pomeni, da je del proračuna namenjen šoli in sociali, ostala sredstva ter zakonsko določene transferje pa moramo uskladiti in nameniti predvidenim projektom.

Med izvajanjem projektov moramo posameznim zadevam budno slediti. Veliko je operativnih sestankov, v primeru nesoglasij med naročnikom (občino) in izvajalcem pa se vsi zapo­ sleni v občinski upravi trudimo najti najboljšo rešitev. Občina je povezana tudi z osnovno šolo Naklo. Dogovori glede financiranja in ostale pomoči potekajo z ravnateljem, ob tem pa me veseli, da je ravnatelj zelo samostojen in za nekatere investicije in vzdrževanje šolskih objektov poskrbi tudi sam.

Sem tudi član Predsedstva skupnosti občin. To je združenje občin, ukvarja pa se z zadevami, ki se dogajajo med občinami in državo, in sicer glede določenih zakonodaj in sredstev, ki jih država nameni občinam. Kot član zahtevne funkcije nimam,

vseeno pa veliko časa namenim sporočilom in informacijam, saj se moram na posamezna srečanja z ministri dobro pripra­ viti in poznati trenutno problematiko občine.

Tudi v tem letu sem redno obiskoval prireditve, proslave, razstave in občne zbore v občini, kar pomeni, da moje delo ne poteka le od ponedeljka do petka, temveč ves teden, saj se našteti dogodki večinoma odvijajo ob vikendih. Prav tako sem bil večinoma prisoten na sestankih vaških odborov, ki so ustanovljeni po določenih vaseh v občini.

Novih zamisli, idej in dela nikoli ne zmanjka. Vsako jutro se najprej posvetim pošti in vsem elektronskim sporočilom ter podpišem trenutno aktualno dokumentacijo, ki jo pripravijo zaposleni na občinski upravi. Vsak izmed njih je odgovoren za svoje področje zaposlitve, o vseh nastalih težavah pa se posvetujemo skupaj. Veliko je sestankov, usklajevanja mnenj, iskanja rešitev …

Mesečno oz. na mesec in pol potekajo tudi seje občinskega sveta. Priprava na sejo mi prav tako vzame precej časa, saj se moram na obravnavano tematiko dobro pripraviti in če že ne v celoti, pa vsaj delno poznati odgovore.

Občina Naklo prav tako financira posamezna društva. Skupaj z delavko, ki skrbi za področje računovodstva, vloge pregledava ter jim po najboljših močeh skušava ugoditi. Včasih moramo sredstva, ki jih imamo na voljo, prerazporediti iz ene postavke v drugo, da lahko financiramo določene zadeve. Kot primer lahko podam sprejem paraolimpijcev, Darka Ðurića in Sandija Novaka, ki smo jima finančno pomagali, pri tem pa sredstva delno prerazporedili.

Trenutno je aktualna problematika športnega igrišča. Najemno pogodbo z Merkurjem bomo izgubili, zato bomo v prihodnje morali poiskati nova zemljišča. Problem je predvsem v tem, da v Naklem ni dovolj velike ravne površine za nogometno igrišče.

Zavedam se, da je ena temeljnih nalog vsakega župana, da po svojih najboljših močeh zastopa in predstavlja občino.

Samo s sestanki in podpisovanjem dokumentacije za različne projekte moje delo še zdaleč ni opravljeno. Ključ do uspeha se skriva predvsem v tem, da dogajanju v občini pozorno sledim od začetne ideje in vse do zadnjega temelja. ・

Občanke in občani občine Naklo, Veliko zdravja naj bo med ­darili pod ­novoletno jelko, veliko sreče, ­zadovoljstva ter medsebojnega sožitja, saj ga vsi potrebujemo.

Vse lepo in dobro v letu 2017!

Socialni demokrati Naklo

december 2016

Glas občine Naklo

7

iz naše srenje

Grogova ulica je obnovljena Besedilo in fotografije: Mateja Kosmač Jarc

V

sodelovanju s krajani Cegelnice in Grogove ulice smo v soboto, 22. 10. 2016, slavnostno otvorili ­obnovljeno Grogovo ulico.

Za občino Naklo je bil ta dan res vesel, saj smo v sodelova­ nju s krajani tega območja pripravili kratek kulturni program, predstavili izvedena dela ter vsi skupaj malo poklepetali in nazdravili novi pridobitvi.

Potek del povzemam iz otvoritvenega govora: »Po dolgih letih usklajevanj, umeščanja v prostor, projektiranja, zagotav­ ljanja denarnih sredstev in resursov je bil spomladi 2016 projekt obnove Grogove ulice pripravljen do faze, da smo objavili javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih del. Med 4 ponudbami je bila najugodnejša ponudba ponudnika Inkaing, d. o. o., ki je bil tudi izbran za izvajalca del. 22. junija sta župan občine Naklo in direktor podjetja Inkaing podpisala pogodbo za izvedbo gradbenih del v višini 133.028,00 EUR z DDV in gradnja se je začela zares. Pogodba je obsegala obnovo in širitev vozišča z odvod­njavanjem, enostranski pločnik na severni strani vozišča, ureditev javne razsvetljave in drugih vzporednih del na lokaciji.

V skupno gradnjo sta se prijavila še Telekom Slovenije, d. d., in Elektro gorenjska, za katere se je v pločnik hkrati položilo dodatne cevi za širitev njihove infrastrukture, onadva pa sta prev­ zela del dodatnih stroškov.

Po uvedbi v delo so Grogovo ulico okupirali delavci in delovni stroji, na ulici je bil uveden enosmerni promet. Glavnina del je k sreči sovpadala s poletnim časom, ko je obremenitev cest nižja, vreme pa stabilno, zato večjih težav glede na delno zaporo ni

bilo. Podrobnosti in sprotne težave se je usklajevalo kar na gradbišču, za kar se vodji gradbišča in okoliškim prebivalcem lepo zahvaljujemo. Okoliški prebivalci so tudi prostovoljno skrbeli za jutranjo kavico na gradbišču in omogočali odlaganje materiala za delo.

Tekom del smo se odločili, da predvideno obnovo Grogove ulice podaljšamo še s pločnikom do podvoza za avtocesto in s tem uredimo varno pešpot do Cegelnice. Skupna vrednost del obnove Grogove ulice je tako znašala 127.766,00 EUR z DDV in 10.318,00 EUR z DDV za dodatni pločnik, kar je manj od podpisanih pogodb.« Grogova ulica je predana svojemu namenu. Vsem občanom in obiskovalcem želimo samo še varno pot! ・

Miklavž obiskal otroke v naklanski občini

Prvi izmed dobrih mož, ki v zadnjem mesecu leta razveseljujejo otroke, se je v naši občini ustavil prvi vikend v decembru.

Miklavžev prihod so pospremili mladi člani dramske skupine Živčki. Za najmlajše otroke so pripravili kratko predstavo z naslovom Medko sladkosnedko, za nekoliko večje otroke pa daljšo z naslovom Metuljev drugi rojstni dan. Miklavž je povabil otroke, rojene od leta 2011 do 2015 in jih obdaril. ・

8 Glas občine Naklo december 2016

Foto: Damijan Janežič

iz naše srenje

Odprli smo Pelnarjevo pot Janez Črnilec - Primožovc

G

lavni pobudniki za obnovo in otvoritev Pelnarjeve poti so člani Konjeniškega društva Naklo in ­Občina Naklo. V naslednjem letu Občina načrtuje ureditev poti še naprej.

Pohodniki so se v nedeljo, 13. 11. 2016, odpravili od farne cerkve sv. Petra v Naklem po Stagnah čez Dobravo in skozi Pečine do »žegnanega studenca«. Med dobre pol ure trajajočo nezahtevno hojo je praporščak Marko Legat - Peručev pohodnikom opisoval pot in znamenitosti. Med drugim jim je pokazal vhod v kraško jamo. Sprehajalno pot, po kateri so včasih vozili s konji, smo člani Konjeniškega društva Naklo očistili in ob njej namestili table z napisom Pelnar. Pelnar - Savski Joža je bil tisti, ki je na travnikih Pašne skupnosti Naklo na vzhodni strani Dobrave Naklanskim kmetom pasel krave. Nad njegovo kočico še danes izvira žegnan studenček. O Pelnarju, tem preprostem in prijaznem, a sila zanimivem človeku, ki je med drugim delal tudi kot kavboj v Ameriki, v domačih logih pa se je zgodaj spomladi pojavljal s prvimi šopki teloha, ko je bil v vasi še sneg. Več o njem je napisano na info tabli, ki stoji v bližini »žegnanega studenca«.

Cev, po kateri v lično oblikovano korito teče voda iz studenca, je oprta na edi­ni še ohranjeni betonski podstavek Pelnarjeve koče, katerega smo člani Ko­njeniškega društva s ko­ nji potegnili od Pelnarjeve koče do studenca.

Novost na tej poti je znamenje, v katerega smo iz bližnjega drevesa premestili Marijin kipec, dodali pa sliko sv. Martina z napisom Martin, prosi za nas. Znamenje je blagoslovil naš župnik gospod Janez Zupanc, spomine na Pelnarja pa je prebral Janez Legat. Po blagoslovu je sledila pogostitev vseh udeležencev.

Blagoslova se je udeležilo veliko število domačih občanov in tudi drugih občanov, med njimi tudi Franci Vončina in Cene Štilec, ki sta Pelnarja osebno poznala in navzočim povedala nekaj anekdot o njem. Navzoči sta bili tudi Pelnarjevi vnukinji Francka in Tončka, ki sta se zahvalili Konjeniškemu društvu Naklo in Občini Naklo.

Pelnarjeva pot je prijetna sprehajalna pot tako za domačine kot tudi za tujce. Ob »žegnanem studencu« se popotnik lahko odžeja, saj je voda res posebna, dobra, na klopci se malo spočije in nadaljuje pot proti Savi in travnikom ter nadaljuje do Snožeta in naprej v Naklo. Celotna trasa je nezahtevna, dolga pa 5,5 km. ・

Lovska družina Udenboršt

70-letni jubilej Viljem Tomat

L

ovska družina Udenboršt ima okrog 80 članov.

24. september 2016 je bil za člane LD Udenboršt, ki ima svoj sedež v Naklem, poseben dan. Določen je bil za proslavo 70 let, odkar je 11. junija 1946 23 krajanov poslalo na področno lovsko društvo Gorenjske zahtevo za dodelitev lovišča in ustanovitev lovske družine.

Lovska zakonodaja je namreč po drugi svetovni vojni določila, da v Sloveniji ne bo več klasičnih zakupnih lovišč, ampak bo z lovišči upravljalo lovsko društvo - lovska družina.

Iz seznama ob zahtevi je razvidno, da je bilo vpisanih 16 predvojnih lovcev doma iz vasi Naklo, Strahinj, Duplje, Podtabor, Zadraga, Žeje, Srednja vas, pa tudi iz Struževega in Kranja.

7 krajanov iz seznama takrat še ni imelo lovskega izpita in so se smatrali kot lovski pripravniki. 15. julija so podpisali pravila, ki jih je pripravila Zveza lovskih družin Slovenije in avgusta že določili lovskega čuvaja. 21. oktobra je Lovro Ferjanc iz

70-letnica LD Udenboršt

december 2016

Glas občine Naklo

9

iz naše srenje ­ trahinja kot starešina LD Naklo podpisal zakupno pogodbo S za lovišče Naklo.

Obseg lovišč je takratno pristojno ministrstvo večkrat spre­ minjalo in leta 1949 je nastalo lovišče Kranj, ki je združilo lovišča Naklo, Kranj in Šenčur. Tako je bila potem tudi obli­ kovana lovska družina Kranj.

Leta 1954 je ponovno prišlo do sprememb. 29. 10. 1954 je Okrajni ljudski odbor Kranj sprejel sklep o določitvi 16 lovišč, med njimi novoimenovano lovišče Udenboršt v mejah, ki so praktično ostale enake do danes (od Kranja po reki Savi do izliva Bistrice, po njej navzgor do Debevčevega kamnoloma, po grebenu Kriške gore do vrha Irck, nato skozi Srnino dolino do Golnika in preko Letenc do ceste, ki pelje v Kranj, mimo Vodovodnega stolpa do izliva Kokre v Savo). Danes je tako lovišče na ozemlju občin Naklo, Kranj in Tržič.

Lovci prejšnje LD Kranj so se morali odločiti, v kateri LD bodo nadaljevali s članstvom. Za LD Udenboršt se je javilo 34 lovcev in še 16 iz LD Križe. Od teh je danes edino še živeči naš naj­ starejši član Danilo Gradišar. Število članov se je z leti nekoliko povečalo, zadnja desetletja pa se vrti okoli števila 80.

Za obeležitev 70-letnice je UO LD imenoval odbor, ki naj pripravi ustrezne aktivnosti, svečani zbor in kroniko. Velike začetne načrte okoli proslave kot izdaje kronike je prekrižalo pomanjkanje denarja v blagajni.

Kljub zapletom pa so se v sončni soboti, 24. septembra 2016, ob 15.15 uri oglasili zvonovi nakelske župnijske cerkve sv. Petra in vabili na Hubertovo mašo, ki se je pričela ob 15.30 uri.

Maše so se poleg domačinov in članov LD Udenboršt udeležili lovci iz LD Mokronog, s katerimi se lovci LD Udenboršt srečujejo nekajkrat letno, in lovci pobratene LD Jelen - Čavle, ki je lovačko društvo vključeno v Lovački savez Primorko-Goranske županije in ima lovišče na Platku blizu mesta Reka na Hrvaškem.

Oltar v cerkvi je bil okrašen s cvetnim aranžmajem in mogočnimi rogovi jelena, kot je v navadi za Hubertovo mašo. Mašo sta darovala nakelski župnik Janez Zupanc in Jože Kohek iz župnije Mokronog - sin našega večletnega vodje jesenskih skupnih lovov Jožeta Kohka iz Križev. Berilo sta brala naša člana Aleš Kokalj in Štefan Hudobivnik, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Bohinjski rogisti.

Ob tej priliki je bil v cerkvi ob udeležbi lovskih praporov so­ sednjih lovskih družin, blagoslovljen prapor LD Udenboršt, ki ga zvesto nosi tako na proslavah kot v spremstvu lovcev na njihovi zadnji poti naš dolgoletni praporščak Slavko Hozjan iz Predoselj.

Hubertova maša ob jubileju

10 Glas občine Naklo december 2016

Slavnostno izobešanje trakov Po maši je sledilo skupinsko slikanje članov LD Udenboršt pred Kulturnim domom Janeza Filipiča. Po slikanju so se zbrani napotili v dvorano, kjer jih je pričakal pozdrav našega lovca Janeza Žužka in njegove žene, oblečene v gorenjsko narodno nošo. Vsakemu obiskovalcu sta ponudila aperitiv in podarila vrečko s knjižico »Lovska družina Udenboršt 70 let«.

Zbranim v dvorani so zadoneli lovski rogovi, ki so naznanili začetek slavnosti. Jože Mohorič, ki je povezoval program, je pozval starešino LD Metoda Grašiča k besedi. Ta je uvodoma pozdravil vse prisotne in še posebej predstavnika Lovske zveze Slovenije in predsednika Zveze lovskih družin Gorenjske Petra Belharja, župana občine Tržič Boruta Sajovica, lovce prijatelj­ skih in pobratene lovske družine, častne člane LD, župnike in hkrati opravičil župana občine Naklo.

V nadaljevanju je poudaril, da je svečanost posvečena prvenstveno članom LD, ki delujejo v šestih sektorjih tako, da smo lahko ponosni na opravljeno delo, na objekte in na skrb za varstvo narave in gojitev divjadi. Povedal je, da so v zadnjih desetih letih kot starešine uspešno vodili lovsko družino Jakob Piskernik, Anton Markič, in Dušan Ravnihar, kot gospodarja pa Janko Troha in Matija Janc. Poudaril je dobro sodelovanje z lastniki zemljišč, sosednjimi LD, se zahvalil starejšim lovcem, z minuto molka počastil preminule ter opozoril na potrebo po stalnem izobraževanju, gojitvi prijateljskih odnosov, na druženje v zeleni bratovščini in ohranjanju narave.

Za kulturno popestritev so poskrbeli člani folklorne skupine Podkuca, ki so prikazali nekaj plesov, s katerimi se predstav­ ljajo po Sloveniji.

V nadaljevanju je Viljem Tomat kratko predstavil 70-letno delo lovske družine. Opozoril je na to, da je bila ob 50-letnici izdana Spominska kronika, enako tudi ob 60-letnici, ter predstavil zapise iz brošure »LD Udenboršt 70 let«, ki so jo lovci prejeli ob vstopu v dvorano. V njej je kronološki zapis delova­ nja zadnjih desetih let in opisi nekaterih področij delovanja dogajanja.

Sledilo je svečano pripenjanje trakov na prapor LD. Odbor za organizacijo 70-letnice LD Udenboršt je predlagal UO, da se pripravijo trakovi sponzorjev in trak z izvezenimi priimki članov LD, ki bodo darovali določen prispevek za to. Odziv je bil pri­ meren in spominski trak občine Naklo je zaradi opravičene odsotnosti župana pripel starešina LD Udenboršt.

