Glas občine Naklo, junij 2016

Glas Naklo

junij 2016

občine

Številka 86/leto 22

Prostovoljno gasilsko društvo Duplje je z zasluženim spominskim priznanjem ob 110-letnici delovanja v ­dobro občanov tudi letošnji nagrajenec Občine Naklo (str. 5)

uvodnik Meditacija ob koncu ­šolskega leta Andreja Kosec, odgovorna urednica Težko si je predstavljati, da so najlepši in najbolj pričakovani trenutki hkrati tudi najtežji in naj­ napornejši. Konec šolskega leta je točno tak. Poln vzne­ mirjenja, prijetnega in stresnega. Učenci stiskajo iz sebe še zadnje moči, nekateri pa, ki v zadnjih tednih sprevidijo, da spričevalo ni v skladu z željami, skušajo nadoknaditi mesece, v katerih so zaobšli marljivo in prizadevno nabiranje znanja.

In takrat se začne, tik pred ciljno črto, kopičiti nervoza. Želi­ jo nove in ponovne možnosti za izboljšanje ocen, ki večkrat niso uresničljive. Prav tako pogosto niso realna pričakova­ nja staršev. Razočaranja tako privedejo v stisko vse, otroke, starše in učitelje. In nazadnje so krivi učitelji, ki so nera­ zumni, prezahtevni, krivični in še kaj. Prelaganje odgovor­ nosti in zvračanje krivde na druge dolgoročno gledano, ne prinašata nič dobrega. Sprožita pa začaran krog. V skraj­ nem primeru bi nekateri z učitelji in šolo kot tako obračuna­ li kar preko odvetnikov. A šola vzgaja in izobražuje. Ni tr­ govina, ni kupčija ali tržnica, kjer prevlada glas močnejšega in vplivnejšega. Saj širi zavedanje, da se vsak uči za svoje življenje. Mar ni to dobronamerna filozofija za vse? Če od­ mislim učne načrte, ki so, kakršni pač so, pa se v učilnicah vedno več vzgaja - odnosa do sebe, do sočloveka, odnosa do dela. Empatija in angažiranost so namreč iskane lastnos­ ti tudi bodoče delovne sile, ki se bo morala še presneto iz­ kazati za to, če bo hotela doseči status, ki ga ultra moderna kapitalistična družba narekuje. Narekuje pa povečini samo en cilj - imeti in v tem uživati. In veliko učencev, torej naših otrok, ima skoraj vse, kar si želijo. Vprašanje je, s kolikšnim trudom so to pridobili.

Ko opazujem učence in njihovo vedenje, opažam, da so umirjeni, obzirni ali pa že skrajno neobvladani. Stres in psi­ hično izčrpanost sproščajo na različne načine. Tako eni kot drugi si zaslužijo počitnice, ki jim bodo napolnile baterije in jih sprostile. Ni pomembno, kje bodo in kaj bodo počeli, da bo le dobrodejno za njihovo osebnost. Še beseda o prispevkih. Tudi tokrat ste jih poslali veliko in potrudim se, da so objavljeni vsi. Z ozirom na to pa vas prosim, da dolžina vašega besedila ne preseže ene strani in pol besedila, napisanega v A4 formatu, kar ustreza približno eni časopisni strani. Tako se bomo izognili nezadovoljstvu in slabi volji.

Sicer pa vabim k pisanju še mlajše (ne)bralce. Vaš »glas« pogrešam in ga želim slišati, saj smo mlada država, kajne? :) Pa lepe praznike in dopust vsem!

Geslo nagradne križanke v marčevski izdaji glasila je: KRANJSKA KLOBASA. Izžrebani nagrajenci so: Urša ­Korošec, Britof 274, Kranj, Joži Ažman, Stara cesta 24, Naklo, Emil Šink, Gorenjska cesta 12, Naklo.

Uredniški odbor čestita vsem nagrajencem!

Nagrade oz. bone prejmete po pošti.

Zdravko Cankar

2 Glas občine Naklo junij 2016

V tej številki ...

ŽUPANOV GLAS POD ČRTO Občinska slavnostna seja v Dupljah Velika vaja in praznovanje ob 110. obletnici Investiciji v komunalni službi Župan sprejel devetletne odličnjake Obnova Grogove ulice Ureditev cest Vaški odbori v občini Naklo - drugi del Vračilo kupnine Gorenjski gradbeni družbi IZ NAŠE SRENJE Slavnostno v Dupljanski graščini Mladi za dobrodelnost Predani delu Le s sodelovanjem do uspeha Starodobna vozila obiskala Naklo Mlin na Okroglem in brodnik na Savi Oris dogodkov skozi čas 1. del Poučen izlet na Dolenjsko Pestro mednarodno dogajanje Inventura v KD Naklo Čipkarski pogled skozi mavrico SREDICA Tokrat v Dupljah KULTURNI ODMEV Pesnik služi idealu Štirje letni časi branja Odprtje spominske sobe pisateljici Mimi Malenšek Različnost nas bogati GLAS JE DRUGI OBRAZ Oropan brezskrbne mladosti JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO Al’ prav se piše Naklo ali Nakljo Srečna Slovenija Naši štirinožni ljubljenčki in njihovi nadležni kakci ŠPORT Atletika je kot kruh 16. Tonetov memorial Občinsko prvenstvo zaključeno Med obetavnimi hokejisti tudi Strahinjčan Zadovoljni z rezultati Uspešen zaključek sezone ZAPISI ŠOLSKIH PERES Občinski SPV in OŠ Naklo z roko v roki Mini olimpijada Nova smučarska oprema za osnovnošolce Radi pišemo z roko MLADI VRVEŽ Zbiranje zamaškov za Društvo Vesele nogice IZ DOMAČEGA LONCA DOGODKI Queen in Adam Lambert navdušili

3 4 4 5 5 6 6 7 8 8 9 9 10 10 11 12 13 14 16 17 18 19 21 21 22 22 23 24 26 27 27 29 29 29 30 31 31 32 32 33 33 34 35 35 35 36 36 38 38 39 40 40

Prispevke za junijsko številko poš­ ljite najkasneje do ponedeljka, 5. septembra­. Besedila opremite s foto­ grafijami v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

županov gl as

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, Ana Žontar.

Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o.

E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo­ ma izhaja štirikrat letno (marec, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo.

Naklada 1.820 izvodov Naslovnica: Velika gasilska vaja pri OŠ Duplje, 11. 6. 2016 Foto: Neža Rozman

Oddaja gradiva

Rok za oddajo gradiva je vsakega petega (5.) v mesecu, v katerem časopis izide.

Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Be­ sedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov andreja.kosec@ siol.net s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­ vico lektoriranja, krajšanja in prire­ janja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih.

Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni.

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Tokratni uvodni nagovor občinskega glasila bo obarvan nekoliko drugače kot ste vajeni, ne bom govoril o tem, kaj smo naredili, ampak bom nekaj besed namenil občinskemu prazniku Na vasi se dogaja.

Prireditev se je prvič odvila leta 2012, torej je bila letošnja že 5. po vrsti. V so­ boto, 18. 6. 2016, smo se tokrat zbrali v Dupljah. Program je bil pester in zani­ miv, na koncu pa smo dogodek zaklju­ čili z gasilsko parado in veselico.

Na vasi se dogaja je prireditev s sim­ boličnim pomenom, vsaj jaz in ostali ob­ likovalci programa ga vidimo na takšen način. Vsaj na ta dan želimo pove­zati med seboj društva, obrtnike, podjetni­ ke, rokodelce, občane in občanke ter druge obiskovalce prireditve.

Veseli nas, da ste odzvali v tako ve­ likem številu, saj ste že s svojim pri­ hodom izkazali veliko zahvalo vsem ustvarjalcem programa, ki se več ted­ nov trudijo, da prireditev uspe. Hvala še enkrat tako v mojem, kot tudi v nji­ hovem imenu, saj jim je vaša prisotnost na prireditvi edino plačilo.

Ko smo pričeli z organizaci­ jo prireditve, je prireditev v treh vaseh povezoval avtobus Veseli Janez, pa so ga žal prodali in zato smo se z ustvarjalci dogovorili, da bomo prireditev organizira­ li vsako leto drugje, vsako leto z drugačno tematiko in še vedno s tradicionalnimi igrami, kjer pode­ limo prehodni pokal.

Letošnja prireditev je bila obarvana v dobrodelni noti. Z zbiranjem sredstev za našega paraolimpijca Sandija Novaka, ki bo Slovenijo in našo občino zas­ topal v Riu. Hvala vsem, ki ste na prireditvi darovali in Sandiju pomagali pri pridobivanju sredstev. Z zbrani­ mi sredstvi smo dokazali, da smo

še vedno solidarna družba, ki našemu soobčanu stopi nasproti, ko nas potre­ buje.

V tem trenutku bi rad apeliral na vse vas, ki berete te vrstice, prihodnje leto se bo prireditev odvijala v Naklem, zato že danes vljudno vabljeni v Naklo.

Naj bo vsako leto več obiskovalcev in podpornikov prireditve, naj vsako leto prireditev obišče več obiskovalcev iz drugih občin in naj širna Slovenija izve, da se tudi v občini Naklo veliko doga­ ja.

Občinski praznik smo praznovali ne­ koliko prej, ker ste 29. 6. 2016 nekateri že na dopustu.

Za konec pa naj vam voščim lepo praznovanje, saj ste tudi vi del skup­ nosti, ki soustvarja boljšo in lepšo živ­ ljenjsko energijo v naši občini. Želim vam mirno poletje.

Marko Mravlja, župan

junij 2016

Glas občine Naklo

3

pod črto Na vasi se dogaja 2016

Občinska slavnostna seja v Dupljah Občinska uprava

E

den izmed pomembnejših dogodkov občinskega praznika je občinska slavnostna seja, na kateri je župan Marko Mravlja podelil plakete in priznanja najbolj zaslužnim občanom za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja, ki prispevajo h kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Naklo.

Letošnja seja se je odvijala v petek, 17. 6. 2016, v dvorani gasilskega doma v Dupljah.

Bronasto plaketo je prejel Jurij Hojan iz Zgornjih Dupelj, kamor se je preselil pred več kot petdesetimi leti. Kmalu se je pridružil dupljanskemu pevskemu zboru KUD Triglav Du­ plje, prepeval je v cerkvenem zboru, prav tako pa je tudi us­ tanovni član KTD Pod Krivo jelko Duplje. S svojimi sposob­ nostmi, ročne spretnosti, umetniški navdihi, iznajdljivost, je sodeloval pri izdelavi scen in obnovi kulturnih spomenikov.

Spominsko priznanje je prejela Folklorna skupina Društ­ va upokojencev Naklo. Skupina, ki jo sestavlja 26 plesalcev, plesalk, pevcev in godbenikov, deluje že več kot dvajset let in ima v svojem programu deset plesnih spletov iz Gorenj­ ske, Koroške, Bele krajine in Prekmurja. Pohvalijo se lahko z veliko nastopi; največ v domovini, nastopali pa so tudi v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem, Poljskem …

V slovenski folklorni srenji strokovnjaki priznavajo FS DU Naklo kvaliteto, ki jih uvršča med prvih pet slovenskih

4 Glas občine Naklo junij 2016

upokojenskih skupin, kar je poleg navedenega v uteme­ ljitvi še en dokaz, saj v Sloveniji danes deluje že preko 30 upo­kojenskih oziroma veteranskih folklornih skupin, da je delo FS DU Naklo priznano kvalitetno in vsebinsko bogato, predvsem pa jo odlikuje zvestoba čim bolj avtentičnemu posredovanju in ponazarjanju slovenskega ljudskega plesa, pesmi in glasbe, s čimer izraža skrb za ohranjanje čim bolj ne potvorjene narodove zapuščine.

Prav tako je spominsko priznanje prejel tudi letošnji zlato­ mašnik, podbreški župnik Janez Rihar. V Podbrezje je prišel leta 2002, se vpisal med člane KD Tabor Podbrezje in bil ves čas svojega delovanja močno aktiven tudi na področ­ ju ohranjanja kulturne dediščine. Ta čas se je v Podbrezjah naredilo marsikaj; ob župnišču so postavili spomenik Fran­ cu Pircu, ob cerkvi pa Karlu Mauserju, prenovili so obe cerk­ vi, Rihar pa je vodil tudi gradnjo Pirčevega doma in se trudil z načrtovanjem obnove strehe na farni cerkvi. Obnoviti je dal vse oltarje in kipe v farni cerkvi, ki so delo znamenite­ ga poznobaročnega kiparja Petra Žiwobskega. Na Tabru je dal postaviti kužno znamenje, obnovil in vrnil je orgle Petra Rojca v taborsko cerkev, vodil gradnjo Pirčevega doma, kjer imamo tudi prostore za kulturne prireditve. Kljub bolezni, ki ga je pestila v zadnjih petih letih, se je močno trudil z načr­ tovanjem obnove strehe na farni cerkvi.

V letošnjem letu 110. obletnico neprekinjenega delovan­ ja praznuje Prostovoljno gasilsko društvo Duplje, ustanov­

pod črto ljeno 25. februarja 1906, ko so v Dupljah pričeli s požarno obrambo.

So najstarejše društvo v občini, ki ves čas šteje okoli 70 operativnih gasilcev. Ti svoje znanje vestno izpolnjujejo ter skrbijo za nadgradnjo opreme. Dejavni so tako v gasilskih disciplinah kot tudi pri drugih dejavnostih v občini. Zelo ak­ tivno pa se v društvu ukvarjajo z mladino, saj verjamejo, da je v njih skrita gasilska prihodnost.

Dupljanski gasilci imajo venomer voljo, da svoje znanje izpolnjujejo, svojo opremo pa nadgrajujejo. Skozi celotno obdobje delovanja so vdano skrbeli za požarno varnost vasi, ljudi in njihovega premoženja. Posodabljali pa so vozni park, trenutno imajo v lasti tri vozila: Renault Traffic, ki služi za prevoz posadke, Iveco Turbo Daily in Ford Transit. Zaradi

dodatne nabave vozila, so se odločili za povečanje gasil­ skega doma. V letošnjem letu so prizidali še prizidek k ob­ stoječi garaži. Tudi ta je nastal kot plod številnih ur prosto­ voljnega dela.

Leta 2006 so ob praznovanju stoletnice prejeli zlato pla­ keto, tokrat pa so si prislužili spominsko priznanje Občine Naklo.

Vsem nagrajencem, ki so s trdim delom, odrekanjem, močno voljo, optimizmom in uspehi dokazali, da so ponos občine, se je javno zahvalil tudi župan Mravlja, občinstvo pa so s svojim žametnim glasom razvajale tudi Dupljanke, ki so pod vodstvom Katje Klančnik Jelenc zapele Zdravljico, Rožo na vrtu, Da bi jaz znala, na koncu pa še Avsenikovi Čakala bom in Na mostu. ・

Prostovoljno gasilsko društvo Duplje

Velika vaja in praznovanje ob 110. obletnici Neža Rozman

V prostovoljnem gasilskem društvu Duplje letos proslav­ ljamo svojo 110. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo organizirali slavnostno sejo, dve veselici pa tudi ve­ liko gasilsko vajo. Na slednjo smo povabili tudi druga gasil­ ska društva iz celotne GZ Naklo, PGD Križe, PGD Golnik in PGD Bistrica pri Tržiču, kinološko društvo in GRS Kranj. Z vajo smo želeli sovaščanom prikazati, kakšna je naša de­ javnost in kako obsežna je lahko reševalna akcija. Vajo smo izvedli na OŠ Duplje, v kateri naj bi prišlo do eksplozije pli­ na. Gasilci so požar pogasili, gasilci bolničarji pa ustrezno evakuirali in oskrbeli ranjence. Obenem smo prikazali tudi tehnično reševanje ob prometni nesreči, kjer smo prikaza­ li tudi rezanje pločevine. Po končani vaji smo priredili tudi dan odprtih vrat za sovaščane, na katerem smo jim pokazali našo opremo, vozni park, hkrati pa tudi požar v kuhinji. Na dnevu odprtih vrat nismo pozabili niti na najmlajše, ki so se lahko poveselili na otroški veselici. ・

Investiciji v komunalni službi Manca Miko

V letošnjem proračunu smo predvideli dve pomembni in­ vesticiji v komunalni službi, ki bosta pomembno prispevali k zmanjšanju stroškov glede na zunanje izvajalce komunalnih storitev. Prva investicija je bila metla za pometanje občin­ skih cest, s katero lahko zagotavljamo boljše varnostne razmere, saj tudi po večjih nalivih enostavno odstranimo nanesen material z vozišča.

17. 6. 2016 pa je bilo v uporabo predano tovorno vozi­ lo, s katerim bo izvajanje komunalne službe še lažje. Ko­ munalna služba zajema pometanje, košnjo trave, urejanje bankin, krpanje vozišča in druga dela, od katerih je odvisna prometna varnost in nenazadnje tudi izgled kraja. Urejena okolica, za katero sta v največji meri zaslužna prav naša ko­ munalna delavca, pomembno prispeva h kakovostnejšemu življenju občanov. ・ junij 2016

Glas občine Naklo

5

pod črto

Župan sprejel devetletne odličnjake

V petek, 10. 6. 2016, ob 12. uri je župan Občine Naklo sprejel 9-letne odličnjake. V nagovoru jim je zaželel obilo uspehov pri nadaljnji življenjski poti. Za spomin na srečanje jim je podelil priznanja, slovensko zastavo in računalniške USB ključke.

Devetletni odličnjaki 9. c: Nataša Černilec 1. Zala Černilec 2. Ana Lipovšek 3. Maruša Triler

9. b: Katja Marenk 1. Maja Drinovec 2. Nika Frelih 3. Sara Jazbec 4. Andraž Rakovec 5. Job Stopar

6. Ana Šišakovič Bizjak 7. Žan Žnidar 9. a: Katarina Gorenc 1. Ana Ferjanc 2. Martin Fister

3. Nejc Ambrožič 4. Miha Majnik 5. Miha Marčun

Obnova Grogove ulice Občinska uprava

Junija se bo priče­ lo z dolgo priča­ kovanimi gradbe­ nimi deli na Grogovi ulici. Izvedlo se bo obnovo in širitev vozišča z odvodnja­ vanjem, enostranski pločnik na severni strani vozišča, uredi­ lo javno razsvetljavo in ter izvedlo še dru­ ga dela na lokaciji.

Pogodba o izvedbi gradbenih del je bila s strani občine pod­ pisana 16. 6. 2016. V kratkem bo izvede­ na uvedba izvajalca v delo. Po uvedbi v delo bo znan točen režim del in termin­ ski plan.

Okvirno je predvi­ dena polovična zapora ceste, po Grogovi ulici bo potekal enosmerni promet z obvozom v drugo smer preko Strahi­ nja. Popolna zapora ceste bo samo izjemoma in kratkotraj­ na, ko dela na gradbišču drugače ne bodo možna (asfaltac­ ija, izkopi pri Boleru, itd.). Za pešce in kolesarje je predviden prehod ob gradbišču, po potrebi pa tudi preko prehoda na Staro cesto. Natančen režim obvozov, obhodov in zapor določi izbrani izvajalec po uvedbi v delo in v dogovoru z naročnikom.

Za potrebe izvedbe projekta je nujno potreben odkup dodatnih zemljišč, zato je Občina lastnikom zemljišč projekt v fazi projektiranja že predstavila. S projektom so vsi me­ jaši soglašali in podali strinjanje s prodajo potrebnih zem­ ljišč. Večina lastnikov je tako že podpisala predpogodbe o prodaji, od ostalih lastnikov pa podpisane predpogodbe na Občini pričakujemo še pred začetkom del, sicer predvi­denih

6 Glas občine Naklo junij 2016

in nujno potrebnih del (pločnik) ne bo možno v celoti rea­ lizirati.

Stanovalci Cegelnice in Grogove ulice bodo po uvedbi v delo seznanjeni z natančnejšim cestnim režimom in ter­ minskim planom del preko vaškega odbora Cegelnica in nenaslovljene pošte (letaki), vsi ostali občani in obiskoval­ ci pa s prometno signalizacijo in z obvestilom na spletnih straneh Občine Naklo.

Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost in razume­ vanje, da s skupnimi močmi čimprej pridemo do že­ljenega cilja - urejene ulice in varnejše poti za vse udeležence v pro­ metu. ・

pod črto Aktivnosti v juniju

Ureditev cest Cesta k Trnovcu

Cesta do turistične kmetije Trnovc je bila zadnjih nekaj let močno načeta in vozniki marsikdaj niso vedeli, ali bodo srečno prispeli do cilja. Domačini sicer po tej poti vsako­ dnevno vozijo otroke iz Podbrezij v vrtec v Dupljah, veliko pa je tudi turistov, ki tam preživljajo svoje počitnice.

Občina je v jeseni 2015 pristopila k naročilu projektne do­ kumentacije za cesto k Trnovcu in 21. 1. 2016 je bilo objav­ ljeno javno naročilo male vrednosti za Ureditev ceste - 2. faza. Izvajalec je bil izbran 5. 2. 2016, v skladu z določenimi roki je bila 1. 4. 2016 podpisana pogodba z izvajalcem, ki je bil 8. 4. 2016 tudi uveden v delo. V vmesnem času smo s pomočjo Odbora za komunalo in infrastrukturo vzpostavi­ li konstruktiven dialog z lastniki prizadetih zemljišč, kar je gradnjo močno poenostavilo v zadovoljstvo vseh.

Po sečnji dreves je bila odstranjena asfaltna prevleka, izvedena so bila zemeljska dela, urejeno odvodnjavanje z izgradnjo meteorne kanalizacije, delno je bil obnovljen vodovod in v dolžini 360 m obnovljena tudi javna razsvet­ ljava, ureditev brežin in izgradnja opornega zidu.

Župan Marko Mravlja in Trnovčeva Micka slavnostno prerezala trak

Izgradnja jaška ­Cegelnica

V sredini aprila smo z up­ ravljavcem vodovodnega sistema Komunalo Kranj izvedli pomemben korak k izboljšanju vodooskrbe za prebivalce Cegelnice.

Zaradi izvedbe povezave vodovodov izven obsto­ Vodovodni jašek za Cegelnico ječega jaška, je bilo le-tega potrebno povečati. Z izvedeno povezavo smo predvideli tlačno razbremenitev vode iz smeri Dupelj in obenem iz­ boljšanje tlačnih razmer v naselju Cegelnica.

Duplje Cesta k Trnovcu 13. 4. 2016

Kljub slabemu vremenu (dež in sneg) ter umestitve do­ datnih cevovodov v cestno telo se je sama gradnja zaklju­ čila v predvidenem roku, ostale pogodbene obveznosti in­ vesticije v višini 110.000 EUR pa so bile zaključene 10. 6.

2016.

Uradne otvoritve prenovljene ceste se je v petek, 17. 6.

2016, udeležilo kar nekaj občanov in gostov iz sosednjih krajev. S skupnim blagoslovom sta zbrani množici varno in srečno vožnjo zaželela tudi župnika Franc Grahek iz dup­ ljanske in Janez Rihar iz podbreške fare. Trak sta ob glasbeni spremljavi harmonikarja Primoža Gnidovca prerezala župan Marko Mravlja in Trnovčeva Micka, kratek program pa so popestrili tudi folkloristi Društva upokojencev Naklo.

Krožišče Resman

nem znižanju hitrosti je porodi­ lo projektantsko rešitev v obliki krožišča.

H gradnji krožišča smo pri­ stopili z minimalno udeležbo zunanjih izvajalcev, kar je inves­ ticijo pocenilo skoraj za polovi­ co in je stala dobrih 17.000 EUR. Z montažnimi deli in pleska­ njem horizontalne signalizacije smo pričeli v petek, 1. 4. 2016 po prenehanju obratovanja as­ faltne baze in zaključili v soboto Montiranje krožišča 2. 4. 2016. Namestitev vertikalne si­gnalizacije in zatravitev krožišča - otoka je bila zaključena 7. 4. 2016.

Prebivalci Podrebra so občino dolga leta opozarjali na nevarno vključevanje in prečkanje Ceste na Okroglo. Speci­ fična struktura prometnih udeležencev, kjer prevladujejo težki tovornjaki, šolska pot in želja po uporabnikom prijaz­

V Dupljah smo obnovili promet­ ni znak prehod za pešce, podalj­ šali pločnik do gasilnega doma in uredili novo avtobusno postajo, ki omogoča boljšo preglednost pri vključevanju vozil, saj je konstruk­ cija narejena iz inox materiala, stene pa so iz enoslojnega lexana.

Okroglo

Pločnik in avtobusna ­postaja v Dupljah

Ob cesti na okroglo smo namestili 80 m jeklene odbojne ograje, ki bo preprečil zdrs vozil proti Cesti na Okroglo.

Pokopališka cesta, Podbrezje, ­cesta proti Lovski koči

Na Pokopališki poti so bile nameščene nove rešetke za odvajanje meteor­ne vode. Izdelani sta bili po­ nikovalnici v Podbrezjah in na cesti proti Lovski koči. ・

junij 2016

Ponikovalnica v Podbrezjah

Glas občine Naklo

7

pod črto

Vaški odbori v občini Naklo - drugi del Marjan Babič, Občinski svetnik SLS

Ponovno se oglašam na temo vaških odborov v naši občini.

Dobro je, da so vaški odbori tudi v tem mandatu zaživeli in želim, da bi uspešno delali ter da jih bodo v občinski upra­ vi upoštevali. Želim pa se odzvati na trditve župana, ki jih je članom vaških odborov prenesel na njihovem uvodnem srečanju, bile pa so posredovane tudi preko medijev. Tako je pri temi »izbire članov vaških odborov« predstavljeno, da v SLS, v prvi vrsti pa Marjan Babič, nasprotujejo spremem­ bam pri tem postopku. Trenutno se namreč po veljavnem odloku člani vaških odborov določajo na osnovi predlogov političnih strank in list, zastopanih v občinskem svetu.

Zato javno izjavljam, da v SLS niti jaz osebno v ničemer ne nasprotujemo morebitni spremembi odloka o vaških od­ borih. Mislim, da sem to tudi že praktično dokazal. V prvi vrsti verjamem, da so vaški odbori namenjeni bolj učin­ kovitemu reševanju problemov določenega kraja. Kar je potrebno storiti, je to, da postopek o načinu spremembe odloka požene občinska uprava in se v končni fazi uskladi na občinskem svetu. Podpiram tudi rešitev, da bi predlogi izšli iz baze, torej od članov vaških odborov in od občanov samih. ・

Javno pismo

Vračilo kupnine Gorenjski gradbeni družbi Ivan Štular

Spoštovane občanke in občani Nakla, kot nekdanji župan bi rad pojasnil določena dejstva v zve­ zi s problematiko tožbe GGD proti Občini Naklo. V javnosti se je pojavilo prepričanje, da je Občina Naklo dolžna plačati Gorenjski gradbeni družbi, d.d., precejšnja denarna sred­ stva. Gre za približno 1,3 milijonov EUR, kar seveda za obči­ no predstavlja veliko denarja. Ustvarja se mnenje, da gre za čisto izgubo denarja, kar pa seveda ne drži. Gre za vračilo glavnice (dela kupnine) in zamudne obresti na osnovi sod­ be vrhovnega sodišča. Vračilo glavnice je vračilo denarja, ki ga je Občina Naklo od GGD-ja dejansko dobila kot kupnino za prodajo stavbnega zemljišča v Gobovcah v času mojega županovanja. Ta denar je bil vnesen v občinski proračun in ga je občina porabila za financiranje občinskih infrastruk­ turnih projektov. Ker so po sklenjeni pogodbi določene skupine ljudi na vse načine želele to prodajo izničiti, šlo je za nagajanje županu pa tudi za ohranjanje lastnih koristi pašo ovac na občinski zemlji, ohranitev črne gradnje, kar jim je na koncu tudi uspelo.

Ko je skupina občanov svoj cilj dosegla, je GGD hotela vplačani denar dobiti vrnjen, saj s kmetijskim zemljiščem dejansko nima kaj početi. Glede na to, da se Občina pod vodstvom novega župana ni hotela sporazumeti in je raj­ ši pristala na tožarjenje, so nastale zamudne obresti, ki so znesek glavnice močno povečale. Občina je skupaj z zunaj najeto odvetniško službo, gre za isto firmo kot v primeru razvpite zgodbe FURS-a na temo davka za nadomestilo za uporabo stavnih zemljišč (NUSZ). Rezultat tega nekajletne­ ga postopka je plačilo preko 300.000 EUR zamudnih obres­ ti.

Treba je še pojasniti, da je bila cena prodaje zemljišča v Gobovcah v letu 2008 določena na osnovi cenitve in je bila za Občino zelo ugodna, saj je bil posel sklenjen še v času pred krizo; in kot rečeno, je bil ves denar porabljen za občinske potrebe. Za samo prodajo je bila ustanovljena C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

8 Glas občine Naklo junij 2016

komisija, član katere je bil tudi občinski svetnik iz vrst SDS, sedanji župan, g. Marko Mravlja, tako da je bil natančno seznanjen s potekom prodaje, saj je vse potekalo transpa­ rentno, občinski svet pa je prodajo tudi potrdil. ・ coo-92x126mm-Junij2016-tisk.pdf

1

09/06/16

22:15

iz naše srenje Kultura in dobrodelnost

Slavnostno v Dupljanski graščini Petra Bandelj

R

otary klub Tržič Naklo in botrski klub RC Škofja Loka sta ob prvi obletnici delovanja kluba v Dupljah pripravila kulturno-dobrodelno prireditev.

Četrtkovo popoldne, 5. maja, bo zapisano tudi v kroniko Dupljanske graščine, ki jo je ta dan obiskalo več kot 150 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, z namenom, da si ogledajo posaditev trte miru in prijateljstva ter razstavo darilnih izdelkov, ki jih rotarijci kot osebna in protokolarna darila odnašajo širom po svetu.

Več kot 450 let stara trta z Lenta v Mariboru, imeno­ vana žametovka, je sedaj zasajena na vrtu graščine.

Cepič z najstarej­ še trte na svetu so zasadili Alojz Jenuš - Slavek, outar (gospodar) te trte na Lentu, Matjaž Mauser in Jernej Markič, ki bosta skrbnika dupljanske sadike, Marko Murn iz Škofje Loke, ki se pripravlja na prevzem botrstva naslednje leto v Škofji Loki, in Branko Bandelj, ki je boter zasaditve in organizator celot­ nega dogodka. Vsem obiskovalcem Dupljanske graščine o verodostojnosti cepiča priča tudi zapis na plošči na pročelju zgradbe. Trto je blagoslovil tudi župnik Franc Grahek.

Dober namen in prijateljsko druženje je privabilo v vas številne ljudi dobre volje in tudi odprtih rok. Dogodka so se udeležili aktualni in vsi bivši guvernerji Slovenskega Rotary distrikta. Martin Šinigoj, guverner Distrikta 1912 Slovenija, je povedal, da je v družini rotarijcev po svetu več kot 1,2 milijona odraslih in več kot pol milijona mladih, ki delujejo v 32 tisoč klubih, vsi pa so enakovredni in združujejo ljudi različnih poklicev, ki na različne načine pomaga­ jo v okolju. V Dupljah je bil vsak dobrodelni prispevek nagrajen z ličnim vinskim kozarcem za spomin. Izkupiček prireditve so rotarijci na­ menili postavitvi dopr­ snega kipa slikarki Ivani Kobilci v Podbrezjah, del sredstev pa za zame­ njavo slamnate strehe na Kovkarjevi kajži v Pusto­ tah nad Škofjo Loko.

Prireditev je spremljal bogat kulturni program,

v kate­rem so nastopili pevci domačega moškega pevske­ ga zbora, kitarista, številni rotarijci, ki delujejo v umetniških društvih, in dve prav posebni obiskovalki, ki sta počastili spomin na preteklost. Svojo zgodbo je prišla povedat Ta­ borska Urška, druga pa je bila Fani, sestra slavne slikarke Ivane Kobilce, ki jo je upodobila na svoji znameniti sliki Po­ letje. Dupljanka Matejka Lapan se je prelevila v lik s slike in požela mnogo pohval za svojo upodobitev in prelepo kito poletnega cvetja.