Spominski trak DUO ŽIBERNA, d. o. o., je pripel naš član Branko Žiberna, ki je tudi član UO LZ Slovenije.

Spominski trak Danila Gradišarja je pripela njegova hčerka, trak STENA, d. o. o., Mavčiče je zaradi opravičila predstavnika

iz naše srenje firme pripel naš starešina, trak BREZA, d. o. o., pa direktor firme Jaka Grašič. Trak z imeni članov LD Udenboršt je pripela članica LD in predsednica odbora za organizacijo 70-letnice LD Katja Bevk.

V pozdravnem govoru je predsednik ZLDG Peter Belhar v ime­nu LZS pozdravil zbor, čestital LD za delo v preteklih sedmih desetletjih, za vzorno skrb za naravo in delo pri gojitvi divjadi ter za sodelovanje v organih tako ZLDG kot LZS. Podobne čestitke je izrazil tudi župan občine Tržič Borut Sajovic, ki je opozoril na to, da je precejšen del lovišča, s katerim gospodari LD, v občini Tržič, in zaželel za prihodnja leta tako lovski družini kot članom veliko uspehov in zadovoljstva.

Zbor je pozdravil tudi predstavnik - starešina LD Dobrča Tomaž Stritih, ki se je zahvalil za dobro sodelovanje in tradicionalno izvajanje skupnih jesenskih lovov, kar naj velja tudi za prihodnje obdobje.

Ko so utihnili lovski rogovi je sledila podelitev zahval, priznanj in odlikovanj. Starešina Metod Grašič in gospodar Matija Janc sta podelila najprej zahvale občinam Kranj, Naklo in Tržič, kjer je naše lovišče, postaji milice, Centru za obveščanje kakor tudi Biotehničnemu centru Strahinj.

Sledila je podelitev bronastih plaket ZLDG, ki so jih prejeli: Bahun Janez, Bevk Katja, Dovjak Matija, Keršič Aleš, Markič Lovro, Nahtigal Janez, Petrovič Milivoj, Požgaj Edmund, Šparovec

Leon, Vogrin Gašper, Žnidar Janez in še Lukić Zoran in Žunić Ivica iz LD Jele-Čavle. Srebrne plakete so prejeli: Goričan Drago, Grašič Metod, Krničan Dušan in Mravlje Janez. Plakete je podelil predsednik ZLDG Peter Belhar.

V imenu LZS je podelil še znak za lovske zasluge lovcem iz pobratene LD Fučak Blažu, Ivici Fučak in Marinku Linić, Zlati znak za zasluge Jožetu Kohku, Borisu Zahariji pa Red za lovske zasluge III. Stopnje.

Plakete Lovačkog saveza Primorsko Goranske županije so prejeli iz rok predsednika LD Jelen Čavle Borisa Zaharije: Drago Goričan, Antom Markič in Viljem Tomat, odlikovanja Lovačkog saveta Hrvatske pa Branko Žiberna, Matija Janc in Dušan Ravnihar. Lovski družini je izročil tudi priložnostno darilo - sliko.

V nadaljevanju je bilo na tem svečanem zboru podeljeno častno članstvo članoma LD Udenboršt Danilu Gradišarju in Karolu Pečniku, ki sta v svojem dolgoletnem članstvu opravljala številne dolžnosti tako v lovišču kot v organih lovske družine.

Lovski družini je predsednik Lovsko kinološke zveze Gorenj­ ske Janez Nahtigal izročil najvišje priznanje zveze - zlato plaketo.

Po izvedbi lepih lovskih melodij s strani Bohinjskih rogistov je starešina LD zaključil svečani zbor in pozval vse v prostore gostišča Kresnik na tovariško druženje. ・

Kinološko društvo Naklo

Znova med svetovno elito Metka Bartol

L

etošnje leto je bilo za KD Naklo zelo uspešno tako v tekmovalnem kot v gospodarskem pogledu.

Pomembni dogodki so se vrstili kar drug za drugim.

Najbrž ste opazili, da je na našem poligonu ob nadvozu nad avtocesto ob cesti za Strahinj posta­lo precej živahno, saj je vadišče Janeza Bartola zasedeno praktično vsak dan. Po končanih spomladanskih tečajih Tomaž Bartol, član slovenske smo v poletni akciji namdržavne reprezentance reč dokončno preselili svoje domovanje z naslova ob Merkurju na Staro cesto 56.

Tako zdaj na enem poligonu potekajo treningi naših tekmovalcev, skupine za agility in vseh skupin, ki obiskujejo naše tečaje.

Ti so se za letos že končali, znova pa z njimi začnemo prvi teden v marcu kot že vsa leta doslej.

Letos smo prvo soboto v septembru prvič pripravili tudi dan odprtih vrat, ki je bil prava uspešnica, tako da smo se odločili, da bo postal tradicionalen. Udeležilo se ga je okoli sto ljubite­ ljev psov s svojimi štirinožnimi prijatelji in z zanimanjem so se nam pridružili na naši predstavitvi. Posledično je bil tudi vpis v posamezne tečaje toliko številčnejši.

Uspehi pa so sledili tudi na tekmovalnem področju. Tomaž Bartol se je s svojim nemškim ovčarjem kvalificiral v državno reprezentanco, ki nas je zastopala na svetovnem prvenstvu šolanih psov po programu IPO 3 v Novi Gorici in med 145

prijavljenimi pari osvojil odlično 34. mesto.

Na svetovnem prvenstvu nemških ovčarjev v nemškem Meppnu nas je po istem programu zastopala Simona Žiberna s svojo ovčarko in med 130 tekmovalci sta zasedli 94. mesto. To je bilo njuno prvo tekmovanje in tekmovati pred polnim štadionom ni preprosto niti za psa niti za vodnika.

Tako tekmovanje v Novi Gorici kot v Mep­ pnu je potekalo po pet dni, tekmovalni pari pa Simona Žiberna in trener Božo Simonič so se preizkusili v obrambi, sledenju in poslušnosti. Konkurenca je bila v obeh primerih izredno močna, tako da sta bili izkušenost vodnika in starost psa izrednega pomena. Samo tisti, ki se ukvarjajo s tem športom, vedo, koliko let treninga je potrebnega za take uvrstitve, saj je tekmovanje po programu IPO 3 med vsemi kinološkimi disciplinami znano kot najzahtevnejše. Če ob tem vemo, da

december 2016

Glas občine Naklo 11

iz naše srenje

Alenka Kučič, Tanja Ficko Trček in Tina Bole so tekmovalci iz tujine večinoma sami profesionalci, potem so doseženi uspehi še toliko slajši.

Odlično so se odrezali tudi naši agilitaši, saj sta se kar dva para zavihtela v državni vrh. Uroš Gosar je s svojim psom osvojil prvo mesto v pokalu Slovenije (medium) in drugo mesto v državnem pokalu, Danica Račič Ahačič pa je s svojim psom zasedla prvo mesto v državnem pokalu med veterani (large).

Pomembno delo v našem društvu opravlja tudi enota reševal-

nih psov, ki se vsako leto udeleži veliko reševalnih akcij po celotni Sloveniji ob večjih naravnih nesrečah pa tudi v tujini. Letos so na največjem slovenskem tekmovanju, tokrat že 18. Talanovem memorialu po vrsti, med 10. ekipami zasedli prvo mesto. Memorial je zasnovan kot tekmovanje trojk - treh vodnikov s psi.

Celodnevno tekmovanje je sestavljeno iz disciplin, s katerimi se vodniki reševalnih psov srečujejo v resničnih akcijah. Pomerijo se v iskanju izgubljenih v gozdu, zasutih pod ruševinami in pogrešanih ob poti. Pokazati morajo tudi poslušnost psov, premagovati lažje in težje ovire, se izkazati pri uporabi vrvne tehnike in nudenju prve pomoči. Zmagovalno ekipo so sestavljale: Alenka Kučič z Bobom, Tanja Ficko Trček z Amy in Tina Bole z Boko.

Prav vsi si zaslužijo iskrene čestitke. Še v prihodnje jim želimo veliko uspehov in seveda tudi veliko užitkov ter veselja pri njihovem delu s psi. In ta zagotovo ne bo izostal, saj se vztrajnost in trdo delo vedno obrestujeta. Aktivnost naših članov oz. druš­ tva pa se ne kaže le v dobrih rezultatih s tekmovanj, temveč tudi v kinološki samodisciplini krajanov Nakla, saj so posamezniki, ki menijo, da jim za svojim psom ni treba pospraviti, ker se na travniku ali ob poti drekec tako ali tako ne vidi (v resnici pa ne razpade, o čemer se vsako leto znova prepričamo, ko sneg skop­ni), vse redkejši. Se vidimo prvi ponedeljek v marcu!

Vsem občanom Nakla želimo mirne praznike in vse dobro v letu 2017! ・

Konjeniško društvo Naklo

Pogled v leto 2016 Silva Gregorec

Konjeniško društvo Naklo je bilo v letu 2016 uspešno. Delovalo je na različnih področjih. Aprila smo se udeležili blagoslova konj v Gorjah, kjer smo zmrzovali, kot bi bilo na sv. Štefana dan. Nazaj grede smo šli s konji okrog Blejskega jezera, bilo je lepo, ampak zelo mrzlo. Dva dni za tem je odšel Tone s kočijo v Avstrijo na srečanje konjenikov treh dežel. 15. maja smo ko­njeniki Konjeniškega društva Naklo pospremili mednarodno kolono starodobnikov skozi Naklo. 12. junija smo se udeležili 19. srečanja ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jablah, kjer smo predstavili voz lojtrnik in kimpež.

Junija smo bili na ogled celotni Sloveniji. V Naklem je TV Slovenija snemala oddajo Dobro jutro. Predstavili smo se v šti­ rih vklopih in prikazali kulturno dediščino starih vozov in vpreg ter vrtanje vodovodih cevi. Na prizorišče je pripeljal največji ohranjen parizar v Sloveniji in edina še ohranjena poštna kočija.

V okviru praznovanja Na vasi se dogaja smo v Dupljah pripravili vleko traktorja za pokal najmočnejši Naklanc. V kate­ goriji žensk sta pokal osvojili predsednica in podpredsednica KD Naklo, v kategoriji moški nad 50 let pa je bil najmočnejši župan občine Naklo Marko Mravlja.

3. julija smo sodelovali na 25. Furmanskem prazniku v Postoj­ ni s tremi enotami, od katerih sta dve osvojili pomembni nagradi, in sicer največji parizar in babica, ki je hitela k porodnici in se tudi domenila za pomoč noseči voditeljici Ani Tavčar.

Ob prvi obletnici smrti legendarnega Slavka Avsenika smo se konjeniki odpravili v Begunje in se mu poklonili ob njego­ vem grobu. Odšli smo že v dopoldanskih urah in se vrnili pozno popoldan, saj je bila pot dolga in vroča, potrebni so bili počitki in napajanja, en konj je popil 25 l vode. Vendar Slavko Avsenik to zasluži.

12 Glas občine Naklo december 2016

22., 23. in 24. julija smo se udeležili blejskih dnevov. Tam smo sodelovali kot animatorji in zabavali številno množico iz vseh koncev sveta. Avgusta smo se udeležili tradicionalne po­ vorke v Beljaku. Sodelovali smo z Bemostrovim Štajerjem, na vozu smo prikazovali vrtanje lesenih borovih cevi, družbo pa je popestril naš veseli planšar Andrej. Na povabilo Razvojnega

iz naše srenje društva Merče smo teden za tem odšli v Dutovlje, kjer smo sodelovali v povorki predstavitve starih kmečkih obrti. Uživali smo tudi v okusih Krasa - praznik prušuta in terana.

Tudi Vaški sejem v Seničnem ni minil brez našega sodelova­ nja. Odeti v prelepe gorenjske narodne noše smo se podali v Kamnik. Tam smo sodelovali v povorki narodnih noš z dvema zapravljivčkoma. Marjan je peljal člane našega društva, Janez pa direktorja Splošne bolnice Jesenice dr. Janeza Poklukarja in njegovo družino. Dr. Poklukar in njegova žena Bernarda prenašata kulturno dediščino oblačenja v narodne noše tudi na svoje štiri otroke.

Skozi celo leto smo delali na projektu Pelnarjeva pot in delo

zaključili z blagoslovom znamenja.

Na dan sv. Štefana bo tradicionalno, že 20. žegnanje konj ob 11. uri na parkirišču za Domom Janeza Filipiča. Tako kot lansko leto tudi letos pripravljamo novost, in sicer za vse otroke, ki prinesejo na žegnanje svojega najljubšega konjička. Ko­ njički naj bodo lepo urejeni, počesani, s pentljami in zvončki.

Na stoj­nicah bodo vsi razstavljeni in skupaj s pravimi velikimi konji bodo dobili tudi blagoslov. Mlajši udeleženci bodo prejeli sladko presenečenje. Za topel čaj in kuhano vino bo poskrb­ ljeno. Lepo vabljeni. Vabljeni tudi ljubitelji konj in vsi občani občine Naklo. (Konji morajo imeti veljaven ID.) Srečno 2017 vam vsem želi Konjeniško društvo Naklo. ・

Pomoč na domu in razvoz kosil na dom Martina Bizjan, strokovna delavka

V Domu starejših občanov Naklo nudimo izvajanje storitev pomoč družini na domu. Storitev je namenjena občanom Nakla, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri vsakdanji negi, oskrbi ali si želijo več socialnih stikov z okoljem. S storitvijo omogočamo kakovostno življenje starejših, bolnih in invalidnih na domu, obenem pa z njo razbremenimo tudi svojce uporabnikov storitve. Pomoč izvajajo usposobljene socialne oskrbovalke in poteka vse dni v tednu.

V Domu izvajamo tudi razvoz kosil na vaš dom. S storitvijo zagotavljamo zdravo, uravnoteženo in starostniku primerno

hrano v njihovem domačem okolju.

Vsem dosedanjim uporabnikom se za­ hvaljujemo za sodelovanje, obenem pa obveščamo ostale, ki bi potrebovali katero od naših storitev, da pokličete na tel. št. 04/ 27 72 545 (04/ 27 72 540) ali pišete na e-pošto: dom.preddvor@dso-preddvor.si.

Skupaj s sodelavci se veselimo sodelova­ nja z vami. Storitve bomo še naprej zagotavljali strokovno in ­kakovostno. ・

Turistično društvo Naklo

Veseli rezultatov dobrega dela Besedilo in fotografije Damijan Janežič

Turistično društvo Naklo dela s polno paro. Vsakega od zadnjih treh predavanj v novembru se je udeležilo več kot petdeset obiskovalcev iz naklanske in sosednjih občin, kar je za Naklo velik uspeh. Pripisati ga gre vztrajnosti in marljivosti upravnega odbora Turističnega društva.

V soboto, 5. novembra, smo pripravili 2. druženje ob kosta­ nju in mladem vinu. Prireditev smo umestili v središče Nakla pred trgovino Matjaž blizu Voglarjevega spomenika. V tem delu Naklega ali ob župnijski cerkvi bi se morala odvijati večina prireditev na prostem v Naklem. Naše društvo je mimoidoče pogostilo s pečenim kostanjem in vinom. Obenem so se Naklanci družili, kar Naklo močno pogreša. Letos smo sodelovali z Likovnim društvom Naklo, ki je na ogled postavilo nekaj jesenskih tihožitij njihovih mladih članov, ki že skoraj leto dni nabirajo likovno znanje. Žal je prireditev okrnilo slabo vreme.

Zato mladi likovniki niso mogli v živo pokazati svojega znanja.

V četrtek, 10. novembra, je Turistično društvo Naklo v Domu Janeza Filipiča pripravilo vsakoletno prireditev Najlepše doma.

S priznanji smo nagradili lastnike lepo urejenih hiš in vrtov. Za celotno ureditev hiše in vrta so jih prijele družine Ciglič Murn iz Strahinja, družina Jožeta Jošta iz Naklega in Stegnar iz Strahinja. Za lepo balkonsko cvetje so priznanja dobile družine Mirka Poličarja iz Naklega, Uranič z Okroglega, Jožeta Ažmana iz Naklega in Marija Potočnik iz Naklega. Za vzgojo nageljnov so jih prejele družine Matjaža Zelnika s Pivke, Drinovec iz Strahinja in Pintar iz Strahinja. Za nagrado so dobile

po eno korito nageljnov. V kulturnem programu so nastopili godci folklorne skupine Podkuca in ljudski pevci Šestica, člani Folklorne skupine Društva upokojencev Naklo. Predsednik Aleš Kokalj je predstavil Muzej mlinskih kamnov na Polici kot pomembno turistično točko. Med drugim je dejal: »Današnji zahtevni gost si ne želi le postelje, pač pa okušati naše krajev­ ne jedi, si ogledovati naravo, arhitekturno, slikarsko, kiparsko, tehnično in drugo dediščino naših prednikov. Muzej mlinskih kamnov je namenjen vsem, ki jih zanima tehnična dediščina.«

Igralci Teatra prof. z Jesenic, Spredaj butalski policaj in Cefizelj (Žiga Konjar).

december 2016

Glas občine Naklo 13

iz naše srenje Po končani podelitvi priznanj, podelila sta jih predsednik Aleš Kokalj in podpredsednik Rado Vodenik, je Teater prof., sestavljen iz profesorjev Srednje šole Jesenice, odigral komedijo Butalci. Med njimi je v več vlogah nastopil Naklanec Žiga Konjar. Še posebej je blestel v vlogi razbojnika Cefizlja.

Konec oktobra smo začeli s potopisnimi in domoznanskimi predavanji.

Prvi je 25. oktobra prišel v Naklo Kranjčan Tadej Bolta. Predstavil je države Bližnjega vzhoda. Turčijo, Irak, Jordanijo, Sirijo, Libanon. Na potep se je odpravil pred osmimi leti. Na potopisnem predavanju je povedal, da je bilo življenje ljudi bližnjega vzhoda kolikor toliko zadovoljivo. Revežev ni bilo. Zdaj, po voj­ ni, ki v Siriji še traja, pa je vse v razsulu.

15. novembra nam je Strahinjec Aleksander Novinec na potopisnem predavanju predstavil Indonezijo, kamor sta med dopustom potovala z ženo. Povedal je da je dežela zanimiva in ima raznovrstno cvetje, lepa riževa polja, kokos, banane … Čeprav leži v tropskem pasu in se temperatura giblje med 25 in 35 stopinjami, ni vroče. Problem je le visoka vlažnost. Povsod, kjer se je ustavil, je poiskal prodajalno, ki je prodajala vžigalice.

Tako je s potovanja za svojo zbirko prinesel nekaj novih vžiga­ ličnih škatlic.

22. novembra se je jamar in zbiralec mineralov in fosilov Davorin Preisinger iz Kranja oglasil v Naklem. Predstavil nam je podzemni svet Udin boršta. Povedal je, da je Udin boršt kraškega izvora in zakaj so nastale jame. Kamnine Udin boršta so iz konglomerata, ki ga veže kalcit. Ta se počasi topi, zato v neka­ terih jamah, predvsem v Veliki Lebinici pri Strahinju, že nastajajo majhni kapniki. Med večjimi je še Arneševa Luknja v Spod­ njih Dupljah. Večina jam je na zahodnem robu Udin boršta.

Več kot petdeset obiskovalcev je poslušalo predavatelja Davorina Preisingerja.

29. novembra nas je obiskal Samo Košnik, Naklanec, ki živi v Šenčurju. Slikovito in na humoren način je predstavil 46 odtenkov Tanzanije v Afriki. Samo skuša biti pronicljiv opazovalec današnje Afrike. Predstavil je Masaje, ki to niso, so le izdelek turistične industrije. Obiskovalci te industrije prihajajo iz Tanzanije ne da bi vedeli za Darwinovo nočno moro na Viktorijinem jezeru, ali pa, da je to državo popeljal v osamosvojitev in jo do leta 1985 vodil Julius Nyerere - ena največjih osebnosti 20. stoletja in častni doktor Univerze v Ljubljani.

Damijan Janežič je avgusta letos v reviji Turistične zveze Slovenije Lipov list objavil prispevek z naslovom Majhne vasi z velikimi ljudmi. V njem obravnava Muzej mlinskih kamnov na Polici, spominsko sobo Mimi Malenšek v kulturnem domu v Podbrezjah, spominska obeležja Ivani Kobilca, Mimi Malenšek in Karlu Mauserju pri župnijski cerkvi v Podbrezjah, Francu Pircu, pri župnišču v Podbrezjah in pohod h Krivi jelki v Udin borštu. Obenem je predstavil značilne jedi vasi občine Naklo. ・

Delo OO RK Duplje v letu 2016 Predsednica KO RK Duplje Stanka Malovrh

B

liža se konec leta in rada bi napravila tako imenovano inventuro v letu 2016 o delu naše humanitarne organizacije v letu 2016.

Najprej moram omeniti naših enajst prostovoljcev. Rada bi se jim s tega mesta zahvalila za delo, ki ga opravijo čez celo leto, za njihov prosti čas, ki ga podarijo drugim ljudem.

Prostovoljci so se takoj na začetku leta podali po vaseh Spodnje Duplje, Zgornje Duplje in Zadraga in pobrali članarino in prostovoljne prispevke. Prav vsak evro šteje, zato bi se rada zahvalila vsem krajanom, saj le tako lahko delujemo skozi vse leto.

14 Glas občine Naklo december 2016

V mesecu februarju smo imeli že prvo akcijo, saj smo šli na Zavod za transfuzijo v Ljubljano na odvzem krvi, kot vsako leto.

Avtobus je bil zelo dobro napolnjen. Ob tej priliki smo se pri kosilu zahvalili krvodajalcem, ki so kri darovali 5-, 10-, 20-, 25-, 30-, 35-, 40- in 45-krat in jim podarili priznanja in značke. Seveda pa nismo pozabili na tiste naše mlade krvodajalce, ki so kri prišli darovati prvič. Teh smo vsako leto še posebej veseli, saj dokazujejo, da gredo po stopinjah svojih starejših vzornikov.

iz naše srenje Kar se tiče krvodajalstva, je seveda organizirana naša teren­ ska akcija v mesecu septembru. Letos je bila to že četrta, in sicer v gasilskem domu v Dupljah. Z našo organizacijo, s pomočjo gasilcev in pod okriljem OZ RK Kranj je darovalo kri 97 krvodajalcev.

V LETU 2017 BOSTA KRVODAJALSKI AKCIJI 10. FEB­ RUARJA OB 6.30 V LJUBLJANI, 23. JUNIJA PA V GASILSKEM DOMU DUPLJE. Naša naslednja aktivnost, za katero lahko rečem, da je že kar tradicionalna, je ob občinskem prazniku občine Naklo. Vsako leto v okviru prireditve Na vasi se dogaja v mesecu juniju krajevni odbor RK Duplje izvaja brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Letošnje leto se je tako meritev udeležilo kar 57 vaščanov.

Prikaz oživljanja z defibrilatorjem smo izvedli ob srečanju motoristov pred Merkurjem, kjer smo imeli tudi stojnico. Zavedamo se, kako važno je znanje in uporaba ob prometnih nesrečah, saj tam šteje prav vsaka sekunda.

Naslednjo prireditev omenjam prav z velikimi veseljem. Pri­ družili smo se namreč sprejemu naših paraolimpijcev v občini Naklo. SANDI NOVAK je naš krajan, DUPLJANEC, na katerega smo zelo ponosni. Ko srečaš tako skromnega, iskrenega in hkrati iskrivega fanta, ti pač zaigra srce. Takrat spoznaš, da prosta ura, ki jo nameniš za druge, da največ tebi.

Omenila bi, da letos Rdeči križ Slovenije praznuje 150 let ustanovitve.

Vsako leto okrog 1. oktobra - dneva starejših organiziramo proslave v štirih domovih starejših občanov. Tudi v Naklem smo imeli krajšo prireditev in manjše obdarovanje. Varovanci doma so ob programu uživali in nekateri z nastopajočimi tudi zapeli. Bilo je prijetno vzdušje. Rada bi se zahvalila tudi osebju doma, da imajo posluh in nam omogočijo srečanje.

Ob koncu leta pa seveda ne pozabimo tudi na naše starejše in bolne krajane. V teh dneh jih bomo seveda obiskali. Tega se vsi prostovoljci veselimo. Vseh obdarovanih je vsako leto med 70 do 80.

Imeli smo še nekaj skupnih akcij z Območnim združenjem RK Kranj. Tako smo zbirali sredstva za invalidko Ano, pomagali pri humanitarnem koncertu; zbrana sredstva smo namenili za socialno ogrožene družine, za hrano in plačilo položnic.

Ker pa se bliža konec leta, dovolite, da se še enkrat zahvalim vsem krajanom za pomoč, vsem prostovoljcem za dobro voljo in njihov prosti čas, ki ga darujejo preko celega leta.

Rada bi, da se nam pridruži čim več ljudi, pogrešamo predvsem mlade in jih vabimo v naše vrste.

Saj veste, kaj piše Ivan Minatti: NEKOGA MORAŠ IMETI RAD. In verjemite, mi vas imamo radi. Znamenje dobrega srca je vesel obraz. Želimo vam pokloniti trenutek veselja, sreče, zaželeti zdravja v novem letu in nasvidenje v prihodnjem! ・

V Strahinju potekal forum o obnovljivih virih in energetski učinkovitosti doc. dr. Drago Papler

E

nergija je eden ključnih izzivov sodobne družbe, gospodarstva ter energetske in podnebne politike. S tem zavedanjem so Gorenjske elektrarne, podjetje v skupini Elektro Gorenjska, organizirale 4. Forum obnovljivi viri energije na Biotehniškem centru Naklo v Strahinju. Dogodek je odprl vrata za priložnosti na področju upravljanja z energijo, učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije v kmetijstvu.

Ob tej priložnosti sta bila podeljena dva certifikata: Gorenj­ skim elektrarnam certifikata za sistem upravljanja z energijo po standardu ISO 50001 in Biotehniškem centru Naklo za stan­ dard Družbeno odgovorno podjetje po smernicah ISO 26000 za družbeno odgovornost. Župan Marko Mravlja je v pozdravnem nagovoru čestital obema prejemnikoma certifikatov podjetju Gorenjske elektrarne in Biotehniškemu centru Naklo: »To je vrh ledene gore, tisti del, ki plava, pa je zelo neprijeten in neprijazen. To je pa tisto delo, ki ga je potrebno opraviti, da so vidni rezultati in uspeh. Zahvaljujem se obema partnerjema za izredno dobro sodelovanje, Gorenjskim elektrarnam iz skupine Elektro Gorenjska in Biotehniškemu centru Naklo v tem okolju. Občina Naklo počasi, vendar vztrajno sledi napredku, kar se tiče uporabe bioenergije oziroma izrabe energije iz sončnih elektrarn.«

Doc. dr. Drago Papler, Igor Likar, Aleš Ažman, dr. Marijan Pogačnik, Aleš Kranjc Kušlan. Foto: Nejc Petrovič

december 2016

Glas občine Naklo 15

iz naše srenje Certifikat kot referenca in kompetenca

Gorenjske elektrarne so prvo podjetje v elektroenergetskem sistemu Slovenije, ki je prejela certifikat za standard ISO 50001 sistem upravljanja z energijo za proizvodnjo in prodajo električne energije iz obnovljivih virov energije ter razvoj in vode­ nje projektov učinkovite rabe in upravljanja z energijo. Projekt vzpostavitve sistema upravljanja z energijo po mednarodnem standardu ISO 50001 je vodil svetovalec direktorja za raziskave in razvoj doc. dr. Drago Papler. Certifikat ISO 50001 je družbi Gorenjske elektrarne predal direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje SIQ Igor Likar, prevzel pa ga je direktor družbe Aleš Ažman.

Projekt družbeno odgovorno podjetje je na Biotehniškem centru Naklo vodila vodja skupnih služb Tatjana Geč. Certifikat je Biotehniškemu centru Naklo podelil Aleš Kranjc Kušlan z Inštituta Ekvilib, prevzel pa ga je direktor dr. Marijan Pogačnik.

Družbeno odgovorno delovanje

Dr. Marijan Pogačnik, direktor Biotehniškega centra Naklo, je povedal: »Certifikat je nadaljevanje ostalih certifikatov, ki jih imamo. Biotehniški center Naklo je začel s prvim certifikatom ISO 9001:2008 za upravljanje. Pomembno se mi zdi, da kot izobraževalna ustanova, kjer se giblje blizu 1000 mladih, pomemb­no vplivamo na njihovo razmišljanje in na njihovo delovanje. Če 129 zaposlenih razmišlja pravilno in daje prave zglede, potem to lahko prenesemo na mlade. Mladi bodo kasneje definirali naše življenje in pomembno vplivali na mnoge politike. V ospredju je trajnostni razvoj, ki ga imamo v vseh programih tudi biotehniških, tudi naravovarstvo, ki tudi pomembno vpli­va na naš razvoj. Biotehnika je pomembna tudi za oko­

raj a k t s Li OJ M za

lje, da pustimo okolje našim zanamcem tako, kot smo ga dobili ali ga celo izboljšamo. Mislim, da je pomembna spodbuda za delovanje naprej. Zahvaljujem se našim zaposlenim, ki so se trudili dobro leto, da smo dobili ta osnovni certifikat, posebno Tatjani Geč, ki je gonilna sila na naši instituciji in skrbi, da to prenašamo na ostale zaposlene.« Povedal je, da so se odločili, da bodo v Biotehniškem centru Naklo v prihodnosti uporabljali obnovljive vire energije. S takšnim partnerskim sodelovanjem, ki ga želijo nadgraditi s skupno raziskovalno dejavnostjo, lahko pridejo hitreje do rezultatov. »Četrti Forum Obnovljivi viri energije je bil pika na i in za­ ključek procesa vzpostavitve sistema upravljanja z energijo po standardu ISO 50001, ki je skozi energetsko politiko, energetsko načrtovanje, energetski pregled, energetske kazalnike, delovanje, preverjanje, merjenje in analiziranje, z izvedbo komuniciranja in promocije preko dogodka namenjenega široki javnosti,« je dejal vodja programskega in organizacijskega odbora foruma doc. dr. Drago Papler.

Na četrtem forumu Obnovljivi viri prihodnosti je bilo dva­ najst predavanj v dveh tematskih sklopih upravljanje z ener­ gijo in obnovljivi viri energije v kmetijstvu ter okrogla miza.

Na predstavitvah so spregovorili o prednostih energetskega knjigovodstva, energetskih pregledih, predstavili so primere dobre prakse, s katerimi se lahko pristopi k celovitemu uprav­ ljanju z energijo, kar posledično vodi v ustvarjanje prihrankov v javnem in zasebnem sektorju.

V sklopu Obnovljivi viri energije v kmetijstvu so se s primeri dobrih praks usmerili na področje trajnostnega razvoja, energetske samooskrbe v krožnem gospodarstvu, trg lesnih goriv, ogrevanje rastlinjakov z lesno biomaso, bioplinske tehnologije, prostorske merske tehnologije ter možnostih financiranja v EU projektih.

Na okrogli mizi z naslovom Upravljanje z energijo v javnih stavbah – priložnost za javni in zasebni sektor na področju ener­getske učinkovitosti in zniževanja stroškov so sogovorniki spregovorili o koristih sistematičnega upravljanja z energijo, ki investicijsko gledano, niso visoke, prinašajo pa ogromne pri­ hranke. Četrti Forum Obnovljivi viri prihodnosti 2016 je uspel. Razpravljavci so zbranim predstavili številne priložnosti, ki jih na področju energije in energetike prinaša celovito upravljanje z energijo.

Sledil je prikaz demonstracijskega projekta energetsko nad­ zornega informacijskega sistema sistema »GEKenergija«, ki daje prihranke. Družba Gorenjske elektrarne so ga vgradile za spremljanje porabe toplote in električne energije na stavbah Biotehniškega centra Naklo v Strahinju. ・

Obvestilo

Vsem želimo vesel božič in uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev v letu 2017.

Lista za MOJ kraj

Konjeniško društvo Naklo ima v lasti betonski podstavek, v katerega lahko postavite slavnostni mlaj ob različnih obletnicah. Podstavek je lociran na dvorišču podjetja Grapak v Strahinju. Uporaba podstavka je brezplačna, stroške postavitve in prevoza pa poravnate podjetju Grapak, ki vam zagotovi dostavo in odvoz po uporabi.

Vse informacije na tel. št. 041528610.

Upravni odbor Konjeniško društvo Naklo

16 Glas občine Naklo december 2016

gl as je drugi obr a z Miha Štefe, »srce in glava naklanske kulture«

Jubilej naklanske kulture in Mihe ­Štefeta Damijan Janežič

Na večer pred 3. decembrom, rojstnim dnem največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, smo se Naklanci zbrali v Domu Janeza Filipiča na prazniku kulture. Naklanska kultura letos obeležuje 110-letnico dela. Prvo kulturno društvo je bilo ustanovljeno leta 1906. Drugi jubilant je že 45 let vsestranski naklanski kulturni zanesenjak Miha Štefe, recitator, igralec v domačem kulturnem društvu in v Prešernovem gledališču v Kranju, pesnik, kulturni animator, režiser, pisatelj.