Branko Bandelj, ustanovni član RC Škofja Loka in bo­ ter kluba Tržič Naklo je tega dne vse povabil na odprtje ponovljene in dopolnjene razstave Rotarijski Perpetuum mobile. Razstava je njegova avtorska in ena večjih razstav o rotarijstvu pri nas. Predstavljena je bila tudi ročno izdela­ na in napisana knjiga o delovanju RC Škofja Loka, v katero je vložil že na desetine ur pisanja kronike o delovanju in dosežkih kluba.

Na vrtu graščine in v okolici se je po končani prireditvi odvijalo prijateljsko druženje in zares je bilo prijetno, dokler ni pisane druščine razgnal dež. Vsi, ki smo bili to popoldne na prizorišču, smo sklenili, da dobromisleče ljudi vedno druži prijazna beseda, dobra hrana in delo - po koncu je bilo tudi takih dovolj, ki so pomagali vse spraviti v red. ・

junij 2016

Glas občine Naklo

9

iz naše srenje Rotaract klub Tržič Naklo

Mladi za dobrodelnost Špela Kalan

Ko je sredi aprila pomladansko cvetje intenzivno barva­ lo našo okolico, smo mladi iz Rotaract kluba Tržič Naklo uspešno zaključili naš prvi večji projekt aktiviranja lokalne skupnosti.

Konec prejšnjega leta se je zbrala skupina aktivnih deklet in fantov, starih od 18 do 30 let, z drznimi idejami, široko vizijo in neizčrpno energijo. Pod budnim očesom botrskega kluba Rotary Tržič Naklo smo v aprilu zelo uspešno izpeljali tudi uradni ustanovitveni dogodek, t. i. Charter.

Eden izmed osrednjih ciljev delovanja kluba Rotaract Tržič Naklo je organizacija dobrodelnih prireditev, ozaveščanje javnosti, zbiranje sponzorskih sredstev in nudenje pomoči socialno ogroženim, bolnim, ostarelim in drugim ranljivim članom družbe.

V kulturnem domu Janeza Filipiča smo uspešno orga­ nizirali prvo dobrodelno akcijo. S Centrom za socialno delo Tržič smo se posvetovali, komu pomagati v nezavidljivi situ­aciji, ki ji je Tržič izpostavljen po propadu Peka. Otro­ ci iz Mladinskega centra Tržič so ustvarili simpatične ris­ bice na temo Kaj jih dela srečne. Eno izmed teh risbic smo

nato natisnili na majice, ki smo jih prodajali na charterju. Z zbranimi sredstvi bomo pomagali pri nakupu avtomobila, ki bo družini iz lokalnega okolja olajšal prevoz otroka na terapije. Udeležili smo se tudi prireditve Na vasi se dogaja, kjer bo nekaj majic na voljo za vse, ki želite podpreti našo humanitarno akcijo.

V prihodnje bo naše delovanje še naprej primarno usmer­ jeno v lokalno družbo, naša želja pa je, da nam s pozitivnim in humanitarno usmerjenim delovanjem uspe spodbudi­ ti tudi ostale mlade ljudi, da nam bodo pomagali barvati okolje tudi takrat, ko se cvetoči letni časi poslovijo. ・

Foto: Aljaž Repnik

Konjeniško društvo Naklo

Predani delu Mirjam Gorenc

»Moj črni konj ne rabi uzde, uboga me brez vajeti, čez drn in strn me varno nosi, a meni se srce smeji.« Tako lepo in enostavno kot v pesmi v življenju pač ne gre, čeprav smo člani Konjeniškega društva Naklo navezani na svoje živali in delo se trudimo uspeti v »modernem« svetu. To nam uspeva s trdim in predanim delom. V začetku leta smo se predstavniki društev udeležili posveta na Upravni enoti Kranj z naslovom Kako organizirati javno prireditev. Tisti, ki to delate, veste, kako to zgleda, za laike pa povem le to, da se takrat srce prav nič ne smeje. Kljub zakonskim oviram smo pri svojem delu optimistični. V začetku aprila smo se zbrali na občnem zboru, analizirali dosedanje delo in se zavezali novim zmagam naproti. Sprejeli smo plan za leto 2016, ki je kot vedno natrpan s prireditvami.

Na mrzlo, mrzlo Jurjevo nedeljo smo se udeležili žeg­ na konj v Gorjah. Prireditev je lepo uspela, samo mraz in veter sta jo delno zmotila. Kljub temu smo člani KD Naklo naredili krog okoli Blejskega jezera. Bilo je zelo lepo, nepozabno, a mrzlo. Tudi prvi maj je bil deževen in mrzel. Konjenico treh dežel Slovenije, Avstrije in Italije je krojilo vreme, zato smo avstrijsko Ziljsko dolino občutili podobno kot Gorje, mrzlo in premočeno. Vmes pa je si­ jalo sonce. Naši člani so po spomladanskem snegu spet

10 Glas občine Naklo junij 2016

očistili pohodniško pot proti Pečem. To so storili kar dvakrat.

Pod varno streho delavnice pa je že nastalo spominsko sakralno obeležje za žegnan studenec na pohodni poti Nak­ lo-Peče-Sava. Letos boste občani Nakla in drugi obis­kovalci dobili novo lepo sprehajalno pot. Otvoritev lahko pričakujemo nekje v začetku jeseni.

Sonce je sijalo tudi, ko smo člani KD Naklo pospremili med­ narodno kolono starodobnikov skozi Naklo.

KD Naklo se že pripravlja na prireditve v okviru Na vasi se dogaja. Tam se bodo spet pomerili najmočnejši Naklanci v vleki traktorja. Poletje pa bo dolgo in pestro. Furmanski praznik v Postojni, dan stare kmetijske tehnike v Jablah, Beljak, Dutovlje ...

Vsem občankam in občanom priporočam, da si katero od prireditev ogledate in nas spodbujate pri našem delu.

Aktivnosti, ki jih izvaja KD Naklo, so sofinancirane s strani Občine Naklo. ・

iz naše srenje Turistično društvo Naklo

Le s sodelovanjem do uspeha Člani Turističnega društva Naklo smo se v zadnjem ob­ dobju posvetili urejenosti vasi, izobraževanju in prvemu po­ hodu v Udin boršt.

Tako smo v soboto, 9. aprila, kljub deževnemu vremenu skupaj s člani Lovske družine Udenboršt, društva Projects, Konjeniškega društva Naklo in drugih ekološko osveščenih občanov sodelovali na čistilni akciji, ki je ta dan potekala v občini Naklo. Čistili smo območje Udin boršta, polja od izliva Tržiške Bistrice do Spodnje Besnice (Natura 2000), Dobrave ter vasi Okroglo in Naklo. Onesnaženost narave z odpadki je iz leta v leto manjša. Žal pa ni takšna okolica glavne pro­ metne vpadnice skozi Naklo, ki se celo poslabšuje. Na tem območju smo našli star televizijski sprejemnik, računalnik, steklene in plastične steklenice, polivinil, odpadne veje in celo krompir. Žal so te parcele v samem središču vasi Polica in Naklo. S svojo neurejenostjo kvarijo turistični potencial Naklega.

Da urejena vas pripoveduje o urejenih in kulturnih ljudeh, ki živijo v tej vasi, se zaveda g. Matej Bernard iz podjetja MB, merilno in rezilno orodje iz Naklega, ki je čistilno akcijo v celoti denarno podprl. Člani društev se mu prisrčno zah­ valjujemo.

Bizeljsko je lepa, gričevnata pokrajina, vredna ogleda.

Foto: Damijan Janežič V soboto, 16. aprila, smo se udeležili strokovnega izleta v Posavje in na Bizeljsko. Pripravila ga je Gorenjska turis­ tična zveza. Ogledali smo si obnovljena gradova Rajhen­ burg in Pišece. Grad Rajhenburg ni le lepo obnovljen, pač pa ima tudi vsebino, zanimivo za obiskovalce. Razdeljena je v tri zgodbe. Prva predstavi lastnike gradu, druga menihe trapiste, ki so v prvi polovici 20. stoletja živeli na gradu, in tretja slovenske izgnance 1941-1945, ki jih je nemški oku­ pator od tu pregnal v taborišča.

Značilnost hribovitega Bizeljskega so vinogradi in repnice, v katerih hranijo steklenice z vinom. Obiskali smo vinsko klet in eno večjih zbirk majolik s 1400 eksponati iz 63 držav.

Ob ogledu nam je lastnica Lea Babič, kmetica leta 2015, ponudila bizeljski ajdov kolač. Potepanje po Bizeljskem smo zaključili s poznim kosilom v Hiši pesmi in vina Sagmeister.

Med kosilom nam je stari oče zaigral nekaj melodij na har­ moniko, prijazna družina Sagmeister pa zapela več sloven­ skih in dalmatinskih pesmi. Po kosilu nas je obiskala pred­

sednica Turističnega društva Bizeljsko in nas pozdravila.

Na Bizeljskem smo spoznali zanimive in prijazne ljudi. V spominu so nam ostali prijazni vodniki po gradu Rajhen­ burg in zelo prijazna in ustrežljiva lokalna turistična vod­ nica. Spoznali smo, da na Gorenjskem in še posebej v Na­ klem, premalo sodelujemo. Če želimo, da bo naša vas ne le na turističnem, pač pa tudi na drugih področjih napredova­ la, bomo morali bolj sodelovati, kajti v sodelovanju je moč.

V soboto, 4. junija, so TD Naklo, TD Kokrica in Pod krivo jelko Duplje pripravili prvi pohod v Udin boršt. Naklanci smo se zbrali pred Domom Janeza Filipiča in odšli skozi Naklo in Cegelnico v Želin, kjer je bil cilj pohoda. Pri koči Lovske družine Udenboršt so nas pozdravili člani Turističnega društ­ va Naklo. Postregli so nas s praženim krompirjem, kranjsko klobaso in pijačo. Predsedniki Aleš Kokalj, Ivan Meglič in Mimi Rozman (TD Kokrica) so v pozdravnem nagovoru de­ jali, da upajo, da bo pohod postal tradicio­nalen. Povedali so še, da si želijo, da bi pohod prerasel v vseslo­venski, pri čemer pa morata sodelovati občini Na­klo in Kranj. Udeležba pohoda je bila nepričakovano visoka, našteli smo več kot sedemdeset ljudi. Tudi prva junijska sobota prihodnje leto je že rezervirana za drugi pohod v Udin boršt.

Nepričakovana množica ljubiteljev Narave se je podala na pohod v Udin boršt. Foto: Damijan Janežič V petek, 17. junija, je Naklo obiskala ekipa oddaje Do­ bro jutro. V oddaji je bilo predstavljeno furmanstvo (poštna kočija, parizar, zapravljivček, izdelava komatov) in nekdanja prehrana. Naklanci smo predstavili pražen krompir in kranj­ sko klobaso, Dupljanci Rokovnjaški ričet, Podbrežani pa sadjarstvo in izdelke iz sadja (štrudl, žganja, sokove, suho in sveže sadje). Sodelovali so Turistično društvo Naklo, Ko­ njeniško društvo Naklo, Turistično društvo Pod krivo jelko Duplje, Društvo podeželskih žena, odbor Naklo (članice so pripravile različna peciva, med njimi, potico, krofe in flan­ cate), pridelovalci sadja v Podbrezjah (Jerala, Matijovc in Gregorc), Poličarjova kmetija, Bovavčova gostilna iz Stra­ hinja, Biotehnični center Naklo, Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo, sedlar Franc Jelovčan in skupina ročnih del. Organizator prireditve je bilo Turistično društvo Naklo, avtorja scenarija pa Janez Črnilec in Damijan Janežič.

Turistično društvo Naklo vabi občane na festival pražene­ ga krompirja v Radlje ob Dravi, ki bo v soboto, 3. septembra.

Prijave zbirajo od 16. avgusta dalje v Gostilnici Kresnik. ・ junij 2016

Glas občine Naklo 11

iz naše srenje Mednarodna revija starodobnikov

Starodobna vozila obiskala Naklo Tekst: Sabina Romšak, Foto: Sabina Romšak, Jure Renko

S

ončna sobota, 21. maja 2016, je na pot pospremila starodobna vozila, ki so se v okviru 8. zaporedne Mednarodne revije starodobnikov »A« pripeljala tudi v Naklo. Jeklene lepotce, katerih nastanek sega tudi v leto 1909, je prišlo pogledat lepo število obiskovalcev. Za kulturni program v vaškem jedru Naklega so poskrbeli konjeniki iz Naklega, Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo z rokovnjači in Folklorna skupina Podkuca, zbrano množico obiskovalcev pa je nagovoril podžupan občine Naklo Jure Renko.

V okviru edinstvene tovrstne revije v Sloveniji, katere ka­ kovost organizatorji ohranjajo s strogimi kriteriji izbora, sta se tudi letos formirali dve koloni z motorji in avtomobili star­ odobniki. Zbiranje vozil s predstavitvami njihovih poseb­ nosti se je v centru Kamnika pričelo že okrog devete ure, sledila je pot do Škofje Loke, v poznih popoldanskih urah pa je karavana starodobnikov prispela v Naklo. Letošnje prireditve, ki se je pričela že s petkovim sprejemom v Domu kulture Kamnik, so se med drugimi udeležili tudi predsed­ nik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik, predsednik Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodob­ nih vozil Janko Uratnik, generalna sekretarka Unesca za Slovenijo Marjutka Hafner, kot poseben gost pa tudi pred­ stavnik FIVE, mednarodne organizacije, ki združuje vrsto nacionalnih zvez in organizacij, povezanih s starodobnimi cestnimi vozili in letos praznuje 50. letnico obstoja. Dogo­ dek, v okviru katerega se udeleženci in gostje spoznavajo z

12 Glas občine Naklo junij 2016

znamenitostmi okoliških krajev, je v zadnjih letih postal od­ meven tudi v tujini. Letos so tako poleg slovenskih v koloni sodelovala tudi prevozna sredstva iz Hrvaške, Italije, Češke, Nemčije, Avstrije in Madžarske, še ena posebnost prireditve pa je tudi stilno usklajena oblačilna podoba voznikov z nji­ hovimi starodobnimi vozili.

Večer so udeleženci revije zaključili s podelitvijo priznanj in druženjem v Hotelu Marinšek, kjer je zbranim zapela Fanika Križaj, v nedeljo pa je sledil še obisk Gradu Strmol, postanek v Šenčurju in sklep revije v parku Arboretum Volčji Potok, kjer so bili s cvetjem okrašeni avtomobili postavljeni na ogled vsem obiskovalcem. ・

iz naše srenje Zgodovinska obeležja Naklega

Mlin na Okroglem in brodnik na Savi Mara Črnilec

M

lin so zgradili leta 1448 in je obratoval 523 let. Lepo bi bilo, če bi nam ga uspelo obnoviti, saj ga za­ gotovo lahko štejemo med bisere evropske kulturne dediščine.

Zgodovina nam pripoveduje, da so po Nakelski suhi do­ lini promet nadzorovali že Rimljani, ki so na Štuclju nekaj nad 60 m visokim konglomeratnim pomolom Udin boršta zgradili utrdbo. Od tam so imeli enkraten pogled na cesto, ki je prihajala iz Emone (Ljubljane) in potekala proti rimskim provincam na zahodu.

V vasi Pivka pod Štucljem so pri Iglejevih našli rimsko žaro, ki je danes v kranjskem muzeju, arheolog Valič pa je na Štuclju našel ostanke rimske utrdbe in rimski nagrobnik - spomenik, ki stoji na vzhodni strani kranjske cerkve.

Zanimivo pa je to, da je bil eden najstarejših obrtnikov v nakelski fari brodnik na Savi »Svolt« iz Okroglega, ki je s čolnom vozil ljudi preko Save. Brod je imel privezan pod južnim strmim bregom Dobrave pod vasjo Okroglo. Vas se kot naselje na konglomeratni Dobravi ob Savi omenja že leta 1263 in to v nakelski fari. Naklo se prvič omenja leta 1241.

Gotovo pa je postavitvi brodnika na Savo botroval takrat­ ni zgodovinski dogodek na našem ozemlju. Leta 1263 je prišlo do prepira med Brižinskimi škofi iz Freisinga in Orten­ burškimi grofi, ki so imeli v posesti več naših krajev. Prepir se je končal tako, da je grof Ortenburški podaril Okroglo Freisingom, ki so jim posesti pri nas nadzorovali škofjeloški škofje. Okroglanci so sedaj morali zamenjati tudi faro. Vse obveznosti so morali opraviti v fari Šmartno (Stražišče). Tja so nosili desetino, hodili na tlako, obiskovali vse cerkvene obrede. Pot do nove fare je bila daljša kot do Nakla. Da bi jo skrajšali, so dobili na Savi brodnika, tako jim ni bilo treba Save prečkati preko mostu v Kranju.

Ob Savi blizu priveza za brod pa so leta 1448 zgradili mlin.

Sedanjo podobo je dobil leta 1926, ker je takrat stari mlin pogorel. Mleti je prenehal leta 1971. Obratoval je 523 let.

Ob postavitvi mlina je bil vsakokratni mlinar tudi brodnik.

Pravica do tega poklica je šla iz roda v rod.

Okroglanci so bili kar več 100 let podložniki škofjeloških škofov. Leta 1291 je Okroglo imelo 14 kmetij, ki so ob­ delovale celotno kmetijsko zemljo na Dobravi, šele leta 1788 je Jožef II. ukinil cerkveno gospoščino tudi pri nas in od tedaj so bili okroglanski kmetje podložni brdski posvetni gosposki (Brdo pri Kranju).

Mlinar – brodnik je še kar naprej vozil ljudi z brodom čez Savo (največ romarje, ki so obiskovali romarsko goro Sv. Jošt). Kasneje je moral brodnik voziti čez Savo celo rokov­ njače, ki so imeli skrivališče na desnem bregu Save.

Naj predstavim še mlin, ki so ga lastniki postavili na levem bregu Save pod vasjo Okroglo. Nad mlinom v konglome­ ratni steni Dobrave sta 2 potoka. (Konglomerat je okamenel rečni prod, skala z veliko apnenca. Reka je prod prinašala že v ledeni dobi izpod ledenikov, ki sta segala do Radovljice.)

Prav ta dva studenca je mlinar uporabil kot vodno silo za mlin. Vodo je speljal na leseno kolo, ki se je vrtelo ob za­ hodnem zidu mlina. To leseno kolo je vrtelo mlinske kamne, ki so mleli žito v mlinu. Beli kamni so mleli bela žita, črni kamni pa npr. ajdo. Mlin je imel še stope (posebne naprave, ki so iz prosa pridobile kašo, iz ječmena pa ješprenj).

Bele mlinske kamne je mlinar kupil v kamnolomu v bližnji vasici na Polici, kjer so Puharji iz Kranja več kot 300 let iz konglomerata na robu Udin boršta klesali mlinske kamne.

Kamne za temno žito (črne) so kupili v kamnolomu blizu Tržiča.

V mlin so vozili mlet žito kmetje iz Nakla in sosednjih vasi nakelske fare, vsi kmetje iz Kranja (takrat jih je bilo v mestu kar nekaj) in okolice ter celo iz Besnice, ki jim je žito poma­ gal čez Savo prepeljati kar brodnik.

V 18. in 19. stoletju so ob Tržiški Bistrici zgradili še 4 mline, a je bil najbolj obiskan prav mlin na Okroglem. Strokovnjaki so ga označili kot mlin, ki ima najlepšo lego ob Savi. Naj povemo še to, da kmetje niso mletja plačevali z denarjem, ampak so se z mlinarjem vedno dogovorili, koliko meric od zmletega žita bo vzel mlinar. Žal pa mlin danes na Okroglem propada. Za notranjost so lastniki lepo skrbeli, a se stavba in kolo ob zidu počasi podirata. Obnova bi zahtevala veliko sredstev. 523 let obra­ tovanja mlina je dolgo zgodovinsko obdobje. Turistično društvo Naklo je skupaj z lastniki uredilo muzej mlinskih kamnov na Polici. Če bi nam uspelo obnoviti še mlin na Okroglem, bi občina Naklo imela 2 zgodovinski in turistični zanimivosti, vredni ogleda.

Narava je ob izvirih potokov, ki tečejo v Savo izpod Do­ brave, ustvarila še eno zanimivost. Voda potokov teče znotraj Dobrave po skalah, ki vsebujejo veliko apnenca. Ko potoki pridejo na površino, vodo pršijo po skalah, poraslih z mahom. Voda na mahu kmalu izpari, na mahu pa ostaja apnenec in mah počasi okamneva. Res je zanimivo videti okamneli mah.

Ob Savi pri mlinu so našli svoj prostor tudi ribiči. Blizu mlina je tudi stranski mrtvi rokav Save, ki ga Sava skozi leto polni ob povišanju vodostaja. Ta rokav so domačini poime­ novali Okroglanski bajer, ki poleti privabi veliko domačih kopalcev. Z brodom pa se še danes lahko peljejo romarji, šolarji ali pa obiskovalci Sv. Jošta čez Savo. Včasih so ljudje, ki so se vračali z gore na levi breg samo zavpili in brodnik jih je vedno prišel iskat, danes pa si pomagamo s telefoni.

Naj zaključim. Lepo bi bilo, če bi nam uspelo mlin obno­ viti. Kraj, kjer bi mlinarji mleli žita 523 let, bi težko našli v Ev­ ropi. To je res enkratni zgodovinski primer, vreden obnove tako za nas kot naše potomce in seveda turiste. Mogoče pa bi lastniku mlina lahko pomagala Evropska unija. ・ junij 2016

Glas občine Naklo 13

iz naše srenje 110 let kulture v Naklem

Oris dogodkov skozi čas 1. del Damijan Janežič

Pred stodesetimi leti, maja 1906, so na pobudo kaplana Franca Pavšiča tudi Naklanci pričeli boj za ohranitev slo­ venskega jezika, narodne zavesti in slovenskih običajev.

Ustanovili so Bralno društvo v Naklem. Po prvi svetovni voj­ni se je preimenovalo v Katoliško prosvetno društvo, po drugi svetovni vojni v Kulturno umetniško društvo Dobra­ va, danes se imenuje Kulturno društvo Dobrava Naklo. V zgodovini društva je bilo nekaj prelomnic. Do razglasitve kraljeve diktature, leta 1929, so se kulturni delavci posvečali predvsem gledališki in pevski dejavnosti. Skupaj s Prosto­ voljnim gasilskim društvom Naklo in Telovadnim odsekom Orel so pripravljali različne igre: komedije (Zamujen vlak, Pravda, Pravica se je izkazala, Fraklnov Boštjan, Tri sestre in trije tički, Pri belem konjičku), tragedije (Garcia moreno), otroške igre (Sneguljčica, Sirota, Izgubljena hči), ljudske igre (Dimež, strah kranjske dežele, Fernando, strah Asturije, Divji lovec, Kapelica na Gori ali roparji na Šmarni Gori, Tihotapec, Številke gospe Rožmarinke, Deseti brat, Domen), zgodovin­ ske igre (Turki pred Dunajem). Do prve svetovne vojne je deloval velik mešani pevski zbor z imenom Pevski klub v Naklem. Del članov zbora je leta 1906 ustanovil godbo, ki pa je delovala le nekaj let, do odhoda organista in dirigenta Viktorja Novinška, po domače Šporna (kasneje pri Marku), iz Naklega v Ameriko.

Zaradi kraljeve diktature je bilo društvo, ker je bilo ka­ toliško usmerjeno, leta 1933 ukinjeno. Ponovno je začelo delovati leta 1936. Tudi v tem obdobju so se člani v naj­ večji meri posvečali gledališkim predstavam. Med drugim so na odru nekdanje učilnice v stari šoli odigrali komedije (Proslava, Kadar mačke ni doma, razočarani svatje, Neves­ ta iz Amerike, Senator, Krišpin in Fridolin, Zmešnjava nad zmešnjavo), drame (Beda, Vrnitev, Črnošolec, Stilmondski župan, Luč z gora), ljudske igre (Divji lovec, Veriga), du­ hovne igre (Sultanova hči, Smrtni ples, Teofil), zgodovinske igre (Skrivnostna zaroka), opereto (Čevljar in vrag), otroško igro (Božična pravljica).

Gledališka predstava Mišelovka, 1978 Društvu sta se kot odseka pridružila fantovski odsek in dekliški krožek (prejšnje samostojno društvo Orel). Leta 1938 so dali na pobudo župnijskega upravitelja kanonika, dr. Jožefa Šimenca po načrtu profesorja Staneta Kregarja izdelati društveno zastavo.

Leta 1938 so člani društva začeli resno razmišljati o grad­ nji Prosvetnega doma. Naslednje leto so z delom zastavili.

Zemljo je prispevala Župnija Naklo, zaradi tega je bil dom vpisan nanjo, les za ostrešje in prevoz s konjsko vprego kmetje, pri delu pa so sodelovali skorajda vsi prebivalci župnije Naklo. Ko je bil dom dograjen do tretje gradbene faze, se je pričela druga svetovna vojna. Z deli so nadaljevali po vojni. Vodstvo pri dokončanju gradnje je prevzela nova oblast, ki pa ga žal ni dokončala po načrtu arhitekta Gusta­ va Ogrina, Plečnikovega učenca, ampak v socialistični mani­ ri. Leta 1953 je bil dom podržavljen. Več kot trideset let so ga imeli v upravi člani športnega društva TVD Partizan, nato je prišel pod upravo Kulturnoumetniškega društva Dobra­ va. Leta 1999 je bil v denacionalizaciji vrnjen župniji Na­ klo. Ta ga je preimenovala v Dom Janeza Filipiča. 30. junija 1946 je bila slovesno odprta dvorana. Nato so člani društva spet pričeli pripravljati gledališke predstave. Med njimi so se zvrstile: Vdor, Nebesa na zemlji, Detektiv Megla, Raztr­ ganci, Veriga, Vida Grantova, Pri belem konjičku, Prisega o polnoči, Bele vrtnice, Miklova Zala, Divji lovec, Celjski grofje, Pot do zločina, Veronika Deseniška, Mirandolina, Lepa Vida, Davek na samce in druge. V desetletju po vojni so igra­ li tudi šolski otroci. Nastopili so z igrami Pogumni Tonček, Rdeča kapica, Mogočni prstan, Alenka išče srečo, Pastorka in mačeha.

Pisna vira: Damijan Janežič: Kulturna stoletnica v Naklem, Kulturno društvo

Folklorna skupina Podkuca Foto: Damijan Janežič, 2015

14 Glas občine Naklo junij 2016

Dobrava Naklo, 2007; Naklan’c, glasilo krajevne konference SZDL Naklo.

Ustna vira: Miha Štefe; Špela Eržen.

iz naše srenje Spomini kulturnega delavca

Ob letošnjem jubileju kulture sem povabil člana Kul­ turnega društva Naklo, nekdanjega blagajnika in upravni­ ka Prosvetnega doma ali Doma kulture, današnjega Doma Janeza Filipiča Zdenka Koširja, da nam pove nekaj o sebi in o delu v Kulturno umetniškem društvu Dobrava Naklo (KUD Dobrava Naklo).

Zdenko Košir z ženo Silvo. Foto: Damijan Janežič Vaše korenine ne poganjajo v Naklem. Od kod prihajate?

Res je. Nisem Naklanc. Doma sem iz Žiganje vasi. Toda Naklo sem začel spoznavati že, ko sem se podal na šola­ nje v LGV Kranj (kasnejši Srednješolski center Iskra, opomba pisca) in se izučil za finomehanika. Vozil sem se z zname­ nitim Tržičanom. Na postaji v Naklem je na vlak vedno vsto­ pilo veliko potnikov, ki so odhajali v šolo in službo, med njimi tudi Silva Štilec, po domače Štinglčova Silva. Torej sva se spoznala na tržičanu in se leta 1954 poročila. Nato sem se preselil v Naklo k Silvi. Stanovala sva pri ženinih starših.

Kmalu sva kupila parcelo na Cegelnici in začela graditi hišo.

Leta 1962 sva se z družino preselila vanjo.

Silva je hudomušno dodala: »Z vlakom sem se v služ­ bo vozila skorajda do zadnjega dne, do konca decembra 1965. Še danes hranim izkaznico in vozovnico. V Naklem na postaji še čaka vlak, le še vlakovodja mora priti, pa se bom spet peljala.« Hitro ste se vključili v družbenopolitične organizacije. V katera društva ste se včlanili?

Najprej sem se včlanil v Rdeči križ. Kmalu sem postal član odbora za novi vodovod. Predsednik je bil Andrej Oko­ rn, član pa še Janez Mohar. Iz Naklega smo napeljali novi vodovod do vrha Cegelnice. Vodovod iz Lebinice ni imel dovolj pritiska in so ga lahko koristile le hiše v spodnjem delu Cegelnice. Dodelili so me tudi vaškemu odboru na Ce­ gelnici, v katerem sva bila z Jankom Trohom. Kmalu potem, ko je bila ustanovljena velika Občina Kranj in je okrog leta 1960 dobila manjše organizacijske enote krajevne skupnos­ ti, sem bil izvoljen v prvi svet Krajevne skupnosti Naklo.

Tisti mandat smo nato širili in asfaltirali cesto od Vrtačnika (današnje Picerije Bolero, opomba avtorja) proti Malemu Naklemu in Cegelnici ter skozi vas do Smarekarjevega To­ neta.

Dolgo ste bili član upravnega odbora Kulturno umetniškega društva Dobrava Naklo. Čemu vas je pot pripe­ ljala v kulturo?

Ko sem postal odbornik pri krajevni skupnosti so mi kma­ lu naložili delo pri prosvetnem ali kulturnem domu. Vrsto let po vojni je dom imelo v upravi športno društvo TVD Partizan. Ko je v sedemdesetih letih dom prišel pod upravo Kulturno umetniškega društva sta ga kratek čas imela na skrbi Janez Mohar in Jože Jošt, nato so za upravnika določili mene. Po smrti upokojene učiteljice Ivanke Lukovšek, sem, okrog leta 1975, prevzel blagajniško mesto. Tedaj smo ne­ kaj denarja dobili iz Sklada za kulturne dejavnosti v Kra­ nju. Porabili smo ga za delovanje društva in obnovo doma.

Predsednik društva je bil dolgo vnet igralec Miha Štefe, po domače Bankov iz Naklega. Vmes sem bil dve leti, od 1976 do 1978, izvoljen za predsednika tudi jaz. Delo upravnika sem ob osamosvojitvi Slovenije predal nasledniku. Prav med desetdnevno vojno, okrog 25. junija 1991, smo gradili stranski vhod v dvorano in betonirali ploščo nad njim. V Kulturno umetniškem društvu Dobrava Naklo sem bil v odboru okrog dvajset let. Ves ta čas sem bil tudi upravnik doma.

Kaj se je v tem času dogajalo v Kulturno umetniškem društvu Dobrava Naklo in v prosvetnem domu, današ­ njem Domu Janeza Filipiča?

Kot upravnik doma sem bil zadolžen za prenovo stavbe Doma kulture in inventar. Kmalu po mojem prihodu smo naredili nad lesenim stropom dvorane betonski plašč, to je požarno ploščo. Zaradi tega se je začel posedati. Ko smo ga podprli s stebrom, je predsednik društva Miha dejal: »To je pa Koširjev steber.« Nato smo povabili tesarske in druge gradbene mojstre, da bi svetovali, kako bi ga sanirali. Med njimi ga je znal utrditi le tesarski mojster Janez Uranič z Okroglega. Križno ga je zvezal, kar drži še danes. Izrabljen lesen tlak v dvorani smo zamenjali z betonskim in linolejem.

Razmišljali smo celo o tem, da bi tla poglobili, pa ni bilo denarja. V dvorani smo naredili tudi leseno oblogo. Sicer je bil dom leta 1941 zgrajen do strehe. Nemci so v klubski sobi in v stanovanju vzidali pripravljena okna, na podstre­ hi pa zgradili bunker, ki je bil po vojni odstranjen. Društvo je okna naročilo pri mizarju Fajfarju v Žejah. Na straniščih smo betonske školjke zamenjali z novimi. V prostoru pod odrom, kamor so leta 1970 namestili telefonsko centralo, so imeli telovadnico člani TVD Partizan. Leta 1984, ko je močan veter odkrival strehe, je tudi na strehi kulturnega doma poškodoval skoraj polovico strešne opeke. KUD je imel knjižnico od leta 1953 v zadružnem domu. Kasneje je nabavil televizor. Naklanci so ga hodili gledat. Tudi krajevni urad je bil na začetku, od približno leta 1960 v zadružnem domu. Okrog leta 1962 smo knjižnico, ki je štela okrog tisoč knjig, za kratek čas preselili v klubsko sobo v prosvetni dom.