Dr. Drago Papler je o njem dejal: »Miha zna mlade družiti, obenem pa jim nevsiljivo v srce položiti kulturo, igro, recitira­ nje. V času, ko sem jaz sodeloval z njim, se je veliko mladih Naklancev družilo s kulturo, veseli smo bili polne dvorane občinstva in ponovitev predstav v gorenjskih krajih. Spominjam se, da smo enkrat gostovali celo na Vrhniki. Vsi, ki smo se družili z njim, smo mu hvaležni za prve nastope, ob katerih smo se učili pravilne izgovorjave besed v javnosti, recitiranja, tako smo postali bolj samozavestni.«

Gledališka skupina Živčki je odigrala igro Metuljev drugi rojstni dan. Foto: Damijan Janežič

Kulturni program se je začel s predstavo Bojana Arharja Metu­ljev drugi rojstni dan. Odigrala jo je gledališka skupina Živčki. Nadaljeval se je z odprtjem razstave, na kateri je bil slavnostni govornik avtor razstave Damijan Janežič. Preletel je 110 let dela naklanske kulture in 45 uspešnih let dela Mihe Štefeta. Manca Balantič iz Dupelj in Eva Gros iz Naklega, članici gledališke skupine Živčki, sta recitirali Prešernovo Zdravljico, Manca Balantič pa tudi pesem Mihe ŠteAvtor razstave Damijan Janežič, feta z naslovom Wildr. Drago Papler in jubilant Miha liam Shakespeare. Štefe. Foto: Suzana P. Kovačič

Brez lepe slovenske besede ne bi mogel živeti

Miha Štefeta, po domače Bankovga Miha iz Naklega, pozna večina Naklancev. Njegovo srce utripa za lepo slovensko besedo. Že skoraj pol stoletja vodi naklanske gledališčnike. Bil je recitator, igralec, pesnik, še vedno pa ustvarja kot kulturni animator, režiser, pisatelj. Prihodnje leto bo praznoval 45-letnico dela. Na pobudo predsednika Krajevne skupnosti Naklo

Janeza Moharja je leta 1972 oživil dramsko sekcijo Kulturno umetniškega društva Dobrava Naklo. Kulturni dom je nato postal njegov drugi dom. Igral je v Prešernovem gledališču v Kranju in v televizijski drami v Celjskem sodnem procesu. Kljub rahlemu zdravju ima še dovolj energije za ustvarjanje. Otroci ga imajo še vedno radi, saj vedo, da je učil lepe slovenske besede že njihove mamice in očke. Po dobri premieri jih navadno odpelje na tortico, sladoled ali pico.

Mladost ste preživeli sredi Naklega na domačiji Pr’ Bank.

Kakšen je bil ta del Naklega v času vašega otroštva?

Seveda je bilo središče Naklega v času mojega otroštva drugačno, kot je danes. Spominjam se korita, tam stoji sedaj Voglarjev spomenik. Iz zgornjega nadstropja šole se je še posebej lepo videlo. Naše hiše se je držala Pismonošova hiša, ki so jo pred petnajstimi leti podrli. V novem zadružnem domu je bila živilska in kmetijska trgovina, zbiralnica mleka, kamor so kmetje vsako jutro pripeljali mleko, in frizerski salon. Ob ulici je bil še jarek, kjer smo se otroci igrali. Torej smo res živeli sredi vasi in imeli vse pri roki. V šolo nisem imel daleč, saj stoji nasproti naše hiše. To pa ni bilo dobro za mojo živahnost. Če sem kaj ušpičil je učitelj Jože Kožuh takoj povedal očetu ali mami. Sicer pa smo do mojega osmega leta živeli na maminem domu na Cegelnici, kjer se po domače reče Pr’ Backə.

Večina starejših Naklancev ve, da ste ljubezen do lepe slovenske besede, nastopanja, recitiranja, igranja, režiranja … podedovali po stricu, maminem bratu Mihi Benedičiču (1911, Cegelnica - 2001, Buenos Aires, Argentina), po domače Backovmo Mih s Cegelnice, ki je v desetletju pred drugo svetovno vojno nastopal kot govornik, igralec in režiser na večini pomembnejših prireditev v Naklem.

Seveda. Pa ne le po njem, tudi moja mama je nastopala v različnih predstavah. Prešernovo V spomin Andreju Smoletu sem poznal še preden sem šel v osnovno šolo. Moja mama je ob vsaki priložnosti recitirala. Naučila se je od svojega brata Miha, ki je znal Prešerna na pamet. Pesmi je večkrat ponavljala.

Znala jih je veliko na pamet in odlično pripovedovati. Tudi trije otroci smo podedovali igralske sposobnosti. Poleg mene sta v predstavah igrala še brat Matjaž v Pekarni Mišmaš in v Snegulj­ čici, sestra Milka pa tudi v Prešernovem gledališču.

Kako se je začela vaša recitatorska pot?

Z nastopanjem na proslavah sem začel že v prvem razredu osnovne šole. Še pogosteje sem nastopal na nižji gimnaziji v Dupljah. Na proslavah sem največkrat recitiral Prešerna. Ko sem leta 1970 začel službeno pot v kranjski Iskri, sem se hitro vključil v recitatorsko skupino, ki jo je vodil Vlado Guna.

Tam sem sodeloval s Cvetom Severjem, Jožetom Vunškom in mnogimi drugimi dobrimi recitatorji. Guna je kmalu po mojem prihodu nasledil Janez Povše, dramaturg in režiser v Prešer­ novem gledališču.

december 2016

Glas občine Naklo 17

gl as je drugi obr a z Kdaj ste postali kulturni ani­ mator (režiser prireditev, dramski učitelj) v Naklem?

Predsednik Krajevne skup­ nosti Naklo Janez Mohar me je nagovoril, da bi prevzel gleda­ liško dejavnost v Naklem. Začeli smo z recitali. Kulturno umetniško društvo (KUD) Dobrava Naklo smo malo prevetrili.

Uradno smo dve leti delali še pod mla­dino, to je Zvezo socialistične mladine Slovenije. Pri kulturnem delu smo se družili Almira Kavčičeva, Zdravko Ko­ njar, Joža Fajfar, Ančka Konjar- Miha Štefe, 2007, arhiv Mihe jeva, Mirica Križnarjeva in mnogi Štefeta. drugi. Povečini so bili to intelektualci. V KUD so bili vključeni tudi naklanski pevci. Pevovodja Tine Zelnik sodelovanja ni nikoli odrekel.

Ko ste postavili na noge recitatorsko skupino, se je ta kmalu prelevila v gledališko. Tedaj ste postali tudi predsednik Kulturno umetniškega društva Dobrava Naklo.

Koliko let ste bili predsednik?

Predsednik društva sem postal leta 1974, s presledki sem na funkciji vztrajal več kot 10 let. Obenem sem bil čez dvajset let kulturni animator. Sestavljal sem programe in učil otroke. Režiral sem čez 400 proslav. Kdor koli me je prosil, sem rekel: ‘Po­ vej, kaj bi rad, pa bomo naredili.’ Tudi na komemoracijah zveze borcev, pri spomenikih padlih sem recitiral. Ko sem prevzel delo predsednika društva, sem se začel dogovarjati z Osrednjo knjižnico občine Kranj za prevzem naklanske knjižnice v upravljanje. Društvo, ki jo je do tedaj vodilo, je imelo premalo denarja za nakup novih knjig. Kranjska knjižnica jo je uradno prevzela na akademiji ob državnem prazniku, 29. novembra, leta 1974.

Kaj ste s soigralci ustvarili v prvem desetletju?

Z recitalom Včeraj, danes, jutri ali vojna v mladih očeh smo leta 1972 veliko gostovali po sosednjih vaseh. Istega leta smo z režiserjem, članom Iskrške recitatorske skupine Vladom Guno, naredili predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Potem se je začelo zares. Soigralci Helena Novak, Jože Mohorič, Darja Legat, Sašo Gantar, Romana Pipan, Danilo Gyorkoš Peter Komovec, Janez Marinšek, Janja Trampuž, Darko Studen, Marjan Jošt, Bojan Šter, Rastko Tepina, Bojan Kokalj in za njimi velika množica drugih so dobili veter v jadra in zgodba se je nada­ ljevala in se plete še danes. V vsem tem času je v predstavah igral vsak drugi mladi Naklanec. Leta 1973 sem v Prešernovem gledališču spoznal režiserja Mirka Cegnarja. Z njim smo naredili predstavo Razvalina življenja, nato z režiserko Ireno Šilingovo predstavo Sneguljčica in z režiserjem Tonetom Dolinarjem predstavi Vroča kri, v kateri sem odigral škotskega vojaka, in Avtobusna postaja. Nato je režiral ponovno Mirko Cegnar, stari oče Rastka Tepine, kriminalko Agathe Christie Mišolovka, kjer sem odigral vlogo Gilesa Ralstona. Igrali smo jo tudi v Prešer­novem gledališču v Kranju. V Pikniku na bojišču, ki smo ga igrali okrog leta 1990, sva s Ksenijo Geister igrala zakonski par. Leta 1976 smo za teden kulture pripravili Čarovnika iz Oza, kjer sem odigral vlogo Čarovnika. Za najmlajše smo to

18 Glas občine Naklo december 2016

leto naredili celo lutkovno predstavo Medveda lovimo. Med drugimi je pri predstavi sodeloval tudi Ivo Lunar (Smarekarjov) s Cegelnice. Sicer pa je za večino naklanskih tednov kulture pripravil lutkovno predstavo lutkar Cveto Sever iz Kranja.

Kdaj ste začeli režirati?

Po smrti Mirka Cegnarja je bilo težko najti nove režiserje. Odločil sem se, da začnem sam režirati. To je bilo leta 1978. Z mentorjem Tonetom Trpinom sem naredil predstavi Junona in pav ter Dan oddiha. Z Junono in pavom smo dosegli prvo mesto na področnem tekmovanju Gorenjske - naša beseda ‘79. Potem sem z mentorjem Jožetom Kovačičem režiral predstavo Kmetija. Bojan Bajželj je v tej predstavi za vlogo očeta dobil malo Prešernovo plaketo za najboljšo vlogo. Obe predstavi smo igrali v Prešernovem gledališču. Naklanska mladina je rada igrala. Nihče ni gledal na to, koliko bo zaslužil. Imeli smo se lepo in se zabavali. Ker je v igralski skupini igral tudi Marinškov Jani, nas je po premieri njegov oče Marjan Marinšek povabil na ocvrtega piščanca. Druženje, dobra volja in duhovna obogatitev publike je bilo naše vodilo in plačilo. Nato smo igrali Snaho, ki sem jo pred nekaj leti obnovil. Leta 1985 smo spet pripravili Sneguljčico. Gledalci so kar trikrat napolnili dvorano. Kakšen naval je bil. Igralo je 25 igralcev. Uprizorili smo jo tudi otrokom iskrskih delavcev. Metka Bartol Štucinova je učila mlajše, starejše pa jaz. Največkrat smo z otroki igrali Trnuljčico, kar 19-krat. Z odraslo skupino pa Mišolovko 16-krat. 10-krat smo bili na Kekčevem srečanju v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, ki ga je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Jesenice. Priznanja za sodelovanje zdaj visijo razstavljena v šoli.

Sredi osemdesetih let ste ustanovili dramski krožek na Osnovni šoli v Naklem. Kdo vas je spodbudil k tej odločitvi?

Leta 1984 me je Olga Lotričeva, vodja Osnovne šole Na­ klo prosila, da bi prevzel dramski krožek. Kmalu nato smo ga ustanovili in poimenovali Dramski krožek Osnovne šole I. kranjske čete Naklo. Prve predstave, ki smo jih zaigrali, so bile Sovica Oka, avtorice Svetlane Makarovič, Bitenčev Dežek in Andersenov Vžigalnik. Z delom dramskega krožka na šoli je bila izredno zadovoljna Alenka Bole Vrabec, vodja gledališkega strokovnega centra Kranj. Kasneje se je krožek preimenoval v Dramsko (gledališko) skupino Živčki. Do danes smo ustvarili 53 premier. V njih je nastopalo krog 450 otrok. Bilo je čez 500 ponovitev. Ko smo leta 1999 za nekaj časa izgubili dvorano v Domu Janeza Filipiča, nam je pomagal ravnatelj Osnovne šole Naklo Boris Črnilec. Šola nam je za vaje odstopila učilnico, za predstave pa jedilnico. V enem šolskem letu sem navadno učil tri skupine, ki so še isto leto imele premiero. Nato smo predvsem z učenci višjih razredov po premieri v Kulturnem domu v Naklem odigrali tudi do dvanajst ponovitev v Naklem, v Podbrezjah, v Dupljah, v Prešernovem gledališču in Kinu Storžič v Kranju, v Šenčurju, na Visokem in še kje. Igrali smo za otroke delavcev Vodovoda, Cestnega podjetja, Iskre, Alpetourja, Domplana. Med odmevnejšimi predstavami so bile Štirje fantje muzikantje, Semenke, Krivi tolar, Županova Micka se ženi, Sneguljčica, Snaha, Kraljična z mrtvim srcem, Trnuljčica, Zlata gos, Rdeča kapica, Butalske razglednice, Rdeče in modro v mavrici, Kdo je napravil Vidku srajčico, Pevsko tekmovanje zaj­ cev na Goljavi, Poslednja vojna njegovega veličanstva, Gozdna zgodba ...

gl as je drugi obr a z Potem, ko ste prenehali pisati pesmi, ste notranjo ener­ gijo začeli usmerjati v pisanje iger. Koliko ste jih napisali doslej?

Igre sem začel pisati po letu 2000. Po žanru so komedije.

Prva je bila Gozdna zgodba, pravljična igra za otroke (2001), nato pa enodejanka Smrklje (2002), Kje so tiste stezice (2008), Pri nas se vedno nekaj dogaja, prvi del (2009, z družinsko tema­tiko) in drugi del (2016, obravnava stran pota lastninjenja družbenih podjetij). Igro napišem v treh dneh. Najprej zasnujem okvir, potem se usedem za računalnik in besede počasi zaživijo.

Kriminalka Agathe Christie Mišolovka. Glavne vloge so odigrali Miha Štefe in Romana Pipan (zakonca Ralston) ter Rastko Tepina (gospod Paravicini). Predstava je bila na sporedu leta 1978. Odigrana je bila kar 16-krat. Arhiv Zdenka Koširja.

Po tragični smrti članice Gledališke skupine Živčki Eve Kuhar so njeni soigralci predlagali ustanovitev gleda­ liške skupine poimenovane po njej. Kdaj je bila ustanov­ ljena Gledališka skupina Eve Kuhar in kateri igralci v njej nastopajo?

Ustanovljena je bila leta 2006. V njej sodelujejo srednješolska mladina in odrasli. Navadno odigramo eno predstavo na leto. Doslej smo Burko o Jezičnem dohtarju petelinu, Shakespearov Sen kresne noči, Molierovega Priložnostnega zdravnika, Čarovnika iz Oza, komedijo Vesela smrt in druge.

Igrali ste v Prešernovem gledališču v Kranju. V katerih predstavah? Kateri Naklanci so v tistem času še igrali v Prešernovem gledališču?

V Prešernovem gledališču sem začel igrati okrog leta 1978, vztrajal 8 let in sodeloval v 250 predstavah. V prvi postavitvi Svetinove Ukane, ki smo jo odigrali kar 78-krat, sem igral vlogo Vojka. V Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski sem igral Popotnika, pa Pijančka v Ermanovem Samomorilcu, kmeta v Kreflih in stražarja v Aferi Primoža Kozaka. Slednja je bila pri nas prepovedana in je premiero doživela v Italiji. Igral sem tudi v televizijski drami v Celjskem sodnem procesu lik Franca Kozarja. Dramo je režiral Janez Drozg. Iz Naklega sta v Prešernovem gledališču igrala še Jože Mohorič in Danilo Gyorkoš.

V mladosti ste pesnili. So vaše pesmi kje objavljene? Ko ste vi ustvarjali, še ni bilo računalnikov, zato je imelo še nekaj Naklancev čas pisati pesmi. Kateri?

Ja, tudi pesmi sem pisal. Začel sem s sedemnajstimi leti.

Večina je objavljena v Iskrških zbornikih, Informatorju, Naprej (glasilo OK ZSMS Kranj) in krajevnem glasilu Naklan’c. Moji mentorji so bili pesniki Taras Kermauner iz iskrške skupine, profesor France Pibernik s kranjske gimnazije, čudovit človek, in nazadnje profesorica Berta Golob. Ko bi moral izdati svojo zbirko, sem počasi zaključil. Pesem je nastala v trenutku. Motivi so se ponujali sami od sebe, glede na življenje, ki sem ga takrat živel. Opevajo ljubezen, naravo, razmišljajo o obstoju življenja, a se tudi zamislijo nad vojno, onesnaževanjem narave … Leta 1975 sem bil na srečanju pesnikov pobratenih mest Jugoslavije v Zemunu. Pesmi so ustvarjali in objavljali še Janez Bartol iz Naklega, Ado Ažman (Sarkonov iz Strahinja) s Pivke, Angelca Pogelšek Pivk s Cegelnice, Darko Čadež iz Naklega in Janez Mohar - Potok iz Strahinja, ki je večino pesmi napisal v partizanih.

Za neumorno delo ste najbrž že prejeli nekaj priznanj.

Katera?