Kmalu smo jo preselili v zgornjo garderobo in na balkon. Ko smo istega leta podrli kabino za kinoprojektor, se je spros­ tila soba, v kateri so dobile mesto knjige. Knjižnico so vodili Anica Feldin, Alma Kavčič, poročena Konjar, Polde Verbič in drugi. Sredi sedemdesetih let je knjižnico prevzela v up­ ravo Osrednja knjižnica Kranj. Knjige so na novo označili, junij 2016

Glas občine Naklo 15

iz naše srenje ­ ekatere tudi izločili in vrnili KUD-u. Ta jih je shranil na pod­ n strehi, kjer so vzele konec. Odtlej je knjižnico vodila njihova delavka. V klubski sobi so potekali občni zbori in sestanki vaških odborov in krajevne skupnosti.

Kakšen program je imelo Kulturno umetniško društvo Naklo?

Društvo je imelo dobro obiskano knjižnico. Okrog leta 1960 je bilo v njej 1000 knjig. Sem in tja so »naštudirali« kako igro. Leta 1972 je začel pripravljati gledališke pred­ stave Miha Štefe. Okrog sebe je zbral talentirane igralce in odigrali so veliko iger. Dobro se spominjam igre Mišelovka.

Z njo so hodili na gostovanja. Eno igro je režiral učitelj Mi­ lan Pagon.

Letos kulturnozavedni Naklanci ne praznujemo le

110-letnice kulture v Naklem, ampak tudi 70-letnico odprtja dvorane v Domu Janeza Filipiča.

Ne pozabi omeniti, da je bila pred sedemdesetimi leti odprta dvorana v prosvetnem domu. To je bilo 29. junija 1946, ko so pripravili tudi veselico za pokritje stroškov. Žal danes ne ustreza več sodobnim merilom kulturnega doma.

Pa tudi Kulturno društvo v Naklem nima več močnega vetra v jadrih in dvorano le še redko napolni. Z načrtnim delom pri šolski mladini bi se morda stanje nekoliko spremenilo.

Seveda pa še najbolj z odličnim kulturnim programom. Ve­ liko tega, kar smo nekoč hodili gledat v kulturne domove, danes lahko gledamo s fotelja doma v dnevni sobi. Televi­ zorji, računalniki, pametni telefoni in druge naprave nam to omogočajo. ・

Dupljanske telovadke

Poučen izlet na Dolenjsko Marija Janc

T

ako kot vsako leto smo se dupljanske telovadke ob koncu sezone odpravile na izlet. Udeležba je bila velika, saj bi bil kmalu skoraj premalo največji avtobus. Tokrat nas je pot peljala na Dolenjsko.

V jutru prve sobote v aprilu, ko smo se odpravljale iz Dupelj, nam je služilo tudi vreme. In naša pot se je lahko začela. Najprej smo se ustavili na delčku Poti Slakove in Pavčkove mladosti, v vasici Šentjurij, rojstnem kraju Toneta Pavčka. Lojze Slak in Tone Pavček, dva velika prijatelja, dve veliki legendi, sta vsak na svojem področju predstavljala višek svoje umetniške ustvarjalnosti. V zahvalo in spomin so se jima oddolžili prebivalci mirnopeške občine tako, da so jima postavili spomenik. Spomenik Tonetu Pavčku, ki smo si ga tudi ogledale, je ob cerkvici Sv. Jurija. Kamnit spomenik simbolizira pokončno držo Toneta Pavčka. Na bronasti plošči je reliefni portret pesnika, ob stebru pa je v obliki potke do bližnje lipe položenih 42 kvadratnih betonskih tlakovcev, kolikor je Pavčkovih objavljenih del. Spomenik Lojzetu Slaku je postavljen na Malem Kalu pred hišo Barbo­ vih, ki je hiša Slakove mladosti. Tudi ta spomenik je kamnit steber, na katerem je bronasta plošča z reliefnim portretom glasbenika, ob stebru pa je v obliki potke postavljenih 37 okroglih betonskih tlakovcev, ki so razporejeni tako kot tip­ ke na diatonični harmoniki z znamenitim Slakovim gum­ bom. Oba spomenika je zasnoval arhitekt Tomaž Slak v sodelovanju z Leopoldom in Marijo Mojco Pungerčar, bro­ nasti plošči pa sta delo kiparke Alenke Vidrgar.

Cerkvica sv. Jurija predstavlja zelo pomemben spomenik sakralne arhitekture in umetnosti na Dolenjskem. K starej­ ši ladji, ki izvira še iz srednjega veka, je bil ob koncu 16. stoletja prizidan prezbiterij, ki ohranja tradicijo gotskega križnega obočnega sistema z grebeni. Cerkev se ponaša s kakovostno oltarno opremo zlatega glavnega oltarja iz 17. stoletja in dveh mlajših stranskih oltarjev ter odkrite stenske slike, prav tako iz 17. Stoletja. Cerkev se je postopoma ob­ navljala in bila v celoti obnovljena v letu 2004.

Sredi vasice je Pavčkov dom, zgrajen kot večnamenski

16 Glas občine Naklo junij 2016

prostor v letu 2015. V njem je stalna spominska zbirka, ki prikazuje življenje in delo Toneta Pavčka. Tako najdemo tam pesnikov pisalni stroj, rokovnik, zbirko njegovih slik in Pavčkovo knjižnico. Vsak obiskovalec si lahko za čas obiska vzame knjigo in iz nje prebere krajši ali daljši del ali pesem kar v celoti. Tudi me smo v zahvalo pesniku za vse njegovo delo prebrale dve pesmi. Zelo zanimiv je bil tudi krajši film o velikem pesniku, ki odkriva tudi kakšen nepoznan delček njegovega življenja.

Po malici nas je pot vodila dalje v novomeško tovarno zdravil Krka, eno vodilnih proizvajalcev generičnih zdravil v svetu. Začetki tovarne Krka segajo v leto 1954, kjer je v Farmacevtskem laboratoriju Krka delalo le devet ljudi. Lah­ ko rečemo, da je ob dobrem vodenju, odličnih idejah za razvoj novih projektov iz majhnega zraslo veliko podjetje, ki ima danes poleg družb v Sloveniji še 40 podjetij in pred­ stavništev v tujini, kjer je zaposlenih več kot polovica od skupaj dobrih 10.000 delavcev. Glavne dejavnosti tovarne Krka so razvoj, proizvodnja, trženje in prodaja zdravil na re­ cept, izdelkov brez recepta, veterinarskih izdelkov, ponud­ bo pa dopolnjujejo zdraviliško-turistične storitve Term Krka.

Podrobno smo si ogledale obrat Notol, ki je bil dokončan v lanskem letu. Njegova značilnost je v tem, da se posamez­

iz naše srenje na faza proizvodnega procesa odvije v posameznem nad­ stropju, s tem se optimizira poslovni proces in prostor v popolnosti izkoristi. Resda je bila sobota, ko delovni proces ni tekel, pa vendar nas je presenetila informacija o skoraj popolni robotizaciji poslovnega procesa. Človek se pri delu umika stroju, seveda pa strogo nadzoruje njegovo delova­ nje. Še ena informacija nas je presenetila - ko pričnejo s proizvodnjo nove vrste zdravil, za čiščenje strojev porabijo polnih osem ur.

Naša naslednja postaja je bilo Zeliščarstvo Jože Ma­ jes v Cerovcu pri Dolenjskih toplicah. Jože Majes, ki se je z zeliščarstvom začel ukvarjati pred desetimi leti, nas je v predavanju poučil o marsikateri stvari, ki jo delamo prav ali napak, ko za lajšanje bolezni posežemo po zdravilnih rast­ linah in iz njih kuhamo čaje, delamo namaze ali mazila ter morda še kaj drugega. Res je, za vsako bolezen roža raste, nekaj teh smo si ogledale tudi v bližnjem parku zdravilnih rastlin. Nekatere od nas so iz bogate ponudbe izdelkov ne­ kaj le-teh tudi kupile.

Po odhodu smo lahko povezale vse slišano v tovarni zdra­ vil Krka in pri zeliščarju. Bile smo si enotne, da smo se v samo enem dnevu ogromno naučile in da bomo to tudi upoštevale.

Ura se je že pomaknila precej proti peti in čas je bil za pozno kosilo oziroma zgodnjo večerjo. Ustavile smo se na

Muljavi in dobri hrani ter dolenjskemu cvičku dodale še precej humorja. Obiskala nas je tudi teta iz Amerike in nas razveselila z raznovrstnimi praktičnimi darili.

Tako, dan je bil popoln in avtobus je zavil proti domu. Z novimi spoznanji in dobro voljo smo se podale vsaka na svoj dom z obljubo: »Seveda, prihodnje leto pa spet gremo na pot!« Hvala Miji Ceglar za odlično izbran program, hvala Francki Sitar za zbiranje prijav in obveščanje telovadk in hvala tudi Tonetu Pavčku za naslednjo pesem: Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič, do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.

BC Naklo

Pestro mednarodno dogajanje Majda Kolenc Artiček, vodja promocije

L

etos smo že četrtič organizirali konferenco VIVUS z naslovom Z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti. V aprilu smo imeli zelo pestro mednarodno izmenjavo.

Na praktični izmenjavi smo imeli dijake in dijakinje iz Es­ tonije, Belgije ter Norveške.

Dijakinje norveške šole Hjeltnes Gartnarskule in dijaki belgijske šole Institut Technique Horticole de Gembloux so se pridružili pouku naravovarstvenih tehnikov. Pri praktič­ nem pouku so dijaki 1. N pod mentorstvom Jureta Ausca in Mete Vovk v narodno mešanih skupinah izvajali kemijsko analizo vode šolskega ribnika. Še posebej je bila zanimiva predstavitev obeh dežel gostov in analiza rezultatov me­ ritev v angleškem jeziku, saj so vse skupaj morali prevajati še v francoščino.

Mednarodni teden VIVUS smo začeli v ponedeljek, 18. aprila, z gosti iz Egipta. Raziskovalna enota Biotehniškega centra Naklo je bila uspešna pri prijavi projekta Erasmus+ za projekte mobilnosti med državami programa in partner­ skimi državami. (KA107). Gostili smo tri raziskovalce z Uni­ verze Heliopolis iz Kaira. Interaktivno delavnico Podjet­ ništvo v kmetijstvu je vodila dr. Rasha Wahieb. Predstavila je kmete kot podjetnike, makro- in mikrookoljske dejavni­ ke, podjetniške izzive in značilnosti uspešnih podjetnikov.

Univerza za trajnostni razvoj Heliopolis v Egiptu orje ledino na področju uvajanja trajnostnega razvoja skozi poučeva­ nje, učenje, raziskavo in prakso. Ustanovitelj Univerze He­ liopolis je SEKEM, ki je bil prvi pri uvajanju trajnostnega in

­ iodinamičnega kmetovanja v Egiptu, in sicer že od leta b 1977.

V sredo, 20. aprila 2016, smo na plenarnem delu konference poleg nagovorov direktorja dr. Marijana Pogačni­ ka, vodje Raziskovalne enote dr. Marije Gregori ter župana občine Naklo g. Marka Mravlje prisluhnili vabljenemu preda­ vanju ge. Gülcan Kulle Yalinca s Cipra na temo priložnosti razvoja podeželja.

Po plenarnem delu so sledili strokovni in znanstveni prispevki v treh paralelnih sekcijah. Aktivno so lastne članke predstavljali tudi diplomanti Višje strokovne šole Biotehniš­ kega centra Naklo. Na letošnji konferenci je bilo predstav­ ljenih več kot 70 referatov s področja kmetijstva, ­hortikulture,

junij 2016

Glas občine Naklo 17

iz naše srenje ­ aravovarstva in okoljevarstva, živilstva in prehrane ter n spremljajočih dejavnosti. Pri tem je sodelovalo štirinajst držav: Bolgarija, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Norveška, Slovenija, Srbija, Španija, Ve­ lika Britanija. V mednarodnem tednu VIVUS pa smo na šoli gostili več udeležencev iz projektov Erasmus+ ter na praktični izmenjavi tudi dijake iz Estonije, Norveške in Belgije.

Udeleženci iz tujine so v četrtek, 21. aprila 2016, na poslovnem delu konference odkrivali podjetniške priložnosti na področju kmetijstva in naravovarstva ter predstavili primere dobrih praks.

Gostili smo tudi učitelje partnerskih organizacij iz Itali­ je, Španije in Madžarske, ki so se udeležili usposabljanja v sklopu projekta Life from soil (LFS). Namen usposabljanj je bila seznanitev udeležencev z dobrimi praksami, ki na ra­ zlične načine osveščajo in pomagajo k ohranjanju rodovitne prsti. Izpostavljeni so bili predvsem trajnostni vidiki vključeva­ nja skupnosti k ohranjanju naravnih virov in strategije izo­ braževanja za trajnostni razvoj.

V okviru svojega obiska po Sloveniji se je ustavil pri nas mag. Victor Branagan iz Irske, lastnik in direktor podjet­ ja SustainEd z bogatimi poslovnimi izkušnjami na področju svetovanja glede družbene odgovornosti in zelenega podjet­ ništva. Je certificiran »coach« za usposabljanje udeležencev pri evropskem programu za podnebne spremembe - Climate KIC. Biotehniški center Naklo je izobraževalna ustanova, kjer je velik poudarek na družbeni odgovornosti in trajnost­ nemu razvoju. To želimo prenašati tudi na naše naslednike – mlade udeležence in vse obiskovalce našega centra. Zato smo bili zelo veseli, da smo na Dnevu odprtih vrat dobili v uporabo defibrilator, ki nam ga je podaril Rotary klub Tržič Naklo in upam, da bo služil v dober namen vsem prebival­ cem v naši okolici. Namestili smo ga pred glavni vhod šole.

Poleg praktične uporabe defibrilatorja so obiskovalca na Dnevu odprtih vrat z naslovom Pridelam in vem, kaj jem brezplačno poslušali strokovnjake o premagovanju stresa, pravilni zasaditvi cvetličnih in zeliščnih korit, urejanju oko­ lice in negi gorenjskih nageljnov. Dijaki zaključnih letnikov so predstavili svoje raziskovalne in projektne naloge.

Mladi Gorenjski raziskovalci pa so se pri nas srečali na regijskem tekmovanju. Z raziskovalnimi nalogami ter ino­ vativnimi projekti je sodelovalo kar 120 dijakov in učencev iz 26 srednjih in 35 osnovnih šol. Ocenjevalne komisije so imele zelo težko nalogo, izbrati med 61 nalogami tiste, ki so zastopale Gorenjsko na državnem tekmovanju, ki ga je 16. maja v Murski Soboti organizirala Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Študentje Višje strokovne šole s področij kmetijstvo, na­

ravovarstvo in hortikultura imajo v prvem letniku skupni predmet Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji biologije (TRB). Za popestritev in spoznavanje sodobnih tehnologij smo organizirali vabljena predavanja in tokrat sta nas obiskala dr. Peter Železnik in Nataša Đurić. Zelo je namreč pomembno, da strokovno znanje pridobivajo od strokov­ njakov iz gospodarstva.

S področja hortikulture imamo zelo dobro sodelova­nje z Arboretumom Volčji Potok. Študentje so konec aprila urejali in postavljali razstavo, v maju pa aktivno sodelova­ li na prvem organiziranem svetovnem dogodku LandArt Slovenija 2016, ki je potekal v Arboretumu od 18. 5. do 20.

5. 2016. Sodelovalo je 15 ekip iz 13 držav (Kitajska, Šved­ ska, Španija, Italija, Združeno Kraljestvo Velike Britanije, Nizozemska, Hrvaška, Srbija, Belgija, Francija, Madžarska, Slovaška, Slovenija). Vsaka ekipa je imela pomoč študenta VSŠ hortikulture. Vse naravne skulpture so v Arboretumu na ogled do januarja 2017. Vabljeni v Arboretum Volčji Potok.

Poleg tega, da so naši dijaki trenutno na izmenjavi v Estoniji na šoli Luua Metsanduskool (Forestry school) ter od­ krivajo lepote Luue in drugi na Poljskem v šoli Zespół Szkół Ponadpodstawowych Samostrzel, ki je v pobratenem mestu Nakło nad Notecio, pa smo aktivni tudi v svojem lokalnem okolju. V Graščini Duplje, ki je naš Unesco posvojeni spomenik, so dijaki in dijakinje pripravili skupaj v soor­ ganizaciji Turističnega društva Pod krivo jelko pri gostitelju Matjažu Mavserju cvetličarsko razstavo, s katero so izrazili vi­ denje in doživljanje rojstva narave ter velike noči. Za ustvar­ janje aranžmajev in notranje dekoracije so uporabili veliko naravnih materialov. Pričarali so zelo barvito in praznično predstavitev. Da je bil ogled razstave še lepši in bolj prijeten, je dijakinja programa slaščičar na otvoritvi poskrbela za po­ gostitev s slaščičarskimi izdelki, obenem pa je to bilo njeno zaključno delo. Za materinski dan pa je dijaški pevski zbor Accolada pripravil prijeten koncert z gosti.

Mladi in zaposlovanje v EU, skupna kmetijska politika, mednarodni trgovinski sporazum TTIP ter vrsta drugih tem so bile teme, ko je Biotehniški center Naklo obiskal evrop­ ski poslanec Franc Bogovič. »Mladi so tisti, ki bodo pre­ obrazili slovensko kmetijstvo v smer čim večje samooskrbe s hrano,« je dejal Franc Bogovič.

Tudi v poletnih mesecih ne bomo počivali. Vabimo vas, da nas obiščete še na zanimivih tečajih v juniju, za os­ novnošolce pa v času poletnih počitnic vabimo v družbo konj in kuharsko-slaščičarske delavnice. Več si preberite na naši spletni strani ali nas všečkajte na Facebooku.

Obveščamo vas, da bo šolska trgovina pod kozolcem zaprta od 25. 7. do 15. 8. 2016. ・

Kinološko društvo Naklo

Inventura v KD Naklo Živa Broder

Člani Kinološkega društva Naklo smo se v petek, 26. 2.

2016, zbrali ne občnem zboru. Zbor je kot prvi, ob pri­ sotnosti 36 članov, nagovoril predsednik društva Drago Goričan. Z zadovoljstvom in ponosom smo ugotovili, da so

18 Glas občine Naklo junij 2016

se v lanskem letu s svojim delom izkazale prav vse komisije.

Strokovna komisija več kot uspešno vsako pomlad in jesen izvaja tečaje šolanja. V program male šole smo v primerjavi z lanskim letom vpisali celo nekaj več tečajnikov, in sicer 43.

iz naše srenje Pred pričetkom male šole se je večina tečajnikov udeležila tudi zelo zanimivega predavanja, ki so ga pripravili voditelji male šole. Za nadaljevanje šolanja se je sicer odločilo ne­ koliko manj tečajnikov, kot v preteklem letu. Letos je na­ daljevalne tečaje obiskovalo 15 vodnikov. Trije tečaj­niki so opravljali izpite po programu A, 12 izpitov pa je bilo oprav­ ljenih po programu B-BH. Nekaj vodnikov pa je s svojimi psi opravilo tudi višje izpite, in sicer 4 po programu IPO1 in en izpit po programu IPO2. Sodnika sta bila z videnim več kot zadovoljna. Da je šolanje v programih KD Naklo res kako­ vostno, potrjujejo tudi rezultati, ki jih dosegajo naši preka­ ljeni tekmovalci. Tekmovalci so se na stopničke letos uvrstili petkrat, od tega dvakrat na najvišjo. Petra Rant in psička Axa sta bili na najvišji stopnički v sledenju po programu IPO FH, Gregor Draksler in Zoro sta bila najboljša po programu IPO3. Tomaž Bartol in Tibo sta osvojila 2. mesto po progra­ mu IPO3, dvakrat pa je bila tretja Simona Žiberna s psičko Ajšo, prav tako po programu IPO3. Simoni in Ajši je po pro­ gramu IPO3 uspelo tudi osvojiti naslov državnih prvakinj.

Tudi člani komisije za agiliti so v letu 2015, sicer z manjšo ekipo kot leta prej, uspešno zastopali barve KD Nakla. V sezoni 2015 je bilo v Sloveniji organiziranih 24 tekem, od tega 8 tekem za Državno prvenstvo, 6 tekem za Pokalno prvenstvo, 2 tekmi za Zimski pokal, 4 tekme za večdnevni pokal in 6 tekem za kvalifikacije. Na tekmah je tekmovalo 6 tekmovalcev z 8 psi. Naši agilitaši so na stopničkah stali kar 12-krat: Uroš Gosar in Bony 5-krat na prvem mestu in 2-krat na drugem mestu, Danica Račič Ahačič in Cori 2-krat na prvem mestu in 1-krat na drugem mestu, Urška Zabret in Bill 1-krat na prvem mestu, Dora Štros in Frajla 1-krat na tretjem mestu. Žal je morala Dora, naša najstarejša ter zelo uspešna in izkušena tekmovalka zaradi bolezni predčasno končati tekmovalno sezono. Kljub zmanjšani zasedbi je tudi ta sezona prinesla uspešne končne razvrstitve v Državnem prvenstvu in Pokalnem prvenstvu. Tudi v končnih seštevkih je bilo kar nekaj uvrstitev na stopničke za zmagovalce. V A2 large je Danica Račič Ahačič s Cori dosegla (že tretjič zapored) 2. mesto, v A2 medium pa je Uroš Gosar z Bony dosegel prav tako 2. mesto.

Tudi agilitaši skrbijo za podmladek. V letu 2015 je bil

organiziran agiliti tečaj v spomladanskem delu in jesen­ skem obdobju, tečajniki pa so se pridružili tudi uradnim treningom. Tečajnike sta osnov agilityja učili naši izkušeni tekmovalci Lara Košnjek (spomladi) in Danica Račič Ahačič (spomladi in jeseni). Od poletja dalje pa je uradne treninge za tekmovalce vodil naš uspešni dolgoletni agilitaš Vinko Oštarijaš. Treninge za rekreativce je vodila Danica Račič Ahačič.

Več kot uspešna je tudi naša reševalna enota. Trije naši člani - Tina Bole, Andreja Čebašek in Uroš Arih so uvrščeni tudi v območno reševalno enoto. Naši člani se redno udeležujejo iskalnih akcij pogrešanih oseb. Lani je bilo v Sloveniji 49 iskalnih akcij (9 več kot v letu 2014 ), od tega so se jih naši člani udeležili 6. Sicer pa se reševalci redno udeležujejo tudi različnih pohodov, taborov, tekmovanj, svoje znanje in veščine pa so vedno pripravljeni pokazati tudi javnosti, zato so redni obiskovalci šol, vrtcev in domov za starejše občane.

Upamo in verjamemo, da bomo tudi v prihodnje nadalje­ vali z uspešnim delom. Za podmladek je dobro poskrbljeno, saj smo imeli v lanskem letu v našem društvu kar devet legel 8 različnih pasem, v katerih se je skotilo 38 samčkov, 19 samičk, skupaj torej 57 mladičkov, bodočih tekmovalcev, agilitašev in reševalcev.

Glede na doseženo v letu 2015 si naši člani več kot zasluži­ jo pohvalo in zahvalo za uspešno delo na kinološkem po­ dročju in seveda iskrene čestitke za vse tekmovalne uspehe! Če pa imate tudi vi doma kosmatinca, ki bi ga radi naučili osnovnih veščin ali pa bi se tudi sami radi preizkusili v kakšni kinološki disciplini, vas nadvse vljudno vabimo, da se nam pridružite v naših jesenskih tečajih, ki se bodo pričeli v ponedeljek, 29. 8. 2016 ob 17. uri na vadbišču Janeza Bartola ob cesti Naklo-Strahinj. V soboto, 3. 9. 2016, pa bo na isti lokaciji potekal Dan odprtih vrat KD Naklo, kjer si boste lahko med 10. in 12. uro ogledali, kaj vse v društvu počnemo, kaj vse je mogoče početi, naši kinološki strokovnjaki pa bodo tudi na razpolago za kakšno vprašanje in nasvet. Zato še enkrat - vljudno vabljeni! ・

Na vasi se dogaja 2016

Čipkarski pogled skozi mavrico Alojzija Murn in Alenka Vrhovnik, Modre spominčice

V

okviru letošnjih občinskih praznovanj je v Graščini Duplje na ogled prva razstava klekljaric Modre spominčice.

V zadnjem času čipkarstvo po svetu in pri nas pridobiva poseben pomen. Ne kleklja se več samo Idriji in v krajih okoli Škofje Loke, danes kleklja praktično vsa Slovenija in marsikje je postalo klekljanje tudi predmet v šoli. (Drznemo si upati, da bo kdo predlagal, da bi bilo tudi v naklanski osnovni šoli tako.) V naslednjih dneh bo v Ljubljani celo svetovni čipkarski kongres OIDFA 2016.

V Naklem že osem let deluje klekljarska skupina, ki si je

pred časom nadela ime Modre spominčice in jo od začetka vodi Alenka Vrhovnik iz Nakla. Alenka svoje zares bogato klekljarsko in drugo znanje rada prenaša na mlade in stare.

Pridobivala ga je najprej od učiteljice Stane Frelih in nato na raznih izobraževanjih v Čipkarski šoli v Idriji. Trinajst let zapored je učila klekljanje in ročna dela otroke osnovne šole Matije Čopa v Kranju, enajst let na OŠ Jakoba Aljaža Kranj ter dve leti na OŠ Orehek. Prirejala je šolska klekljarska junij 2016

Glas občine Naklo 19

iz naše srenje

Poseben prikaz klekljanja verižice Foto: Marjan Ciglič tekmovanja ter v Idriji in Železnikih na državnih tekmova­ njih s svojimi učenci posegala po prvih mestih. Vsako leto je priredila razstavo. Med prvimi petimi v Sloveniji je prido­ bila certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji kot čipkarica.

Klekljati je naučila več kot sto otrok in več kot sto odraslih.

V okvir letošnjih občinskih praznovanj je sodila tudi prva razstava skupine Modre spominčice. Načrtovana in skrb­ no pripravljana s prizadevanjem vseh članov je bila že od lanskega decembra, njeno postavitev v galeriji Graščine Duplje pa je vodil gospod Matjaž Mauser. Otvoritev je bila imeniten dogodek, ki ga je odlično pripravila vodja Modrih spominčic Alenka skupaj z organizatorjem društvom Pod krivo jelko iz Dupelj. Uvodni govor je imel predsednik in duša društva gospod Ivan Meglič.

20 Glas občine Naklo junij 2016

Sestri Alenka Vrhovnik in Zvonka Erce z Mihaelovimi tamburaši Prostor med vhodom v graščinsko galerijo in pergolo z novoposajeno najstarejšo trto z mariborskega Lenta je za­ sedel 16-članski tamburaški orkester Mihaelovi tamburaši iz Grosupelj. Pred letom in pol ga je ustanovila in ga vodi Alenkina mlajša sestra Zvonka Erce, ki je bila med drugim tudi tamburašica in pevka pri znanem ansamblu Prifar­ ski muzikanti. Melodije tamburašev so v lepem sončnem popoldnevu napolnile vrt graščine in ustvarile pravo vzduš­ je za nadaljevanje predstave. Tu se je izkazal Alenkin talent za vodenje in povezovanje celotnega dogodka. Na začetku je doživeto povedala misli Toneta Pavčka o živjenju, nato pa so se ji pridružile z recitiranjem klekljarskih pesmi Julke Fortuna še čipkarice Amalija, Ljuba in Beti. Pet čipkarskih novink, ki so osvojile šele osnove idrijskega klekljanja, pa se je moralo v en glas s klekljarsko zaobljubo zavezati, da bodo redno obračale kleklje in širile spoštovanje in ljubezen do čipk. Da bi bilo klekljanje čimbolj nazorno predstavljeno obiskovalcem razstave, so pred njimi na poseben način pri­ kazale, kako se kleklja verižica. Štiri klekljarice so vzele v roke vsaka po en velik lesen klekelj z navito vrvico, peta klekljar­ ica pa je predstavljala buciko za oporo vrvicam. Klek­ljarice so se nato v skladu z Alenkinimi navodili ustrezno premi­ kale s kleklji v rokah in s tem klekljale verižico. Izgledalo je kot nekakšna četvorka. ・

sredica Na vasi se dogaja 2016

Tokrat v Dupljah

Pred leti je župan Marko Mravlja dejal, da je občinski praznik rojstni dan vseh, ki živijo v naklanski občini in si prizadevajo, da bi jim bilo čim lepše. Tretjo soboto v juniju je spet prišel tisti dan, ko je občina Naklo doživela najlepši razcvet. Lani se je dogajalo v Podbrezjah, letos pa so se kot gostitelji odlično izkazali tudi Dupljanci. Že v petek, 17. 6. 2016, se je v popoldanskih urah v Dup­ ljah odvilo kar nekaj dogodkov. V graščini je tako na ogled prva samostojna razstava naklanskih klekljaric z naslovom Čipkasti pogled skozi mavrico, cesta do Trnovca je tudi uradno odprta za promet, na slavnostni občinski seji pa je župan podelili plakete in spominska priznanja letošnjim občinskim nagrajencem. Dogajanje se je zaključilo z gasil­ sko veselico, kjer so zbrano množico najprej ogreli fantje iz skupine Joške v’n, oder pa je okoli 23. ure s svojimi najus­ pešnejšimi pesmimi zatresel še Pero Lovšin.

Glavnina letošnjega občinskega praznika se je tako kot vsako leto začela v soboto dopoldne. Na igrišču za dup­ ljansko osnovno šolo je bilo tudi tokrat odlično poskrbljeno za vse generacije. Kulturni program se je začel ob 10. uri dopoldne. Otroci so skupaj z učiteljicami in vzgojiteljicami iz vseh treh šol in vrtcev pripravili razgiban program. Na odru so peli, plesali, si ogledali igrico, tekmovali v obešanju perila in skupaj s starši obiskali otroške delavnice. Nekateri so se odločili za poslikavo obraza, spet drugi pa za vožnjo s poganjalci in hojo s kockami. Ob tabornem ognju so pekli tudi hrenovke, prav vsi obiskovalci pa so si lahko privoščili golaž in palačinke.

Največ je bilo domačinov, nekaj gostov pa je prišlo tudi iz okoliških krajev. Sprehodili so se med promocijskimi in prodajnimi stojnicami, kjer so razstavljavci tudi letos marsi­ kaj ponujali. Za vsakogar se je našlo kaj; ročno izdelan nakit, posoda, slike, oblačila, domači izdelki, ki ne smejo manjkati v gospodinjstvu …

Organizatorji so poskrbeli tudi za nekaj tekmovanj, po­ merili pa so se tako stari kot mladi. V teku s samokolnico je med deklicami zmagala Lara Celar, Štefan Grašič pa je ugnal vse ostale dečke. Med odraslimi sta zmagi slavila Pika Nogavička in Boštjan Aljančič, ki je bil najboljši med vsemi, zato je poleg medalje prejel tudi pokal. Naziv najmočnejše­

ga Naklanca si je v kategoriji nad 50 let kot edini tekmova­ lec privlekel župan Mravlja, v kategoriji pod 50 let pa je že tretje leto zapored slavil Tomaž Jošt, s čimer si je priboril pokal v trajno last. Občani so se v vleki traktorja pomeri­ li tudi v dvojicah. Zmago sta s samo 17 sekundami, toliko sta namreč potrebovali od štarta do cilja, slavili Ana Pavlin in Silva Gregorec. Simbolične nagrade, ki jih je prispevala Občina Naklo, so prejeli tudi najuspešnejši pri metanju ba­ linčkov in pikada.

Letošnji občinski praznik pa je bil nekaj prav posebne­ ga tudi zaradi dobrodelnosti. Za domačina Sandija Nova­ ka, ki je pred leti sicer oslepel, danes pa se kot uspešen maratonec pripravlja na odhod na paraolimpijske igre v Riu, je organizacijski odbor v času dogajanja zbiral denar.