Seveda. Sem in tja se te spomnijo in ti podelijo kako prizna­ nje. Leta 1982 sem prejel malo Prešernovo plaketo, leta 1988 veliko Prešernovo plaketo, nato od Zveze borcev NOV Faksi­ mile Prešernove Zdravljice, pa Posebno priznanje Javnega sklada Republike Slovenije in Posebno priznanje za več, kot 30-letno delo na kulturnem področju. Tudi v domačem oko­ lju so se me spomnili. Priznanje mi je podelila Krajevna skupnost Naklo, leta 2000 pa ga je želela tudi Občina Naklo. To je bilo ravno v času, ko so nam začasno odvzeli dvorano v Domu Jane­za Filipiča, zato sem priznanje odklonil.

Pa poglejva za konec v prihodnost. Imate še kaj načrtov? Kako vidite gledališko dejavnost v Naklem v prihodnje?

Načrti so še vedno. Ko se oziram okrog sebe, vedno pogosteje opažam, da takih kot sem jaz, ne delajo več. Kljub rah­ lemu zdravju se ne dam. Ko sem prišel iz bolnišnice, sem bil čez mesec dni že v kulturnem domu. Potem sem režiral pet predstav, Rdečo kapico, Sneguljčico malo drugače, Nano pri vod­njaku želja, Trnuljčico in s pevskim zborom Dupljanke spevoigro Triglavska roža. Moja največja bolečina je režiranje. Že od leta 1978 se trudim, da bi vzgojil koga, ki bi me nasledil.

Pred časom so mi pomagali režirati Ksenija Geister, Vojko Kunčič, Mojca Sajovic in Anita Perko. Toda potem, ko se poročijo ali dobijo kake druge obveznosti, s tem prenehajo. Z režijo je tako, da jo moraš posvojiti, to je eden tvojih otrok.

Predstavo naredijo igralci! Če so jo dobro, pomeni, da jih je režiser dobro pripravil. Če predstava ne uspe, pa je tega kriv dramski učitelj.

Pa nam povejte še kako anekdoto. V vašem 45-letnem delu se jih je najbrž nabralo kar precej?

O, kar nekaj smešnih trenutkov je bilo v vseh teh letih. Med drugimi se je zgodila tudi tale nevšečnost, ki pa je večina gledalcev ni opazila. Na Visokem smo igrali predstavo Kmetija.

Tik pred koncem predstave se je sin, igral ga je Igor Gantar, obrnil, da bi odšel skozi vrata. Ker mu jih je nekdo priprl, se je zaletel vanje. Kulisa se je z glasnim pokom zrušila. Oče, igral ga je Bojan Bajželj, se je obrnil proti dvorani in dejal: ‘Ta mi bo še bajto podrl.’

Spoštovani gospod Miha! V imenu vseh igralcev, ki so se lepe slovenske besede učili od vas, in gledalcev hvala za vse predstave, recitacije, delo kulturnega animatorja … Ob 45-letnici dela vam Naklanci želimo zdravje, da se boste še naprej lahko družili z mladimi in skupaj z njimi ustvarjali nove gledališke predstave. ・ december 2016

Glas občine Naklo 19

kulturni odmev Likovna skupina KD Dobrava

Ex-tempore na Bledu Dana Šemrov

L

ikovno društvo Art Bled je letos prvič organiziralo Ex-tempore na Bledu, ki je potekalo od 6. do 9. oktobra.

Iz likovne skupine KD Dobrava sva se dogodka udeležili Barbara Pogačnik in Dana Šemrov. Sodelovalo je več kot 60 slikarjev iz vse Slovenije pa tudi iz Avstrije, Češke, Rusije in drugih držav. Barbara je slikala otok in jezero, sama pa sem upodobila Babji zob in Kralov čebelnjak s kozolci v ozadju.

V petek, 7. 10. 2016, sva se udeležili vodenega ogleda Blej­ skega gradu, ki ga je vodil Janez Fajfar, župan občine Bled.

Prikazali so nam tudi zelo zanimiv film o nastanku gradu, nakar je potekal spoznavni večer v viteški dvorani.

V soboto smo oddali svoja dela in preizkušali materiale

podjetja ART Ljubljana. Po pogovoru s slikarjem prof. Janezom Ravnikom in otvoritvi njegove pregledne razstave smo si ogledali tudi njegova čudovita dela.

V nedeljo, 9. 10., je v Festivalni dvorani Bled potekala otvoritev razstave del udeležencev prvega blejskega Ex-tempora in slavnostna podelitev nagrad za najboljša dela. Razstava je bila odprta do 24. 10. 2016.

Sodelovanje in spoznavanje udeležencev je bilo zelo prijetno in poučno, tako da se bomo dogodka naslednje leto z vese­ ljem spet udeležili, najbrž v večjem številu. ・

Likovno društvo Naklo

Prva obletnica delovanja društva Besedilo in fotografija: Alojzija Murn

Ta mesec praznuje Likovno društvo Naklo svojo prvo obletnico delovanja. V tem času smo organizirali več razstav, eno tudi izven naše občine. Od drugih dejavnosti naj predvsem omenimo izdajo velike zloženke o delu najstarejše naklanske slikarke Lucije Šubic ob njeni 90-letnici s projekcijo njenih slik na letošnji kulturni praznik v Domu Janeza Filipiča ter naše redne izobraževalne likovne delavnice s skupino mladih ta­ lentov, katerih zadnje slike si je možno ogledati v Domu starej­ ših občanov Naklo.

Kot novo društvo smo začeli z aktivnostmi 26. decembra 2015 z dokumentarno-slikarsko razstavo ob 140-letnici rojstva pomembnega Naklanca, kiparja Jožefa Pavlina. Postavili smo jo v t.i. klubskih prostorih v Domu Janeza Filipiča. Ker je bila dobro obiskana in lepo sprejeta med številnimi obiskovalci, smo sklenili, da bi kazalo v teh prostorih še kdaj prirediti razstave.

V poletnem času je Župnija Naklo s prebarvanjem osvežila notranjost Doma in ob tej priložnosti nabavila galerijsko opremo, ki jo je nekaj prostovoljcev našega društva montiralo na stene obeh klubskih prostorov. Prostora sta tako pridobila na uporabnosti, saj sedaj poleg dosedanje funkcije omogočata tudi občasne razstave v Naklem kot prava mala galerija.

Hvaležni smo župniji in tudi občini, ki je odobravala idejo o upo­rabi prostorov tudi za namen galerije. Menimo, da si Na­ klo kot največji kraj v občini to vsekakor zasluži. Navsezadnje je v naši občini dovolj zavzetih, entuziastičnih slikarjev in foto­ grafov z dobrimi referencami, ki tudi pomembno prispevamo h kulturnemu dogajanju v naši občini.

Otvoritev galerije s slikarsko in fotografsko razstavo z naslovom Podobe cerkva v Razstava Podobe cerkva v občini Naklo je bila 30. sepobčini Naklo je bila na ogled tembra. Ob tej priložnosti je ves oktober. galerija dobila ime Pavlinova

20 Glas občine Naklo december 2016

galerija, prav tako je nad vrati dobila lep napis s tem imenom, ki ga je izdelal Pavlinov nečak, domačin Metod Pavlin.

Za kakovosten kulturni program sta poskrbela odličen baritonist Urban Križaj iz Na­klega, s klavirsko harmoniko ga je Na trenutni slikarski razstavi spremljal Dejan Maleš iz tihožitij v Domu starejših občanov Glasbene šole Kranj. obiskovalci radi postojijo pred Prav vse cerkve v naši prelepo Purgarjevo sliko hleba občini so bile upodob­ kruha. Razstavo, ki bo še nekaj ljene na petnajstih slikah časa na ogled, pridejo obiskat tudi in dvajsetih fotografijah. tisti Naklanci, ki so se že navadili na naše redne razstave.

Umetniške fotografije cerkva so razstavili Damijan Janežič, dr. Drago Papler in vse bolj uveljavljajoči se fotograf Ksaver Šinkar.

Avtorji slik so bili Matjaž Mauser, Zdravko Purgar, Franci Markovec (razstavil je tudi tri makete), Metka Mauser in Aloj­ zija Murn. Vsi našteti slikarji so večkratni prejemniki različnih priznanj - od nagrad z extempor-ov do priznanj Zveze likovnih društev Slovenije, ki je poleg priznanj podelila tudi certifikata kakovosti Zdravku Purgarju in Alojziji Murn. Prejšnji mesec pa je Zveza podelila celo najvišje priznanje - zlato paleto 2016 slikarki Alojziji Murn za sliko, ki je vsebinsko povezana s pomembno zanimivostjo našega kraja. To je prva zlata paleta, ki je bila podeljena likovnemu ustvarjalcu iz naše občine.

Iz skupine mladih talentov so s slikami cerkva sodelovale Ana Ferjanc, Tjaša Žibert in Ana Ivanc.

Svoje prvo leto uspešnega delovanja zaključujemo z dvema dogodkoma, in sicer s ponovitvijo projekcije slik Lucije Šubic in predstavitve velike zloženke o njenem opusu, ki bo 13. decembra v Domu starejših občanov, ter z razstavo o župniku

kulturni odmev Janezu Filipiču 26. decembra v Pavlinovi galeriji. Naslednje leto je 130. obletnica rojstva tega dolgoletnega naklanskega župnika, ki je zaslužen za gradnjo kulturnega doma v Naklem, sedaj poimenovanega po njem. Mnogi starejši Naklanci se ga še spominjajo, zato verjamemo, da jih bo razstava zanimala.

V društvu smo se že lani ob naši prvi razstavi o Jožefu Pavlinu dogovorili, da bomo vsako leto na dan 26. decembra predstavili enega pomembnega Naklanca ali Naklanko, in sicer z razstavo najpomembnejših gradiv ter s portretom v obliki slike na platnu. ・

Rastemo z e-viri - Dan slovenskih splošnih knjižnic - 20. november 2017 Helena Krampl Nikač za Mestno knjižnico Kranj

Splošne knjižnice smo nepogrešljivi del vsake lokalne skupnosti in smo namenjeni prav vsem.

Zaposleni se vsak dan trudimo, da s svojim znanjem in prijaznostjo zadovoljimo vašo željo po branju, poslušanju glasbe, ogledovanju filmov ter da vam popestrimo dopoldneve in večere s številnimi kulturnimi prireditvami in izobraževanji.

Naša ponudba in storitve so namenjene vam in želimo si, da bi se v naših knjižnicah kar najbolje počutili in se radi vračali.

Tema letošnjega praznovanja je bila promocija uporabe e-virov v splošnih knjižnicah z naslovom Rastemo z e-viri.

Poznate e-vire, ki jih ponujamo v Mestni knjižnici Kranj? Veste, da so nekateri dostopni z oddaljenim dostopom preko spletne strani naše knjižnice, drugi pa prosto dostopni tudi od doma?

Ste že prelistali več kot 5.500 naslovov e-časopisja z vsega sveta? Ste si že kdaj izposodili e-knjigo? S pomočjo e-baz lahko dostopate do arhivov pravniškega časopisja, zakonodaje, računovodskih standardov in strokovnih člankov v angleškem

jeziku z različnih področij. Digitalna knjiž­ nica Slovenije ponuja raz­lično digitalizirano gradivo, besedila, slike, zemljevide, multimedijsko gradivo in veliko drugega. Za vas dopolnjujemo in urejamo e-biogra­fske leksikone, vam priporočamo dobre knjige, na domoznanskih portalih pa ponujamo e-spomine.

Vas zanima?

Pridite v knjižnico in skupaj bomo odkrili skrivnosti e-virov. ・

KD Dobrava Naklo

»Navdih Dobrave« Ronka Kozjek

P

rireditev z zgornjim naslovom je potekala v sredo, 16. 11. 2016, v Domu Janeza Filipiča v Naklem.

Osnovna tema je bil vlak, ki so ga na svoj način upodobile vse sekcije društva.

KD Dobrava Naklo, ki ga od letošnjega leta vodi predsednica Katja Bevk, se je predstavilo s prireditvijo z naslovom Navdih Dobrave, ki je istočasno nasledila prireditev Narodne v ustvarjalnih delavnicah, sliki, pesmi in plesu. Program je bil pester. MPZ Dobrava Naklo je zapelo več pesmi, njihova članica Mara Černilec je pred petjem prebrala tudi zanimiv zgodovinski sestavek o pomembnem tržiškem vlaku, ki je od prve vožnje z vlakom v letu 1908 po progi Tržič, preko Strahinjskega polja skozi Naklo in Struževo začel voziti v Kranj. Linija je služila predvsem tovornemu transportu. Po drugi svetovni vojni je proga postajala vedno bolj nedonosna, tako je januarja 1966 iz Tržiča odpeljal zadnji vlak proti Kranju.

Otroška folklorna skupina OŠ Naklo je odplesala zanimive folklorne plese in skeče na temo vlaka.

Starejša folklorna skupina je imela pevsko in plesno folklorno zelo zanimiv nastop, kar je še posebej za pohvalit, saj mladina spoštuje in nadaljuje s slovenskimi plesi in običaji predvsem pa z zavedanjem, da je naša tradicija zelo pomembna na naš kulturni prostor.

Skupina likovnikov se je predstavila s tematsko razstavo Vlak.

Slike so bile raznovrstne. Iz keramike je Tilka Purgar napravila

prelepo keramično sliko z lokomotivo, lokomotivo je iz papirja izdelala tudi Barbara Pogačnik, zanimive in zelo dobre slike so k razstavi prispevali tudi trije mladi iz skupine likovnikov, to so Marija Poklukar, Klavdija Aljančič in Tilen Brezovec. Od odraslih pa Dana, Ronka in Zdravko. Razstava v postavitvi pravega vlaka je bila zelo simpatična, slike so bile v okvirih, ki so v vrsti sledili lokomotivi.

Kulturnemu programu, ki ga je tematsko povezoval simpatični pravcati strojevodja Simon Črnilec, so sledile tri ustvarjalne delavnice za vse generacije: izdelovanje adventnih aranžmajev, delavnico je vodila Dana Šemrov, izdelovanje angelčkov je vodila Barbara Pogačnik, izdelovanje prazničnih čestitk pa sta vodili Ronka Kozjek in Tilka Purgar, pri čemer ni za prezreti, da je material za čestitke sponzoriralo podjetje Pelar iz Spodnjih Dupelj.

Dvorana je bila polna ustvarjalnega duha, otroci in odrasli so ustvarjali več kot dve uri in napravili res lične izdelke, ki so jih na koncu tudi odnesli domov. Med ustvarjanjem so se obiskovalci lahko sladkali s flancati, ki sta jih nacvrli Barbara in Ronka, ter s toplim čajem, ki so ga prinesli iz sosednje gostilnice. Bilo je res prijetno in nadejamo se, da bodo taka druženja v naslednjem letu pogostejša. ・

december 2016

Glas občine Naklo 21

ja z pa r a zmišl jam tako

Podražitev odvajanja odpadnih voda iz gospodinjstev Franc Pavlin

Oktobrski račun za komunalne storitve je bil precej drugačen od prejšnjih. Na njem sta bili dve bistveni spremembi. Prva je pozitivna, račun je mnogo bolj pregleden. Na računu je kar 12 različnih postavk za tri različne storitve - pitna voda, odpadne vode in odvoz odpadkov, ki so bile na starem računu nepregledno pomešane med seboj. Na novem računu so lepo razdeljene v tri segmente.

Druga sprememba na računu je manj razveseljiva in še manj razumljiva - odvajanje in čiščenje odpadnih voda se je na našem računu podražilo za kar 285 % ali skoraj za 3-krat. Odstotek je prav fascinanten, takih povišanj cen smo bili vajeni le v obdobju hiperinflacije.

Na računu za mesec september nas je na zadnji strani Komunala Kranj opozorila, da se bodo cene spremenile, navedli so tudi vzrok: »Z izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki je intenzivno potekala v zadnjih letih v občini Naklo, se je vrednost komunalne infrastrukture bistveno povečala. Sočasno je bila nadgrajena Centralna čistilna naprava Kranj, na kateri se obdelajo tudi odpadne vode iz občine Naklo in čiste vrnejo v okolje. Ti pomembni investicijski in okoljski projekti so vplivali na višino omrežnin za odvajanje in čiščenje.« Prihodki gospodinjstev (plače, pokojnine …) se v zadnjih letih ne povečujejo bistveno, če pa se, je odstotek povečanja marsikdaj manjši od 1 %. Z zadnjim povečanjem cen odpadnih voda je naš račun za komunalne storitve že skoraj enak računu

V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Želimo Vam vesele praznične dni, v Novem letu 2017, pa obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in miru.

Vsem občankam in občanom občine ­Naklo čestitamo ob Dnevu ­samostojnosti in enotnosti in želimo Vesel Božič in srečno Novo leto.

DeSUS - Občinski odbor Naklo

22 Glas občine Naklo december 2016

za elektriko. Če se bo z enakim odstotkom povečala še cena vode in odpadkov, bomo občani za komunalne storitve plačali že 2-krat toliko, kot za elektriko! Več kot očitno nesorazmerje.

V obrazložitvi podražitve Komunala navaja kot glavni vzrok podražitve izgradnjo kanalizacijskega sistema v zadnjih letih in nadgradnjo čistilne naprave. Pozabili pa so zapisati, da je bilo oboje zgrajeno pretežno z evropskimi sredstvi. Res pa je potrebno te naprave vzdrževati. Prihodke za vzdrževanje komunalnih naprav dobi Občina od nas občanov in podjetij s plačilom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).