Bon, zbrali so namreč 760 evrov, so mu izročili ob kon­ cu prireditve. Z denarnim zneskom v višini 1000 evrov je Sandiju pomagala tudi svetnica Andreja Prosen, nekaj pa bo prispevala še Občina Naklo. Dogodek je z zahvalo vsem sodelujočim zaključil župan, hkrati pa je zbrane povabil že na naslednji občinski praznik, ki se bo čez slabo leto, 17. 6.

2017, odvijal v Naklem.

Dupljanci so tudi tokrat upravičili svoje ime in sposob­ nosti. Vikend prireditev so zaključili z gasilsko parado in ve­ selico. Tokrat so na račun prišli ljubitelji narodno-zabavne glasbe, saj so zbrani množici prepevali in igrali člani Ansam­ bla Roka Žlindre. ・ junij 2016

Glas občine Naklo 21

kulturni odmev Literarni večer Recept za pesem

Pesnik služi idealu Daca Perne, KD Tabor Podbrezje

Izšla je peta knjiga pesnika Milana Debeljaka z naslovom Recept za pesem, v kateri ga pojasnjuje v nič manj kot 2368 verzih. Delo je doslej najobsežnejše, saj so pesmi napolnile kar 260 strani. Vsebina je sestavljena nekako iz treh sklopov.

V prvem najdemo misel: »Pesem je odkršek sanje razigrane večnosti, ki se čudežno v spoznanje in lepoto spremeni.« In zvrstijo se pesmi, ki govorijo o moči besede, o verzih, o kiticah … O lastnosti pesmi, ki je nesnovna hči duha. V vseh zbranih pesmih pa Milan služi idealu, brez katerega ni poezije. Ideal ga rešuje pred površnostjo vsakdana in mu kaže svetlobo neba nad največkrat res banalnimi problemi, ki si jih ustvarjamo ljudje sami. Poleg izvirnih besedil , ki govorijo o nastajanju lepote umetniške besede, najdemo nadaljevanji tretje in četrte knjige, umetelno postavljeno v to peto. Na koncu so se znašli še epigrami in skeč.

Tako drugi sklop sestavlja naslednjih 26 sonetov knjige Spevi molitve. V letu 2011 je namreč Milan napisal še 74 sonetov, jih dodal tistim izpred štirih let (izšli so v knjigi Molitve) in vseh 150 objavil v lepo ilustrirani izdaji na 130 straneh z naslovom Spevi molitve. Da bi lahko torej prebrali vseh 176 sonetov, morate imeti še Milanovo peto knjigo.

Molitve so pesnikov pogovor z Bogom o vsem, kar ga ob­ daja. V njih Boga doživlja osebno in zelo blizu, ga časti, se mu zahvaljuje in ga vabi v vse trenutke svojega življenja.

Predgovor h knjigi je napisal pater Marko Ivan Rupnik, naj­ bolj znan po svojih mozaikih.

V tretjem sklopu najnovejše knjige so se na 110 straneh naselile pesmi z naslovom Pesmi za prijatelje, ki jih je posvetil družini, prijateljem, sorodnikom in Darku. V letu 2008 je izšla namreč knjiga z naslovom Pesmi za prijatelje na 140 straneh. V njej so predstavljene pesmi, ki spregov­ orijo o vrednosti življenja, o naših odnosih, o iskanju med­ sebojne bližine, o prijateljstvu, ki si ga podarjamo. V njej so predstavljene tudi druge pesmi, ki so nastajale vse od pesnikove mladosti. Če predstavimo še prvo knjigo iz leta 2004 z naslovom Taborska Urška, bi bil opus Milana Debeljaka čisto na kratko nekako predstavljen. Torej ta prva pesnitev z dvanajstimi poglavji govori o deklici, ki je v bolezni obljubila Taborski Mariji svoje lepe lase, a je kasneje pozabila na svojo obljubo.

Opremljena je s fotografskimi motivi iz Podbrezij. Narejena pa je tudi predstavitev za recital, ki ga spremljajo fotografije in prepevanje pevskega zbora. Izveden je bil leta 2006.

Vseh pet pesnikovih knjig je bilo moč dobiti na literarnem večeru, v soboto, 9. aprila v prenapolnjeni dvorani Kulturne­ ga doma v Podbrezjah. Milanova vnučka Zala ga je pogum­ no začela ob spremljavi kitare in ogrela srca s pesmico Na okno tok, tok. V nadaljevanju je bil večer zasnovan s preple­ tanjem pogovora med pesnikom in voditeljico Natašo ter prebiranjem pesmi ob projekciji iz vseh treh sklopov zadnje knjige. To nalogo je Milan zaupal svoji lektorici Jožici Virnik,

22 Glas občine Naklo junij 2016

sošolcu Romanu Gašperinu in njegovi ženi Bredi Gašpe­rin, ki so jo s svojo tenkočutnostjo in bralno nadarjenostjo od­ lično izpeljali. Jožef Perne je ves večer skrbel za slikovno podporo vsem povedanim besedam, ki so jih na platnu spremljale ustrezne fotografije tekstov pesmi, fotografij starejših predstavitev, fotografij iz klekljarskih delavnic, fo­ tografij obeh garnitur prtov iz obeh cerkva in fotografij klekljarskih umetnin.

Milan je govoril o odločitvi, da bi rad razdelil svoje izkuš­ nje in spoznanja ob svojem pesniškem poklicu. V pesnitvi bi rad pokazal ljudem vrednost in lepoto pesmi in jih navdušil za pesnjenje. Iz obširnega poglavja o besedi, verzu in kitici smo slišali odlomek Izvor in moč besed: Tako zelo je krhka in prosojna, da skoznjo vidiš Večnost in Duha, a kljub temu bolj trdna in obstojna kot kamen in beton tegà sveta.

Kot sile in atomi za kemijo predstavljajo osnovo vseh osnov, beseda je za našo poezijo kar dvoje v enem, hkrati vez in snov.

Kot je vsa snov le z eno silo gnana prav do robu brezkrajnega neba, tako nam je beseda darovana iz ene sanje Božjega Duha.

Med sklopi pa so za zapeto pesem poskrbeli Milanova hči Mojca s spremljavo na kitari, svak Miro Pečnik in sin Tomaž. Tako smo po dolgih letih v drugačni priredbi spet slišali Cerkev taborsko, Milanova izvirno pesem. V ozadju so se na platnu nizale slike izpred desetih let, ko so to pesem izvajali Milanovi otroci Ana, Mojca in Tomaž.

Dve poglavji knjige govorita o vsebini in sestavljanju pe­ smi. Na vprašanje, zakaj se s pesnjenjem ukvarja več moških kakor žensk, odgovarja takole: Ko včasih v mislih nizam si peresa, največje stebre pevskega sveta, domače in svetovnega slovesa, je žal le malokdo od njih gospa.

Podvomil bi, da nežna Božja sanja, navdih izdihov pevskega srca, se k vam kaj manj, kot k nam, gospodom, sklanja, saj Bog ne štedi svojega Duha.

Razmišljajmo, kako je le mogoče, da smo pri tem tako na boljšem mi, ko vemo, da se ženska prej razjoče, mileje ljubi, lepše hrepeni.

kulturni odmev Prevzet nad tem, kako Bog ni skoparil pri vas s prikupnostjo in z mičnostjo, kar dvomim, da bi vas pa zanemaril, ko je razdajal dar za pesništvo.

Pesnitev je odgovor na vprašanje, ki je zapisano na zadnji strani ovitka v obliki ljudske pesmi: Kdo te ptiček mali peti je učil. Zato je na naslovnici rumeni strnad, ki poje na vse grlo, na zadnji strani ovitka pa je fotografija našega pesnika, ki si je sredi dela ustavil traktor, da bi si zapisal svoj navdih.

Ja, tako nastajajo Milanove pesmi, pesmi njegovim najdraž­ jim, prijateljem in vsem nam. Ana je prebrala pesem, ki jo je oče Milan napisal njenemu sinku Lovru. Tudi Mojca je imela svojo za hčerkico Piko. Z velikim zanimanjem smo poslušali pesem v poljanskem narečju, ki je požela velik aplavz. Svojo pesem je brala tudi Milanova sestra Olga, ki ji jo je brat napisal za 50. rojstni dan. Zvrstili so se še mnogi …

Nato nam je pesnik v pogovoru našteval lastnosti pesmi. Da pesem povezuje ljudi, da je nesnovna hči duha, je pesnikova podoba, da spreobrača in spodbuja k rasti, pripravlja na razočaranje in trpljenje, povezuje stvar­stvo z večnostjo, varuje resnico, drami domišljijo. Čeprav bi še lahko govorili o pesmi, saj je vodnjak brezdanj, pesnik zaključi svojo pesnitev takole: Kdorkoli rad bi znal žebèlj zabiti - vse mojstrstvo je vztrajnosti odsev ga ni mogoče tega naučiti drugače kot z zabijanjem žebljèv.

Milanova soproga Veronika je hodila na tečaj klekljanja.

Klekljala je tudi doma in takrat šele je naš pesnik spoznal, koliko truda in časa je potrebnega za vsak centimeter čipke.

Kaj imajo čipke s pesmijo, boste rekli. Imajo, precej. Obo­ je sodi na področje umetnosti, v obojem je veliko lepote, znanja in vztrajnega dela. In naš literarni večer je poskušal združiti prav to. Kot smo obljubili v uvodu, smo se na hitro z besedo in sliko sprehodili od začetkov klekljarskega teča­ ja do končnih izdelkov. Za pokušino smo nanizali še nekaj lepot, ki nastanejo po neskončnem številu prenašanja nitke med bucikami po lepih in najlepših vzorčkih, ki jih premore domišljija načrtovalcev klekljarskih umetnin. Spomnili smo

se tudi na obe poklonjeni garnituri klekljanih prtov, ki jih od lani premoreta obe naši cerkvi. Torej dovolj razlogov za iskreno zahvalo predanim učiteljicam Anici Hvasti, Francki Prostor in Mileni Jerič Hafner.

Ob koncu smo goste povabili na ogled razstavljenih izdelkov in na bogato pogostitev, ki so jo pripravili Mila­ novi domači in prijatelji. Za podpisovanje v knjigo Recept za pesem si je avtor moral vzeti veliko časa, saj se je vrsta čakajočih vila kar po sredi dvorane. A ni bilo težko čakati. Če nismo s kom kramljali in se sladkali, smo vmes lahko brali pesmi, saj smo jih slišali le za pokušino, pa čeprav je bilo prebranih mnogo. In v mislih smo podoživeli pesniko­ vo razlago, da morajo za izbrano sporočilo rime prej nastati in dozoreti že v glavi. Saj se Milan sprašuje o navdihu in delu. Od kod prihaja misel? Kakšno vlogo ima pri tem vera?

Kakšno vlogo ima pesnik, ki razmejuje v svojem srcu dobro od zlega?

Nekje so zapisali tele misli, ki še kako veljajo za naše­ ga pesnika Milana Debeljaka: »Pesnik je lahko samo tisti človek, ki ima za pesnjenje talent - naravni dar, da dojame za človeške pojme presegajočega, neskončnega Boga ali pojem ideje, simbol neznanih skrivnosti, pojem domovine, pojem naroda ali idealne žene. Pesnik služi idealu, brez nje­ ga ni poezije. Ideal rešuje pesnika pred »povsakdanje­njem«, kaže mu zvezde nad blatnimi cestami vsakdanjega življenja, napaja ga s tolažilom lepote in misli. Pesnik ga išče s čustvi, izraža ga z besedami, ki se dotikajo naših src kakor čudo­ vita glasba. Govori nam misli, ki žive z nami in v nas, zato so veliki pesniki v vseh časih bili in so glasniki novih nazo­ rov, novih verovanj, oznanjevalci velikih duševnih revo­lucij.

Pesnik nikoli ne nagovarja »vseh povprek«, pač pa izbrance po duhu.« ・

Poletna bralna akcija

Štirje letni časi branja P očitnice, poletje – sinonim za potovanje in oddih.

Branje knjig je kot potovanje, kjer spoznavamo druge kulture in življenje, ki ga ne bomo nikoli živeli. To je tako, kot če bi živeli več življenj. Ko beremo, se učimo novih besed, knjižnega jezika, bogatimo besedni zaklad in pridobivamo znanje o okolju, ki nas obkroža, o ljudeh in njihovi kulturi, naravi, zgodovini ... Ta znanja potrebujemo zato, da bolje razumemo svet okoli sebe. Knjiga nam poleg tega daje širino, nam nudi vpogled v drugačno življenje in oko­

lje, hkrati pa nas lahko tudi pomirja, sprošča ali navdihuje. Vsakomur se včasih življenje, ki ga živimo, zazdi pusto in dolgočasno. In prav zato so na voljo knjige - da se potopi­ mo v nek nov svet in odkrivamo nove stvari.

Boste šli z nami na bralno potovanje?

Se boste poleti potopili v nov svet in z nami in s knjigo odkrili nove stvari?

V Krajevni knjižnici Naklo vas pričakujemo. junij 2016

Glas občine Naklo 23

kulturni odmev Začenja se letošnja poletna bralna akcija Štirje letni časi branja s slovenskimi avtorji.

Pričnemo 3. junija in beremo do 15. septembra 2016.

Glede na to, da imamo na zalogi kar nekaj nagrad, vam obljubljamo, da se bo zagotovo našla nagrada za vsakogar.

Torej, nagrade bodo različne, bralci si jih boste lahko sami izbirali, glede na zalogo. Torej hitro knjigo v roke, da bo izbira čim večja.

Pravila akcije so sledeča: Izberete lahko katerokoli leposlovno, strokovno ali po­ ljudno delo slovenskega avtorja.

Vsak udeleženec lahko sodeluje le enkrat.

Na obrazec akcije boste o vsaki prebrani knjigi, ki ste si jo v času projekta izposodili v knjižnici, napisali svoje misli in jo ocenili. Ko boste prebrali vsa štiri dela, izpolnjen obrazec oddajte v knjižnici.

Podarili vam bomo nagrado z motivi bralne akcije. ・

KD Tabor Podbrezje

Odprtje spominske sobe pisateljici Mimi Malenšek Daca Perne, KD Tabor Podbrezje

P

rav poseben je bil večer v sredo, 13. aprila 2016, saj se je v Podbrezjah odpirala prva spominska soba sploh, in to najbolj plodoviti slovenski pisateljici na njeno četrto obletnico smrti.

»Načrtovanje spominske sobe naše pisateljice se je začelo tistega dne, ko smo v kulturnem društvu izvedeli, da nam je zapustila svojo celotno pisateljsko in prevajalsko bero. Hitro smo ugotovili, da v obstoječi knjižnici na primeren način ne bo prostora za dragoceno zapuščino. Obstajal je prostor poleg knjižnice. Neurejen in premajhen ni ponujal prav veliko. A lotili smo se izziva, da bi dostojno predstavili delo in življenje pisateljice. S tako imenovanimi utrinki smo prikazalo kako se jo spominjajo prijatelji, pisateljski kolegi pa tudi, kako je rada prihajala in se vračala v Podbrezje in kaj nam je pomenila.« S temi besedami je napovedal odprtje spominske sobe vodja projekta Jožef Perne.

Osnovna zamisel je prikaz »pisateljičinega kotička«: njena pisalna miza, stol in nizka omara. Tam so postavljeni drobni osebni predmeti, pri čemer smo kar najbolj sledili originalni postavitvi v njenem stanovanju. Tudi slike in priznanja, ki visijo v tem delu, so njena. Trudili smo se kar najbolj vero­ dostojno ponazoriti nekaj kvadratnih metrov prostora, v katerem je pisala in ustvarjala. Jopica, vržena preko stola, in copati pod mizo dajejo vtis, kot da je pravkar odšla, da si morda v kuhinji skuha čaj. Tudi list papirja z njenimi po­ pravki v pisalnem stroju daje tak vtis.

Ta del prostora na obeh straneh zamejujeta časovnici. Na eni so nanizana najpomembnejša dela z letnicami izida, na drugi je prikazano njeno življenje s pomembnejšimi datumi od rojstva v Dobrli vasi do postavitve spominskega obeležja v Podbrezjah.