Takoj, ko je zgrajena na določenem območju nova komunalna infrastruktura, Občina poviša NUSZ. Tako je storil občinski svet tudi na zadnji seji. To pomeni, da novozgrajeno komunalno infrastrukturo plačamo dvakrat - z omrežnino na računu Komunale in s plačilom NUSZ. Na računu Komunale se na odpadne vode nanaša 5 različnih postavk. Odvajanje odpadne vode in čiščenje je odvisno od količine porabljene vode, omrežnina pa je fiksen znesek, neodvisen od porabe vode. Na našem računu omrežnina predstavlja 74 % zneska. To pomeni, da z znižanjem porabe vode (in posledično z manjšo količino odpadnih voda) lahko le malo privarčujemo. Veliko govorimo o varčevanju z vodo in posledično manjšim obremenjevanjem okolja. S tako cenovno politiko vsekakor za to nismo stimulirani.

Najvišja postavka pri strošku za odpadne vode je omrežnina

ja z pa r a zmišl jam tako za odvajanje teh vod (številka 4 na računu), saj znaša skoraj polovico zneska. Ta znesek res plačamo Komunali, ta pa ga nakaže Občini Naklo. To je dejansko skriti prihodek občine, saj za to ve le malo občanov, misleč, da ves denar dobi Komunala.

Odziv občanov na tako drastično povečanje cen za odpadne vode je prav majhen, vsaj jaz ga nisem zaznal. Zakaj, ne vem.

Večina se jih neupravičeno jezi na Komunalo, ker mislijo, da je le-ta zvišala cene. Višje cene za komunalne storitve pa je na septembrski seji sprejel oziroma odobril občinski svet Občine Naklo. Kot lahko beremo v zapisniku te seje, je bilo glasovanje sicer tesno - 7 svetnikov je podprlo nove visoke cene, 6 jih je bilo proti. ・

PRAZNIČNA SILVESTRSKA PONUDBA

Peternelj Janez s.p.

Podbrezje 32 4202 Naklo tel.: 04/ 530 66 00 gsm: 031/ 307 786

Spoštovane občanke in občani, Čestitamo vam ob Dnevu ­samostojnosti in enotnosti; ob prihajajočih praznikih pa vam želimo miren in blagoslovljen Božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2017.

P. E.: Škofja Loka, Groharjevo naselje 1 4220 Škofja Loka tel.: 04/ 512 01 93

sel

ve mrežna pečenka vam usov o m k svinjska ribica Želi ič ter o 2017 ž pljučna pečenka Bo o leto tatarski biftek poln prekajeno meso suhe domače salame pečenice, krvavice vse vrste svežega mesa

Občinski odbor SLS Naklo http://www.sls-naklo.si

Vesele praznike in sreËno novo leto 2017 »isto je lepo. w w w. k o m u n a l a - k r a n j . s i

december 2016

Glas občine Naklo 23

šport Sandi o Riu de Janeiru

Maraton vidim samo s srcem Zdravko Potočnik

Maraton je na vrsti kot zadnja atletska disciplina na veli­ kih tekmovanjih in tudi letošnje paraolimpijske igre v Riu de Janeiru niso spreminjale ustaljenega urnika. Vsi slovenski paraolimpijci so do nedelje že opravili svoje nastope in dve kolajni sta se zlato in srebrno svetili, ko smo si ju s širokim nasmehom in ponosom podajali iz dlani v dlan. Lepo je deliti srečo, saj se ta množi, kadar se deli.

Nobenega bremena ne naložijo na ramena kot solza čiste želje kolegov, čeprav so izrečene na videz robato: »No, Sandi, zdaj pa še ti! Le glej, da ne zamudiš na štart! Pa ne vzemi si za maraton preveč časa, saj veš, da moramo pravočasno na leta­ lišče, ha-ha! Pakiraš lahko tudi na letalu!« Maraton sem pretekel že večkrat; prvič leta 2008 v Ljubljani, tri leta zatem, ko je nesrečno ugasnila luč v mojih očeh.

Od takrat je vse drugače, naučil sem se sanjati tudi podnevi in uspelo mi je dodati smisel, voljo, strast, hrepenenje, srečo, odrekanje, veselje, uspeh, ponos, hvaležnost, prijateljstvo in še kaj v svoje življenje. Imel sem neznansko srečo - ob meni so ostali prijatelji, katerim se nisem smilil, in so dneve, mesece in leta držali vrvico na drugem koncu ter tekli kilometre in kilometre s slepcem, ki sam v atletiki nima kaj početi. Tudi na olimpijskem maratonu v Riu. Hvala, Primož Černilec; hvala, Roman Kejžar; hvala, Urban Jereb!

Uf, peklensko težak je bil olimpijski maraton v Riu! Saj sem navajen na marsikaj, na gnečo, hrup, raznovrstno podlago, vla-

24 Glas občine Naklo december 2016

go, mraz, slabše počutje, sonce, celo na poškodbe. Ni mi težko stisniti zobe in potrpeti, ko je potrebno. Vseeno sem se na pot čez Lužo odpravil z mešanimi občutki - mi bo uspelo ali pač ne? Priložnost, da tečem na olimpijskem maratonu med 12 izbranci sveta, se mi še vedno zdi življenjsko darilo, ki sem ga v treh urah in po pretečenih 42 km na cilju zavil v nepopisno srečo. Prekratke roke sem imel, da bi objel vse in vsakogar, ki je bil takrat v moji bližini; doseženo 8. mesto je moja največja zmaga. Pol poti je z menoj tekel Roman, pol pa Urban. Premaganih je bilo 5 krogov po 8,5 km in pozabljena neznosna vročina z obilico vlage.

Vsak teden pretečem vsaj 100 km, največkrat še pol več.

Niso redki meseci, ko tekaški copati naberejo po 500 km in v naslednjem letu bo seštevek pretečenih km enak razdalji okrog ekvatorja. Če me seveda ne bodo zapustili prijatelji in življenjska sreča. Zavedam se, da z menoj ni lahko; pravzaprav je kar težko. Trmast sem in svojeglav, čeprav sem boljši, kot sem bil nekdaj. Rad bi bil tudi sam dober prijatelj, saj čutim in se vse bolj zavedam, kaj vse so prijatelji storili zame in da so se mnogim stvarem morali odreči. Med drugim so mi podarili tudi veliko svojega časa.

Misli mi ponovno uhajajo v Brazilijo; očitno me bo ta izkušnja spremljala večno. Upam! Odgovorno, vztrajno in zavzeto sem se pripravljal na nastop. V času treningov je vladala na atletski stezi nepopisna gneča, huda vročina je pogoje še zaostrila. Vsi zaprti prostori v olimpijski vasi so bili močno klimatizirani in temperaturna razlika med treningi na prostem in dejavnostmi v dvoranah je bila res velika. Moj tek je osredotočen na sotekača - na mojega spremljevalca, ki ga moram ves čas dobro slišati. Hrupna množica gledalcev je za slepega tekmovalca nemalokrat prej moteča kot spodbujevalna, saj je zvokov enostavno preveč in noge nehote prej postanejo svinčene.

Moji spremljevalci niso le izvrstni atleti, ampak tudi moje oči; sposobni so predvidevati vse moje korake, ravnanja sotekmovalcev, opozarjajo me na ovinke, grbine, na tempo in čas, poskrbijo za okrepčilo, prilagajajo taktiko in dopustijo, da me v samem »finišu« maratona ponese glasna množica na krilih navdušenega navijanja proti cilju. V izteku me poiščejo z objemom in kratek slovenski stavek: »Kar dobro je šlo, bravo, Sandi!« se jasno in glasno pomeša med čestitke v drugih jezikih.

iz naše srenje

Ja, maraton vidim le s srcem - a tudi ostale stvari v življenju mi večinoma že uspeva gledati s srcem. Seveda v mojih očeh ni svetlobe, kot je bila vse do leta 2005, a moje življenje je svetlejše, bogatejše in kakovostnejše kot prej. Odvrgel sem nepotreben balast, zadal sem si življenja vredne cilje in na­ redil tisto najtežje - sebe spremenil na bolje. Zagotovo imam še precej dela, a čutim, da je marsikaj že postorjenega. Živ­ ljenja se že dolgo ne bojim več, uživam celo v domačih hišnih opravilih. Marsikaj skuham tudi sam in ne viham nosu, kadar mi kakšna zunaj postrežena jed ni preveč všeč. Včasih sem ga pogosto. Ne sprehajam se le z belo palico, tudi sesalec peljem na sprehod v svojem stanovanju. Rad potujem z avtobusom, se pogovarjam z ljudmi, všeč mi je potepanje v naravi, v prostem času pogosto poslušam dobro glasbo. Svoje izkušnje in optimistične poglede na navidez črn svet večkrat podelim z mladimi. Mogoče komu podarim na ta način drobec vztrajnosti, ki je imam sam na srečo zdaj dovolj, v mlajših letih pa je v moji družbi večkrat životarila.

Najbolj pa zagotovo uživam v teku. Verjamem, da enako tudi ptica v letu ali riba v vodi. Kot najstnik sem rad tekal za nogometno žogo, za maraton mi ni bilo mar. Vzljubil sem ga kasneje in to tako močno, da si zdaj ne predstavljam življenja brez teka na da­ ljavo. Pomaga mi odstraniti neprijetne misli, telo mi napolni z veseljem in energijo. Lažje preskočim ovire vsakdanjika in se približam svojim ciljem. Že res, da sem dosegel svoj največji cilj - pretekel sem olim­ pijski maraton in dostojno zastopal svojo državo Slovenijo - a v življenjski mozaik spadajo tudi manjši

kamenčki, ki skupaj z velikimi in pomembnimi tvorijo vzorec, ki naj bi bil prvenstveno všeč lastniku. Lahko rečem, da mi je moj mozaik že kar všeč, saj so temne in nezanimive krivulje že dodobra zasenčili barviti, veseli in uspešni vzorci.

Najbolj prija prijeten občutek po dobro opravljenem delu.

V mojem primeru torej po napornih tre­ningih, usklajenih s prijatelji sotekači; pomembna je zadostna in ustrezna prehrana, jasen cilj, močna volja, nepopustljivost; dobrodošla je tudi sreča, vreča zdravja, navijači, dobra psihofizična kondicija in še marsikaj. Tudi tekaški čevlji, ki ne žulijo preveč, in nogavice, ki dišijo žal premalo. Trud se splača in poplača in kot pribito drži, da se brez muje niti čevelj ne obuje.

Pa še enkrat v Rio! Ali še bolje - domov! Prečudovito je bilo poleteti proti Sloveniji in na sprejemu v Naklem z navdušenci, ki so nastope paraolimpijcev spremljali od doma, podoživeti nepozabne občutke s tekem.

Posebej toplo se za podporo in pomoč zahvaljujem sokrajanom Dupelj in občanom občine Naklo, saj mi dajete polet in krila, kadar so noge svinčeno težke, srce pa utripa kot kolibri s krili. Za vsestransko pomoč sem iskreno hvaležen optiki Očesnica iz Naklega in Občini Naklo, ki mi je na široko odprla tekaško pot v prihodnost - kupili so mi namreč novo domačo tekaško stezo! HVALA VSEM! Iskreno vam želim, da poiščete in najdete tudi vi v svojem življenju stvari, ki jih lahko gledate zgolj s srcem. Če ste jih že, potem veste, o čem govorim. ・

Moto klub Ptički brez gnezda

Dogodki v letu 2016 Besedilo in fotografiji Alenka Vrhovnik

T

udi letošnja motoristična sezona je bila pestra, bogata in doživeta. Vsak od motoristov iz naklanske skupine PTIČKI BREZ GNEZDA je nabiral kilometre po svojih interesih in zmožnostih. Vendar pa smo imeli kar veliko skupnih dogodkov, ki nam bodo ostali v nepozabnih spominih.

Začelo se je s prvomajsko budnico, ko so motoristi ogreli jeklene konjičke že ob 5. uri zjutraj in se hrupno zapeljali skozi vasi naklanske občine.

Na Merkurjevem parkirišču se je letos 21. maja odvil že peti Moto dan, ki ga organizirajo Ptički brez gnezda. Poskrbljeno je bilo za blagoslov motornih koles in motoristov, za preizkušanje v varni vožnji. Zelo spreten motorist je prikazal raz­lične vragolije na svojem prirejenem motorju in pošteno zadimil parkirišče. Tudi naši najmlajši so se preizkusili v varni vožnji.

Dogodek dneva pa je bil prikaz prometne nesreče, ko je avto-

mobilist zbil motorista. Prikazali so nam potek reševanja ponesrečenega motorista na tleh in poškodovanca, uklešče­nega v avtu. Marsikdo od nas je prvič videl, kako sodelujejo poli­cisti, reševalci in gasilci. Šele takole se zaveš, kako pomemb­no je, da so vsi skladni, strokovni in hitri, saj gre velikokrat za življenje.

Pohvala za tako nazoren prikaz, za katerega upamo, da bo potreben čim manjkrat.

Konec maja in začetek junija so se vsi motoristi v več skupinah udeležili varne vožnje na Vranskem. Nad to vožnjo so bili izredno navdušeni, saj so pridobili veliko izkušenj in ko-

december 2016

Glas občine Naklo 25

šport

Potep po Črni Gori

ristnih napotkov. Vsi so mnenja, da bi to varno vožnjo moral opraviti prav vsak motorist in mogoče bi bilo manj žrtev med motoristi.

Te nove veščine smo s pridom uporabljali na potovanju do Črne gore od 22. do 26. junija. Pot je bila dolga skoraj 1900 km, vsak dan smo prevozili od 360 do 490 km. Marsikatero oko je vrglo pogled na našo kolono, ki je štela 14 motoristov in 5 sopotnic motoristk. Kljub neznosni vročini (tudi do 39 °C, okvari sklopke, žeblju v gumi in zdrsu zaradi luknje, zamenjanem uradnem dokumentu, kravam na cesti …, smo se vsi vrnili srečni in zdravi. Ta pot je bila res za duše motoristov, saj je bilo ovinkov tudi njim dovolj. Videli smo prelepe kraje, ponekod je bilo tako lepo, da bi tam kar preživel dopust (Durmitor, Milogora, Neretva, jezero Rama, Sveti Stefan …), ponekod pa tako nevarno, da motoristi niso mogli biti turisti, saj so morali paziti na cesto (Lovčen). Prespali smo v Livnem, v Nikšiču, v Neumu in zadnjo noč v mestu Pag - tako da smo prespali v skoraj vseh državah bivše Jugoslavije. Ob večerih, ko smo se sprostili

Nekaj naših članov na Großglocknerju

in spočili od naporne vožnje, smo se zabavali, najedli dobrih specialitet in seveda vrčki s pivom nikdar niso bili prazni. Polni doživetij smo si privoščili še zadnji skupni obrok ob spremlja­ nju moto GP v restavraciji Triglav v Ilirski Bistrici in se razšli vsak po svoje.

Naša motorista Peter in Petra sta 2. julija skočila v zakon v prelepi Taborski cerkvici. Do tja sta se peljala v modrem, pre­ novljenem - čisto novem Camaru 350. Motoristi so ju spremljali na tej poti in jima pripravili špalir po vodnem tunelu iz curkov vrlih gasilcev. Tudi sam obred v cerkvi je bil čaroben ob petju malčkov in pevskega zbora.

Naš zadnji enodnevni izlet je bil zopet namenjen vož­ nji po Hochalpenstraße. 28. avgusta smo ponovno osvojili Großglockner in Edelweißspitze. Dan je bil krasen in razgled z vrhov nepozaben.

Vsem občankam in občanom občine Naklo Moto klub Ptički brez gnezda želi lepe božične praznike ter zdravo ter uspešno leto 2017. ・

Namizni tenis

Na tekmovanje s tremi ekipami Mirko Rakovec

Pričelo se je tekmovanje v namiznem tenisu v prvi in drugi namiznoteniški ligi za leto 2016/17. Namiznoteniški igralci Dupelj v sezoni 2016/17 nastopamo kar s tremi ekipami.

Prva ekipa nastopa v prvi gorenjski namiznoteniški ligi. V prvi ligi nastopajo naslednje ekipe: Jesenice, Križe, Škofja loka, Kondor, Šenčur, Tapetništvo Bokal, Erpo sistemi, Komenda, Radiestizija Maselj in Duplje. Za prvo ekipo Dupelj igrajo Matej Ulčnik, Uroš Prelovšek, Miha Jeraj, Nejc Legat, Brane Rakovec, Bojan Mandič, Klemen Belehar, Jan Krč in Mirko Rakovec.

V gorenjski veteranski ligi pa nastopamo kar z dvema ekipama. Ena ekipa igra od 50 do 65 let, druga ekipa pa od 65 dalje. Ekipe v kategoriji od 50 do 65 let so Škofja loka, Mošnje, Bohinj, Jesenice, Križe, Koroška Bela, Fim Zvirče, Šenčur in Duplje. Ekipe od 65 let in dalje so Jesenice, Koroška Bela, Križe, Šenčur, Mošnje, Duplje in Sokolnica Tržič. Za Duplje nastopajo naslednji igralci: Brane Rakovec, Darko Pangrič, Zoran Ramovš, Rado Pančur, Brane Teran, Janez Teran, Janez Benegalija, Viktor Križnar in Mirko Rakovec. Vse tekme pa se igrajo v Gasilskem domu v Dupljah, in sicer ob sredah od 17.30 do 20. ure, ter od 20. do 22 ure.

TVD Partizan vabi vse ljubitelje in ljubiteljice bele žogice, da

26 Glas občine Naklo december 2016

se lahko udeležujejo rekreacije vsak ponedeljek in vsak torek od 18. do 20. ure v Gasilskem domu v Dupljah. ・

z apisi šolskih peres Biotehniški center Naklo

Prva Erasmus+ listina na Gorenjskem Bernarda Božnar

V novembru 2016 je Biotehniški center Naklo kot prva srednja šola na Gorenjskem prejela Erasmus+ listino kakovosti za mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Listino je podelila nacionalna agencija CMEPIUS iz Ljubljane.

Listino prejmejo srednje šole, ki so zelo kakovostno izvedle praktično izobraževanje dijakov in učiteljev v tujini. Biotehniški center Naklo sodeluje s kakovostnimi partnerji v Evropi, tako srednjimi šolami kot tudi višjimi šolami in različnimi raziskovalnimi ustanovami. Vsako leto na praktično izobraževanje s pomočjo evropskih sredstev pošilja dijake na različne institucije v Avstrijo, Francijo, v Italijo, na Poljsko, Norveško, Nizozemsko, Hrvaško, Češko …

Hkrati pa je Erasmus+ listina podlaga za novo praktično izobraževanje dijakov in učiteljev za obdobje 2016-2020. Z uspešno pridobljenim projektom bomo v obdobju 2016-2020 lahko izvedli okoli 140 mobilnosti dijakov in 70 mobilnosti učiteljev.

Prejem Erasmus+ listine je nagrada za kakovostno delo na področju praktičnega izobraževanja v tujini.

Gimnazijci so se izobraževali na Poljskem v pobrateni občini Nakło nad Notecią.

Pravkar se je 8 dijakov, ki se izobražujejo za naravovarstve­ nega in kmetijsko podjetniškega tehnika, vrnilo iz dvotedenske prakse iz Vossa na Norveškem. Profesorica Neža Pirih, ki je dijake spremljala, je svoje vtise strnila takole: »Mednarodne izmenjave so vsekakor priložnost tako za strokovno izpopolnjevanje in osebnostno rast kot tudi za razvoj spretnosti na področju socialnih veščin ter pridobivanja spretnosti za komunikacijo in delovanje v multikulturnem okolju. Vsekakor sem hvaležna, da mi je bila omogočena taka izkušnja s tako per­ spektivno skupino dijakov.« Biotehniški center Naklo vzdržuje tudi redne stike s pobrateno občino Nakło nad Notecią. Tako so letos štirje učitelji in 22 gimnazijcev preživeli dvanajst dni na srednji šoli v Samostrzelu. Na šoli so za njih pripravili zelo zanimiv program; jahali so konje, ustvarjali so cvetlične aranžmaje, obiskali so uspešne kmetije in se predvsem družili s poljskimi sovrstniki. ・

Waldorfski vrtec in šola Gorenjska

Adventni semenj Alenka Petrinjak

N

a prvo adventno nedeljo sta Waldorfski vrtec in šola Gorenjska v Naklem organizirala adventni ­semenj.

Celodnevni dogodek se je pričel ob 10. uri s pesmijo in glasbo in nadaljeval z dobrodelnim pletenjem adventnih venčkov iz naravnih materialov. Venček so izdelali tudi župan občine Naklo Marko Mravlja, publicistka in urednica Irena Cerar, novinarka Špela Ankele, glasbenica Nataša Vester Trseglav, vodja Vita centra Polona Zupan in številni drugi. Na dveh predstavitvah učne ure v waldorfski šoli so poslušalci spoznali, da je učenje poštevanke in ulomkov lahko zabavno in razgibano. Najmlajšim sta bili namenjeni dve lutkovni pravljici, za prav vse generacije pa sta bili najbolj zanimivi delavnica izdelovanja adventnih venč­ kov in soba za razvajanje čutov, kjer je dišalo po smrečju, mahu, lesu, volni, zeliščih. V kavarni so se obiskovalci posladkali in po­ klepetali ob čaju ali kavi. Družabno je bilo tudi na šolskem vrtu ob skodelici toplega okusnega ričeta. Adventni semenj je bil lep uvod v tisti del leta, ko naše vsakodnev­no hite­nje umirimo in naš čas v miru preživimo s svojimi najdražjimi. ・

december 2016

Glas občine Naklo 27

zapisi šolskih peres Slovenščina - moj materni jezik

Moj materni jezik je slovenščina. Nanjo sem izredno ponosna. Naučila sem se jo v svoji družini. Imam jo rada in jo spoštujem. V slovenščini se pogovarjam s starši, sestro, starimi starši, z drugimi sorodniki, sošolci, prijatelji … V slovenščini berem in pišem. V slovenščini računam in sanjam.

Rada imam slovenščino, ker je zelo posebna. Ima dvojino, veliko narečij in lepih, pa tudi nenavadnih besed.

Slovenščina je od leta 2004 uradni jezik Evropske unije in slovenski poslanci v evropskem parlamentu lahko govorijo v maternem jeziku.

Ker smo majhen narod, me skrbi, da bi slovenščina izumrla. Zato se moramo zares potruditi in jo prenašati na svoje za­ namce. Na svoj materni jezik sem zelo ponosna.

Zala Jelenc, 6. c

Polifem na Zelenici (Bajka po bajki Odisej na otoku Kiklopov.)

Gledal sem skozi okno naše hiše. Lilo je kot iz škafa. Zeblo me je, zato sem sedel na peči in se grel. Takrat je potrkalo na vrata. Mama je odhitela odpret. V hišo je vstopil starec. Beli, dolgi lasje so prekrivali njegovo obličje, brada mu je segala do tal.

Zunaj je bilo vse mokro, a on ni bil prav nič premočen. Razgledal se je po izbi in dejal: “Pozdravljena, mati človeškega otroka!

Ljudje me kličejo Zevs, a jaz sem le starec, ki se želi okrepčati.” Mama ga je postregla, mu ponudila vrč najboljšega vina in mu postregla s hlebcem kruha. Starec se je najedel. Bil je zelo prijazen in kmalu sem se ga navadil. Skupaj smo se usedli k peči, se pogovarjali, jedli in pili. Ko je bil čas za spanje, sem mu postlal, da se je ulegel. Tako smo zaspali. Zjutraj sem se zbudil in stekel pozdravit starca, a ga ni bilo več. Poklical sem mamo in skupaj sva prebrala sporočilo: Draga Mihec in Stana!

Moje ime je Zevs in sem bog vseh bogov. Na Zemljo sem prišel, da odkrijem hudobije sveta. Na žalost je na Zemlji preveč hudobij, zato sem se odločil, da priredim vesoljni potop, ki bo pokopal človeštvo. A za vaju bom skrbel in vaju varoval, saj sta edina dobra človeka, ki ju poznam. Pojdita na goro, imenovano Zelenica, tam sta varna. A pazita! Moj brat, bog morij, Pozejdon, se mi bo skušal maščevati in vaju bo hotel ubiti. Na vaju je naščuval Kiklopa, velikana z enim očesom, Polifema. Pazita se tega brdavsa in ne pozabita: Zevs vaju varuje.

Ko sva prebrala sporočilo, sva krenila na pot. Hodila sva dolgo, da sva prispela na vrh Zelenice. Tam sva se skrila v jamo in čakala. Začelo je grmeti in napovedovala se je huda nevihta. Res je deževalo več dni. Voda se je nabirala, a ni zajela velike skale. Nato sva zaslišala korake in veliko oko je pogledalo v jamo. Zmrazilo naju je, ko sva spoznala, da je to Polifem, grozni velikan, ki je pogledal v jamo. Ustrašila sva se, a je strela udarila v njegovo edino oko – Zevs! Zahvalila sva se mu in slepega brdavsa spotaknila ob hlod, da je zgrmel v globino. Ko je padal, se je trikrat udaril in se nato odkotalil, zato del gore, s katerega sva ga porinila, dandanes imenujemo Triangel.

Sara Žnidar, 6. b

Mojemu očetu je srce padlo iz hlač

Lansko leto je med poletnimi počitnicami naša družina sedela v dnevni sobi. Pogovarjali smo se o groznih stvareh, ki so se nam kdaj pripetile.

Po nekaj zgodbah je na vrsto prišel moj oče. Pripovedoval je takole: »Bila je topla poletna noč. Po okusni večerji, ki jo je pripravila moja mama, sem odšel spat v svojo sobo. Moja soba je stala ob travniku, moja postelja pa ob oknu, ki je gledalo na travnik. Bilo je zelo vroče, zato sem nalahno odprl okno in odšel spat. Ko spim, spim na hrbtu z odprtimi usti, saj včasih smrčim. Med spanjem pa se skozi okno priplazi velika zelena kobilica. Ko je zagledala moja odprta usta, je zaznala toploto.

Skočila je v moja usta! Ko sem jo začutil na jeziku, sem se prebudil. Nevede sem zaprl usta. A sem jih takoj nazaj odprl in kobilico pljunil na tla. Vzel sem list papirja in jo spravil skozi okno. Seveda sem prej prižgal luč. Nisem zbujal cele družine. Raje sem se odpravil spat in zaprl okno.« Oče je končal zgodbo, pri kateri smo se vsi zelo nasmejali. Seveda smo ga nato zasuli z vprašanji in se veselili odgovorov.

Mama je oznanila čas za spanje. Z mlajšim bratcem sva odšla spat. A preden sem odšla spat, sem še zaprla okno, da ne bi prišla na obisk kakšna kobilica. Špela Štrukelj, 7. b

Kje je dedek

Ko sem bil še majhen, sem bil nekoč na počitnicah pri babici in dedku. Najbolj se mi je v spomin vtisnil dogodek, ki vam ga bom opisal.

Z dedkom sva se jaz in bratec Štefan odpravila v trgovino Merkur. Kmalu nama je postalo dolgčas in začela sva raziskovati okoli polic. Kljub dedkovim svarilom sva še naprej počela neumnosti. Med ogromnimi policami sva se pričela igrati skrivalnice.

A kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Naenkrat nisem vedel, ne kje je Štefan, ne kje je dedek. Taval sem po trgovini in klical za dedkom. To ni velika trgovina, a meni se je v tistem hipu zdela ogromna. Police, visoke kot stolpnice, da čeznje nisem videl. Tudi dolge in podobne druga drugi so bile. Vse so bile od vrha do tal obložene z različnimi stvarmi: sto in sto kladiv, cevi za zalivanje in vsi delovni pripomočki, ki si jih lahko zamisliš. Čez čas sem le našel Štefana. Ta je kot duh prišel izza police z žeblji. Za hip mi je odleglo, a tudi on je bil videti zaskrbljen. Povprašal sem ga, ali ve, kje je dedek. Na žalost tudi on ni vedel, saj se je izgubil tako kot jaz. Prijela sva se za roke in skupaj blodila po trgovini ter zaman iskala dedka. Ko sva nekaj časa tako tavala po trgovini, je meni že začelo usihati upanje, da ga bova sploh našla. Potem sva k sreči naletela na prijaznega gospoda. Takoj je opazil, da sva prestrašena in pomagal nama je poiskati dedka.

Nisva se več ločila od njega in skupaj smo odšli domov.

Iz tega dogodka sem se naučil, da je treba poslušati nasvete starejših in potrdil se je nauk: »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.«.

Gašper Jošt, 7. b

28 Glas občine Naklo december 2016

ml adi vrvež

Svet, v katerem želim živeti Anja Zupan

P

rvi teden v oktobru je vseslovenski teden otroka, ki je letos potekal pod geslom Svet, v kate­ rem želim živeti.

napovednik Datumi koledovanj 2016/17 Folklorne skupine DU Naklo Četrtek, 22.12. 2016 ob 18. uri pri trgovini Mernik v Žejah

Četrtek, 22. 12. 2016 ob 18.45 uri pri cerkvi v Strahinju Četrtek, 22. 12. 2016 ob 19.45 uri na Okroglem Torek, 27. 12. 2016 ob 16.45 uri pri mesariji Tišl´r v Podbrezjah Torek, 27. 12. 2016 ob 18.15 uri na Deteljici v Tržiču Sobota, 7. 1. 2017 ob 19. uri pri Krivi jelki v Dupljah

V vrtcu Mlinček smo pripravili pester športni, ustvarjalni, kulturni program. Teden otroka smo pričeli s kulturo. Obiskalo nas je društvo Jasa, s katerim smo sodelovali v projektu Slovenija ima srce. Otroci oddelkov, ki so sodelovali v projektu, so nam pripravili program in nam prikazali pomen projekta ter kaj pomeni, da ima Slovenija oziroma Naklo srce.

Nato smo ustvarili knjigo z didak­ tičnimi igrami, ki jo bodo otroci z veseljem uporabljali med svojo igro. Obiskal nas je motokrosist Luka Štempihar in nam predstavil svoj šport, seveda ni manjkal motor z vso opremo. Za glasbeno dopoldne so poskrbeli Peklenski muzikantje, ki so nam pripravili pravo zabavo, polno petja in plesa. Za športno dopoldne pa smo pripravili poligon preko celega vrtčevskega dvorišča.

V sklopu tedna otroka je potekal dan odprtih vrat z jesensko tržnico s sadjem in zelenjavo. Pripravili smo tudi izme­nje­ valnico oblačil. Na dnevu odprtih vrat so poleg ogleda vrtca obisko­valci lahko izdelali fi­guro iz slanega testa in si pripravili zele­njavno nabodalo.

Otroci so teden preživeli res v sloganu, saj so imeli na razpolago celo paleto različnih dejavnosti, s katerimi smo poskrbeli, da je to res otrokov svet, v katerem bi si želel živeti. ・

Napovednik dogodkov Turističnega društva Naklo

10. januar 2017 Potopisno predavanje Janeza Pretnarja: Črna gora 14. februar 2017 Tržičanka Tea Dolinar bo pripovedovala o poučevanju matematike afriških otrok iz Malavija.

28. februar 2017 Več zapisovalcev zgodb (tudi Damijan Janežič) bo predstavilo knjigo Pod gorami Predavanja bodo ob torkih ob 18. uri v Gostil­ nici Kresnik. O točnem datumu ostalih predavanj sporočimo pozneje z obvestili po pošti in v Gorenj­ skem glasu.

Likovno društvo Naklo vabi v zimskem času na naslednje prireditve:

26. decembra 2016 bo v Pavlinovi galeriji Doma Janeza Filipiča na ogled dokumentarno-slikarska razstava Župnik Janez Filipič. Odprta bo od 8. do 17. ure. Uradno odprtje bo s krajšim kulturnim programom ob 10. uri. Razstava o dolgoletnem na­ klanskem župniku, zaslužnem za gradnjo kulturnega doma, bo na ogled še v nedeljo, 8. in 15. januarja od 14. do 18. ure.

8. februarja 2017 ob 15. uri bo pod lipo pri župnijski cerkvi v Naklem recital pesmi slovenskih pesnikov. Recitala se lahko udeleži katerikoli občan, s seboj mora prinesti le besedilo pesmi, ki jo bo recitiral ali pel. Petnajst minut pred 15. uro bomo pri lipi sprejemali brezplačne prijave. V pri­ meru slabega vremena bo recital prestavljen v Pavlinovo galerijo v Domu Janeza Filipiča. december 2016

Glas občine Naklo 29

javna obvestil a

Spremenjene cene storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Naklo Komunala Kranj

Za uporabnike, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje na območju občine Naklo, so s 1. oktobrom 2016 začele veljati nove cene storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Cene v občini Naklo so že od sredine leta 2015 oblikovane na način, ki ga določa v letu 2012 sprejeta državna Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju Uredba MEDO).

Po Uredbi MEDO mora biti cena odvajanja in čiščenja razde­ ljena na variabilni del, ki se nanaša na izvajanje storitev in se zaračuna po porabi vode na kubični meter ter na fiksni del (omrežnino), ki se nanaša na pokrivanje stroškov javne infrastrukture in se zaračuna v fiksnem znesku odvisno od velikosti vodomera.

Uredba MEDO v 1. odstavku 3. člena določa, da občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino najmanj v višini amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne gospodarske javne službe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu. Pri tem je potrebno poudariti, da se po računovodskih pravilih amortizacija obračunava od celotne vrednosti infrastrukture, neodvisno od vira sredstev za investicijo (npr. tudi za Evropska sredstva).

Stroški amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, so skladno z določilom 12. odstavka 19. člena Uredbe MEDO vključeni v ceno omrežnine. Višina omrežnine je odvisna od vrednosti infrastrukture in je prihodek občine, ki je lastnica infrastrukture.

Cene, ki so bile v občini Naklo v veljavi od 1. 6. 2015, niso bile več skladne z novim stanjem infrastrukture v najemu, zato je bila sprememba in potrditev novih cen nujna.

Nove, višje cene na področju odvajanja so nastale zaradi novozgrajenega kanalizacijskega omrežja v občini Naklo v zadnjih letih, ki je bilo v letih 2015 in 2016 predano v najem Komunali Kranj, ter zaradi upoštevanja nove vrednosti stare infrastrukture po cenitvi. Višje cene na področju čiščenja pa so odraz nove Centralne čistilne naprave Kranj, na kateri se obdelajo odpadne vode tudi iz občine Naklo in se čiste vrnejo v okolje. Večji obseg infrastrukture in nova tehnologija čiščenja v čistilni napravi, ki zagotavlja bistveno učinkovitejše čiščenje odpadnih voda, pomeni poleg višje omrežnine tudi višje stroške povezane z njenim obratovanjem, zaradi česar so se povišale tudi cene storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode na kubični meter.

Na višino omrežnine vplivajo vrednost infrastrukture ter število in velikost priključkov. Omrežnino za odvajanje (za kanalizacijo) Komunala Kranj zaračuna uporabnikom storitev skladno z Uredbo MEDO in jo kot najemnino infrastrukture nakazuje Občini Naklo. Omrežnina za čiščenje se v obliki najemnine s strani Komunale Kranj nakazuje Mestni občini Kranj, ki je lastnica Centralne čistilne naprave Kranj, in bo namenjena tudi za investicijsko vzdrževanje in nemoteno obratovanje CČN Kranj, po izteku življenjske dobe sedanje CČN pa za namen investicije v novo CČN, skladno s sporazumom o določitvi

30 Glas občine Naklo december 2016

cenovne politike in o zagotavljanju obratovanja na področju čiščenja odpadne vode na CČN z dne 21. 9. 2016.

V tabeli je prikazan primer mesečnih izdatkov referenčnega uporabnika v občini Naklo: Vodarina, odvajanje in čiščenje predstavljajo storitve in so odvisne od porabe pitne vode posameznega uporabnika.

Omrežnine voda, odvajanje in čiščenje so stalne postavke na računu, ne glede na to, koliko vode uporabnik porabi.

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda se obračuna vsem uporabnikom. Je državna dajatev, ki jo moramo skladno z državno Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda zaračunati izvajalci javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju posamezne občine. Je prihodek občin­ skega proračuna.

Cena storitve odvajanja odpadnih voda, ki je izražena na eno­to porabljene vode v kubičnih metrih se je zvišala na 0,0532 EUR/m³ (stara cena 0,0268 EUR/m3), cena omrežnine za odvajanje, ki se plačuje v fiksnem mesečnem znesku glede na velikost vodomera, pa za DN 20 znaša 11,45 EUR (stara cena 4,39 EUR). Cena storitve čiščenja odpadnih voda se je zvišala na 0,5407 EUR/m³ (stara cena 0,2416 EUR/m3), cena omrežnine za čiščenje, ki se plačuje v fiksnem mesečnem znesku glede na velikost vodomera, pa za DN 20 znaša 6,89 EUR (stara cena 1,10 EUR). Po preteku enega leta od uveljavitve cene se bosta ceni omrežnine odvajanja in čiščenja znižali: cena omrežnine odvajanja na 9,46 EUR, omrežnine čiščenja pa na 5,89 EUR, saj ceni v prvem letu veljavnosti cen vsebujeta tudi poračun zaradi prenizke cene v obdobju prvih devetih mesecev leta 2016.

Primer mesečnih izdatkov povezanih z vodo za štiričlansko ­gospodinjstvo z vodomerom velikosti DN 20 in referenčno porabo vode 16 m³ (velja za uporabnike, ki so priključeni na javno k­ ana­lizacijsko omrežje v občini Naklo) Obračunane postavke pred ­spremembo Postavka

Vrednost v EUR z DDV

Obračunane postavke po ­spremembi Postavka

Vrednost v EUR z DDV

vodarina (16 m³)

7,71

vodarina (16 m³)

7,71

omrežnina voda (DN 20)

4,60

omrežnina voda (DN 20)

4,60

odvajanje (16 m³)

0,43

odvajanje (16 m³)

0,85

omrežnina odvajanje (DN 20)

4,39

omrežnina odvajanje (DN 20)

11,45*

čiščenje (16 m³)

3,86

čiščenje (16 m³)

8,65

omrežnina čiščenje (DN 20)

1,10

omrežnina čiščenje (DN 20)

6,89*

okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (16 m³)

0,84

okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (16 m³)

0,84

Skupaj

22,93

Skupaj

41,00

*Ceni omrežnine odvajanja in čiščenja vključujeta poračun in veljata eno leto, do 30. 9. 2017. Po preteku enega leta začneta veljati ceni brez poračuna: omrežnina odvajanje 9,46 EUR z DDV in omrežnina čiščenje 5,89 EUR z DDV.

javna obvestil a Za uporabnike, ki odpadne vode odvajajo v greznice ali male komunalne čistilne naprave, se cene niso spremenile. Z veljavno državno uredbo o cenah so bile usklajene s 1. 7. 2014 in pravilno razdeljene na variabilni in fiksni del. Po obdobju treh let moramo izvajalci dejanske cene uskladiti z zaračunanimi in jih predstaviti v obliki novega elaborata o oblikovanju cen storitev povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.

Novi cenik je objavljen na spletni strani www.komunala-kranj. si, kjer boste našli tudi dodatna pojasnila v rubriki Ravnanje z odpadnimi vodami ter v rubriki Za uporabnike, kjer je v objavi Nova oblika računa podrobno razložen celoten račun Komunale Kranj.

Podrobnejša obrazložitev je razvidna iz Obrazložitev ela­ boratov o oblikovanju cen storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske vode z javnih površin (http://www.komunala-kranj.si/cenik-odvajanja-čiščenja-odpadnih-vod-v-občini-naklo). ・

Primer mesečnih izdatkov povezanih z vodo za štiričlansko gospodinjstvo in referenčno porabo vode 16 m³ (velja za uporabnike, ki imajo greznico) v občini Naklo (ki ima odvajanje urejeno z greznico ali malo komunalno čistilno napravo) Obračunane postavke

Postavka

Vrednost v EUR z DDV

vodarina (16 m³)

7,71

omrežnina voda (DN 20)

4,60

prevzem blata in ravnanje z blatom (16 m³)

4,91

omrežnina čiščenje*

0,77

okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (16 m³)

8,45

Skupaj *Cena je enaka za vse dimenzije vodomerov.

26,44

Odprto pismo Urad Vlade RS za komuniciranje

Spoštovane občanke in spoštovani občani, ko smo se v Sloveniji pred letom dni soočili z množičnim pri­ hodom migrantov na meje, si kljub jasnemu zavedanju o resnosti položaja in skrbnih pripravah verjetno nihče med nami ni prav dobro predstavljal, kakšen izziv nas čaka. Toda država, lokalne skupnosti in občine, humanitarne in nevladne organi­ zacije ter prostovoljci smo pokazali, da lahko na državni in lokalni ravni tudi v tovrstnih izrednih razmerah dobro in us­ klajeno sodelujemo. Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni način sobivanja. Že samo zavedanje, da so migracije odsev časa, v katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju rešitev. Slovenija si vseskozi prizadeva tudi za iskanje skupnih, dolgoročno narav­ nanih rešitev na evropski ravni, ki bi pripomogle k učinkovitemu obvladovanju migracij, ter solidarno prevzema del odgovornosti v okviru projekta premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

Poudarimo naj, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, vendar pa je dogajanje v naslednjem obdobju težko napovedati.

Pričakujemo lahko, da bo do nezakonitih prehodov meja prihajalo ves čas in da se bo njihovo število v prihodnje še povečevalo.

Zato so pristojni organi že pripravili nabor ukrepov, prilagojenih več različnim scenarijem. Medtem ko so varnostni ukrepi usmerjeni predvsem v dosleden in intenziven nadzor na meji, bomo z organizacijskimi ukrepi migrantom, ki bodo prišli na območje naše države, zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z nacionalno in mednarodno zakonodajo.

Zavedamo se, da prihodi migrantov - tudi zaradi strahu pred ponovitvijo lanskih množičnih prihodov - marsikje po državi, še posebej pa na obmejnih območjih, v ljudeh zbujajo nela­ godje. Ravno zato, ker ne želimo, da bi prehodi migrantov čez hrvaško-slovensko mejo vznemirjali prebivalstvo in njihov vsakdan, poskušamo situacijo reševati na čim bolj kontroliran način.

Eden pomembnejših ukrepov je tudi vzpostavitev sprejem-

no-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško. Smiselno je namreč, da migranti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bližje meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrvaški.

Poudarjamo, da bodo ti centri vzpostavljeni le, če se bo število migrantov, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, tako povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati v obstoječih policijskih enotah. Centri bodo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije. Migranti bodo v centru največ do 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno.

Sprejemno-registracijski center bo razdeljen na sprejemni del, kjer se bodo izvajali policijski postopki, in bivalni del. Vse prevoze v center in iz njega bo opravljala policija in s tem zago­ tovila nadzor nad migranti ter največjo možno varnost za okoliško prebivalstvo. V centrih bo zdravstveno osebje poskrbelo za nujno medicinsko pomoč, poskrbljeno pa bo tudi za otroke in mladoletnike brez spremstva.

Država poskuša pri reševanju migrantske problematike ves čas ohranjati ravnotežje med obveznostmi, ki jih ima do migrantov po domači in mednarodni zakonodaji, ter varnostjo domačega prebivalstva. Vlada je in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da do večjega obsega nezakonitih migracij na našem ozemlju ne bi prišlo, predstavniki pristojnih državnih organov pa so v stalnem stiku s predstavniki vseh ključnih občin in lokalnih skupnosti.

Naloga, ki je pred nami, je zahtevna, terja veliko odgovornosti in naporov, zato se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali h konstruktivnemu reševanju migracijske krize.

Informacije o aktualnem dogajanju na področju migracij in odzivu Slovenije nanje so na spletni strani pomoc.beguncem.gov.si. ・

december 2016

Glas občine Naklo 31

javna obvestil a Na podlagi Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini Naklo (UVG, št. 16/06) objavlja župan Občine Naklo

JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnega denarnega prispevka za otroke, rojene v letu 2016 1.

Namen sofinanciranja je enkratna denarna pomoč, ki se zagotavlja iz sredstev občinskega proračuna, s katero se upravičencu zagotovi dopolnilni prejemek za kritje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

2.

Upravičenec do enkratnega denarnega prispevka je eden od staršev otroka, rojenega v letu 2016 oz. skrbnik ali posvojitelj, pri katerem ima otrok stalno prebivališče, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja: -- da ima upravičenec stalno prebivališče v občini Naklo; -- da ima novorojenec nepretrgoma, od rojstva do vložitve vloge za pridobitev enkratnega denarnega prispevka, stalno prebivališče v občini Naklo.

3.

Višina enkratnega denarnega prispevka za otroke, rojene v letu 2016, znaša 250,00 EUR. 4.

Upravičenec uveljavlja pravico do enkratnega denarnega prispevka za otroka, rojenega v letu 2016, s pisno vlogo obrazec je na razpolago v tajništvu Občine Naklo ali na spletni strani http://naklo.si/.

Vlogo je potrebno oddati do 31.01.2017 na naslov: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo.

5.

Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila: -- izpisek iz rojstne matične knjige novorojenca oz. soglasje, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost prejema enkratne denarne pomoči, iz uradnih evidenc; -- potrdilo o stalnem prebivališču za upravičenca in novorojenca oz. soglasje, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost prejema en­kratne denarne pomoči, iz uradnih evidenc; -- fotokopijo številke transakcijskega računa upravičenca; -- fotokopijo davčne številka upravičenca.

6.

Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve enkratnega denarnega prispevka vodi in o njej odloča z odločbo občinski organ, pristojen za socialno varstvo.

Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba. O njej odloča župan občine Naklo. Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe, pisno ali ustno na zapisnik.

Datum: 01. 12. 2016 Številka: 430-0021/2016

OBČINA NAKLO Marko Mravlja, župan l. r.

32 Glas občine Naklo december 2016

Nasilja ne podpiram in delujem proti nasilju

CIS - Center za informiranje in svetovanje za žrtve nasilja na Gorenjskem Od 25. novembra do 10. decembra vsako leto potekajo mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. V okviru teh dni so tudi na Gorenjskem potekale različne aktivnosti.

Društvo Varna hiša Gorenjske je letos podporo preventivni akciji poiskala pri županih gorenjskih občin. Povabilo jih je, da s svojim podpisom na plakat s podobo hiške, ki simbolično predstavlja dom, varno zavetje vseh ljudi, vstopijo v kampanjo ozaveščanja o nesprejemljivosti nasilja nad ženskami in proti vsaki obliki nasilja v družini in v družbi nasploh. Preventivno akcijo Nasilja ne podpiram in delujem proti nasilju je podprlo vseh osemnajst gorenjskih županov.

28. novembra so strokovne delavke Varne hiše Gorenjske v Biotehniškem centru Naklo izvedle tudi dve dvourni delavnici v dveh oddelkih prvega letnika. Dijaki/nje so se seznanjali/e o dinamiki nasilnega odnosa, se poučili/e, kam se lahko obrnejo po pomoč v primeru doživljanja nasilja. Dijaki so tudi aktivno sodelovali v pogovoru na temo oblikovanja zdravih partnerskih odnosov.

Dobro pa je vedeti, da je v letu 2015 v naši bližini, v Kranju, pričel delovati CIS - Center za informiranje in svetovanje za žrtve nasilja na Gorenjskem. To je program, ki v okviru društva nudi brezplačno pomoč v obliki svetovanja za vse tiste, ki nasilje doživljajo in si želijo iz nasilja izstopiti. Telefonska številka CIS-a je 030 380 380. ・

ogl asi -

OGLAS NAKLANC 187 x 255 2017.qxp_Layout 1 30/11/16 07:41 Page 1

040/202 384

MB-NAKLO in naša družbena odgovornost Ko se ozremo na iztekajoče se leto 2016 vidimo, da je poslovanje na globalnem trgu zahtevno. Spremembe so stalne in nenapovedljive, zahteve na vseh področjih se zaostrujejo, negotovost narašča, konkurenčni boj je agresiven. V podjetju MB-NAKLO se zavedamo, da lahko v takih razmerah preživimo in uspešno poslujemo le z zagotavljanjem vrhunskih tehničnih produktov in rešitev, pridobivanjem novega znanja ter spodbujanjem inovativnosti, fleksibilnostjo, zanesljivostjo, poštenostjo in družbeno odgovornostjo. Že vsa leta se trudimo, da z našimi poslovnimi partnerji gradimo in vzdržujemo prave partnerske odnose ter da nas do ciljev in skupnih uspehov vodijo podobne vrednote.

V podjetju MB-NAKLO se obenem zavedamo, da lahko vsak posameznik, vsaka družina, vsaka skupnost in vsako podjetje prispeva k boljšemu svetu. Vsi smo lahko družbeno odgovorni - tako do soljudi kot tudi do našega okolja. Vsak lahko prispeva svoj delež. Zato smo se v MBNAKLO tudi v letu 2016 odločili, da sredstva za nakup poslovnih daril namenimo v dobrodelne namene in tako pomagamo naši skupnosti.

Finančno pomoč smo namenili: • Karitas Kranj, za socialno ogrožene družine • Turističnemu društvu Naklo, za organizacijo družbeno koristnih izobraževanj za občane • Zvetišču Horjul, za nakup hrane za zavržene živali.

Spoøtovani!

Ob koncu leta 2016 se vsem našim partnerjem zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga izkazali minulo leto.

To je potrditev za naše dobro delo.

Vsem sovašœanom ob koncu leta želimo, da prihajajoœi božiœno-novoletni prazniki vaša srca napolnijo z veseljem, novim upanjem, mirom in medsebojno ljubeznijo.

Novo leto 2017 pa naj bo prežeto z zdravjem, optimizmom, osebno sreœo ter posuto z lepimi trenutki.

Sreœno 2017!

Matej Bernard in Kolektiv

Slovenija

december 2016

Glas občine Naklo 33

ogl asi -

040/202 384

www.trampuz.si AL, INOX varjenje Krivljenje cevi in profilov Rezanje in CNC krivljenje pločevine TRAMPUŽ MARIJAN s.p., 4202 Naklo, Temniška 28 tel: 04 257 72 30, fax: 04 257 72 31, info@trampuz.si

34 Glas občine Naklo december 2016

ogl asi -

december 2016

040/202 384

Glas obÄ?ine Naklo 35

zadnja str an

R E K L A M N I

sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika

N A P I S I

I N

T I S K

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI

SITOTISK REKLAMNI NAPISI TAMPOTISK KOVINOPLASTIKA UV TISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

36 Glas občine Naklo december 2016