24 Glas občine Naklo junij 2016

Čisto spredaj v sobi so postav­ ljene vitrine. V stenske smo na eno stran zložili prevode, v dru­ go vitrino pa njene romane in povesti. V sto­ ječih vitrinah smo poskusili s fotografijami ter originalni­ mi predmeti in dokumenti po­ Časovnici utinkov KD Tabor in kazati še nekaj pisateljičinih del pomembnih do­ godkov iz njenega življenja in krajev, ki jih je imela tako rada. Ravno tako je zgovorna časovnica, kjer so opisani kulturni dogodki našega društva, na katere smo vabili pi­ sateljico in jim je vedno dajala odličen pečat. In pa še nekaj utrinkov iz njenih del smo nanizali na hodniku. Spominja se svojega očeta, pa Podbrezij in tudi svojega zvestega pri­ jatelja, pisalnega stroja.

Da je bil dogodek pomemben, so potrdili tudi gosti, saj so bili zaradi nje, zaradi Mimi Malenšek, nekateri že tretjič v naših Podbrezjah. Tu so bili predstavniki Direktorata za

kulturni odmev

Stenske in talne vitrine s časovnico izdanih del kulturno dediščino, umetniških in pisateljskih krogov, pose­ bej iz Društva slovenskih pisateljev, direktor SAZU-ja, pred­ stavnik NG, člani Slovenske matice in še bi lahko naštevala, saj je pogled po dvorani odkrival polno obrazov, ki niso bili Podbrežani. Odprtja so se veselili tudi sorodniki, še pose­ bej hčerka Mili Malenšek Šlibar in sin Danijel Malenšek z družinama, sestra Vida Golba Jeglič, nečaka z družinami in mnogi prijatelji pokojne pisateljice. Veseli smo bili poseb­ nega gosta, Prešernovega nagrajenca in predsednika DSP v času, ko je tam vsebinsko sodelovala tudi naša cenjena Mimi Malenšek. To je bil nihče drug kot gospod Tone Part­ ljič.

Do odprtja in prvega ogleda spominske sobe smo se pre­ pustili kulturnemu programu, ki je bil pester v glasbi, v sliki in besedi in ki ga je krmarila voditeljica Nataša Kne. V uvodu je povedala: »Domačega kruha nikdar ne pozabiš, smo rekli pred skoraj tremi leti, ko smo odkrili spomenik Mimi Malenšek, ki stoji poleg njenega sošolca Karla Mauser pred farno cerkvijo v Podbrezjah. Stane Mihelič je takrat dejal, da je Mimi Malenšek trikrat prišla v Podbrezje, prvič kot trimesečna dojenčica, drugič, ko je leta 2012 legla k večnemu počitku v očetov grob, in tretjič, ko smo leta 2013 odkrili njen kip. Danes k nam prihaja četrtič. Tokrat nas vabi v svojo sobo, prijazno in odprtih rok, kakor je sprejemala svoje goste. Gradišarjeva Mimi, kakor da ji je bilo pisateljevanje položeno že v zibel, je pri rosnih šestnajstih letih kot Mimica Zagorska napisala prvo povest Pesem polja in nadaljevala z zgodovinskim romanom Marija Taborska. Izšel je posthumno ob odkritju kipa in je tako njeno zadnje delo, ki je izšlo. Z njim se je tudi vrnila v Podbrezje.« Odlomek iz tega dela nam je z izrednim občut­ kom za besedo prebral Milan Debeljak.

Za glasbene vložke je poskrbel Kvartet flavt Glasbene šole Trži, ki ga sestavljajo Neža Kočevar, Eva Majcen, Eli­ zabeta Mokorel, Andreja Pernuš. Njihova prva skladba je nosila naslov Michael Praetorius (1612), Branle de la Torche in slišala se je odlično. Nastopile so še z drugo skladbo, črnsko duhovno Give Me That Old Time Religion in ob za­ ključku prireditve še s skladbo Pink panter, ki je požela naj­ bučnejši aplavz.

Dotaknili smo se tudi dogodkov, ki smo jih s pisateljico preživljali v KD Tabor od leta 2005 do leta 2012. V sliki in besedi se je skozi vsa leta sprehodila Daca Perne: »V naše kulturo društvo smo jo prvič povabili v novembru 2005 ko smo na četrtih Pirčevih dnevih govorili o pisate­lju Janezu Jalnu, ki je prijateljeval z njenim očetom. Jalnovo delo je dobro poznala in baje kdaj pa kdaj odšla k njemu po napotke za pisanje.

V februarju 2007 je na kulturni praznik z nami praznovala svoj 88. rojstni dan. V taborski cerkvi ji je zapel operni solist, tiskar z Bleda ji je izdelal listino o častnem članstvu, Milan Debeljak ji je napisal pesem. Na koncu nam je iz svoje knjige brala odlomke, z žarom in energijo, ki jo premorejo le redki.

Takrat smo vsi v polni Pirčevi dvorani čutili, kako njeni smo in ona naša. Čutila se je ena sam čista energija in občudovanje jasnih misli prelitih v besede tisti večer.

V juniju 2007 je bila z nami, ko smo postavili spomenik Karlu Mauserju. Njemu so onemogočili vrnitev v domovino, njo so želeli utišati drugače. A ko je dobila Župančičevo nagrado ji je prevajalec Janko Moder skupaj s čestitko dejal: »Spet niso vedeli, ali naj te zaprejo ali dajo nagrado«. Tudi mi takrat nismo vedeli, da bo pisateljica že čez 6 let stala ob svojem sošolcu pisatelju.

V istem letu 2007 je v juniju na naš predlog postala častna občanka občine Naklo. Tam je povedala, da je bila orehova skrinja na domu staršev njenega očeta polna knjig, ki so bile zanjo svete. Njihova vsebina je bila vir navdiha, odhod v neslutene širjave duha, ki so kasneje skozi življenjske viharje ustvarile ikono slovenske umetnice in žene, ki je zajemala iz dragocene dediščine narodove kulture in vanjo tudi bogato dajala nazaj. S sedmimi biografskimi romani slovenskih velikanov je želela povedati, da nismo narod hlapcev.

V septembru 2008 smo z našim kulturnim društvom že tretjič sodelovali na DEKD. Osrednja tema je bil Primož Trubar, ob 500 letnici rojstva. Tudi ona se je veselila koncerta srednjeveške glasbe v taborski cerkvici in mu prisluhnila skupaj Trubarjem (Tone Strlič) in njegovo ženo Barbaro (Nataša Kne). Ko smo se za tem preselili v Pirčevo dvorano, nam prebrala odlomek iz svoje Plamenice in govorila o njegovem nastajanju. Bila je ponosna, da zgodovinarji po 50 letih niso našli nič, kar bi terjalo kakršenkoli popravek.

V letu 2009 smo ji poslali voščilo za 90. rojstni dan in jo v novembru spet povabili medse na Pirčeve dneve. Pripovedovali so o 100-letnici našega kulturnega društva. Zelo rada se

Daniel Malenšek in Emilija Malenšek Šlibar sta prerezala trak in odprla sobo svoje matere. junij 2016

Glas občine Naklo 25

kulturni odmev je po koncu prireditve fotografirala z nami, kulturnimi prostovoljci, in tista fotografija nam danes pomeni veliko.

V letu 2012 smo jo za rojstni dan razveselili z izdelano brošuro, ki je ob fotografijah vsebovala kratke komentarje naših druženj v zadnjih letih, ki so bili vedno lepši in bolj bogati prav zaradi njene prisotnosti. Vedno smo čutili da je rada prišla med nas. Zdelo se je, da ob prebiranju tistih zapisov ponovno podoživlja naša druženja. Nismo slutili, da bo že čez mesec dni v hčerkinem naročju za njo Sonce obstalo. Še manj smo slutili, da se želi za vedno vrniti k nam v Podbrezje.

Težko je bilo slovo ob odprtem grobu in lahka odločitev, da ji že čez leto dni postavimo spomenik, izdamo razglednico in znamko, ter v knjižni obliki natisnemo povest Marija Taborska. Ko ji nocoj na 4. obletnico smrti odpiramo spominsko sobo, se draga pisateljica ponovno na nek drugačen način vrača med nas«.

Nataša Kne je na oder povabila osrednjega gosta z bese­ dami: »V njene Podbrezje je danes prišel še en velikan slovenske besede. Prav tako kot Mimi Malenšek, ki je bila svojemu pisalnemu stroju zvesta 60 let, se najbolj domače počuti, prav ko bele strani spreminja v zgodbe. Gospod Tone Partljič.« Cenjeni gost nam je med drugim povedal o opravičilu Mimi Malenšek, ki mu ga je izrekla zaradi od­ sotnosti na zboru članov. Ob tem dogodku je začutil njeno veličino, poštenost in doslednost. Opisal je občutke ob bra­ nju njenih biografij, saj po njegovem ne čutimo, da je delo napisala ženska roka, pač pa bolj pomembno, začutimo po­ gled na tematiko, ki je vedno spoštljivo kritičen, prizanesljiv, vsebinski in dobronameren. Že kot otrok je bral njena dela in takrat so bila zanj celo učbenik za bolj tabu področja. Ker je gospod Partljič tudi zabaven in hudomušen sogovornik in izjemen pripovedovalec, nas je mimogrede ponesel tudi v te vode. Skratka, z njim se je program prevesil v pozitivno za­ bavnejši del in močan aplavz polne dvorane je povedal vse.

Mili Šlibar Malenšek in Danijel Malenška sta se potem pridružila Jožefu Pernetu in skupaj so odšli v zgornje nad­ stropje, da bi opravili prijetno nalogo. Hči in sin sta prerezali trak in še uradno odprla spominsko sobo svoje matere. Nis­ mo se še takoj razšli, saj je prijateljsko druženje po uradnem delu sestavni del dogodka. Sploh pa smo imeli v naši sredi Toneta Partljiča in pokramljati z njim tisti večer je bila redka in izjemna priložnost.

Ko smo goste povabili na ogled sobe, smo jih skupaj in v imenu Rotary kluba Tržič Naklo vabili tudi na razstavo slikarskih miniatur na temo Poletja in Kofetarice - dveh naj­ bolj znanih slik Ivane Kobilca. Otroci osnovnih šol Naklo, Podbrezje, Križe, Bistrica in Tržič so jih naslikali kot drob­ no darilo ob donaciji za naš letošnji drugi velik projekt, postavitev kipa Ivane Kobilca. V Podbrezjah bo od 21. junija naprej stal njen spomenik. Ob darovanem prispevku za ta projekt so obiskovalci lahko izbrali miniaturo v lični škatli za spomin in v zahvalo. ・

Častni gost je bil Prešernov nagrajenec Tone Partljič.

Mestna knjižnica Kranj

Različnost nas bogati O

d maja do septembra 2016 zbiramo zgodbe in predmete.

Slovenija leži v osrčju Evrope, na križišču poti, ki povezu­ jejo Severno Evropo s Sredozemljem ter Zahodno Evropo z Vzhodno Evropo.

Skozi stoletja so se ljudje sem priseljevali in od tu odhajali v druge kraje. Selili so se zaradi različnih razlogov: verskih, političnih, ekonomskih ali pa preprosto zaradi ljubezni.

Slovenci smo se selili tudi znotraj svojega narodnostne­ ga ozemlja, različne okoliščine so med nas pripeljale tudi številne priseljence iz različnih držav sveta. V novem okolju so se navadili drugačnega načina življenja. S seboj pa so prinesli svoje navade, vero, prepričanja, spomine ...

Septembra bi jih radi gostili v gorenjskih splošnih knjiž­ nicah, da nam predstavijo svoje zgodbe in spomine na kra­ je, od koder prihajajo.

Vabljeni Gorenjci, ki ste se priselili v naše kraje, da se nam oglasite in delite z nami svoje izkušnje.

26 Glas občine Naklo junij 2016

Mestna knjižnica Kranj, I: www.mkk.si, T: 04 201 35 58, E: gorenjci@mkk.si Krajevna knjižnica Naklo T: 04 257 76 10 E: naklo@mkk.si

Lokacija KRANJ

(04) 201-35-55 (04) 201-35-66 NAKLO

(04) 257-76-10

Obratovalni čas ponedeljek petek

8.00-19.30

sobota

8.00-13.30

pon., tor., sre.

14.00-19.00

petek

8.00-13.00

gl as je drugi obr a z Intervju s Petrom Komovcem

Oropan brezskrbne mladosti Damijan Janežič

P

obudnik in eden ustanovnih članov Turističnega društva Naklo Peter Komovec je 18. junija dopolnil 90 let. Kljub letom in selitvi v Kranj še vedno rad obišče prireditve Turističnega društva. Za svoja leta je še čil in bister. V pogovoru se pogosto spominja nekdanjih dni. Veliko spominov iz svojega življenja je zapisal.

Peter, otroštvo ste preživeli v veliki in revni družini. Igre ni bilo veliko.

Takoj, ko ste toliko odrasli, so vas zaposlili, saj ste imeli še več mlajših bratov in sester.

Starša sta se spoznala v Šiški v Ljubljani, kjer sta služila. Po poroki sta se preselila v Vopovlje v hišo, kjer sta stanovala očetova starša. Kmalu po njuni smrti smo se preselili na Spodnji Brnik. Selitev je nato postala naša navada. Rodilo se nas je šest bratov in tri sestre.

Vsi so bili mlajši od mene. Z dvanajstimi leti sem moral služiti za pastirja. Tako sem okupacijo doživel v Mos­ tah pri Komendi, star še ne petnajst let. Zaposlen je bil le oče, a še to pogosto le poleti. Pozimi je izdeloval brezove metle in jih proda­ jal kmetom. Gozd je bil naš dom. Dve jeseni sem šel graščaku Radu Hribarju s Strmola zganjat divjad, ko so gospodje jagali. Po končanem lovu je dejal, da naj po­ gledam, če je v gozdu ostal kak zajec. Z očetom sva ved­ no našla enega ali dva. Poleti smo nabirali gozdne sadeže: gobe, jagode, maline. Mama jih je nato nesla na trg v Lju­ bljano in tako zaslužila kakšen dinar. Težko smo se prebijali.

Bila je svetovna kriza. Oče je težko dobil delo. Za kilogram kruha je delavec tedaj delal dve uri. Denar ni bil nič vreden.

Trideseta leta 20. stoletja je zaznamovala svetovna kriza. Iz nje se je rodila druga svetovna vojna. Za vas je bilo konec mladosti. Leta 1943 ste bili vpoklicani v nemško vojsko. Kako se spominjate tistih časov?

Kmalu po začetku vojne sem odšel služit za pastirja na sosedovo kmetijo. Doma so si počasi opomogli, saj so do­ bili živilske nakaznice in zanje dovolj hrane za preživetje. Po očetu so bili tudi socialno zavarovani. Za delavce in njihove družine so Nemci dobro poskrbeli. Najbolj na udaru je bila inteligenca, saj ji Nemci niso zaupali, zato so duhovnike,

učitelje in druge preseli­ li. Sam sem bil pri sedem­ najstih letih mobiliziran v nemško vojsko. Nikoli ne bom pozabil, kakšno srečo sem imel, da sem prišel iz tega pekla živ. Ko sem se po petih letih vrnil domov, sem izvedel, da sem bil takoj po vojni na spisku za od­ strel. Na Češkem sem bil ob osvoboditvi član odporniš­ kega gibanja v brigadi Jana Žižka. Brigada ni bila pod poveljstvom komunistične partije in pod rdečo zvez­ do, pač pa pod poveljstvom čeških domoljubov in pod češko trobojnico. Ko sem leta 1948 moral zapustiti Češko, sem se doma znašel v revščini in zaznamovan kot izdajalec domovine.

Vojne preizkušnje sem po spominu opisal v knjigi z naslovom Pastir, nemški vojak in češki sin. Opisujem Peter Komovec življenje v R.A.D. (Reichs­ Foto: Damijan Janežič, 2016 arbeitdienst), kjer smo se urili. Po šestih mesecih smo postali vojaki Wermachta, pešadijci. Po letu dni se je zače­ lo zares. Vseh devetdeset vojakov nas je bilo poslanih na rusko fronto. Prišli smo na Poljsko, kjer je fronta med Nemci in Rusi obstala do 17. januarja 1945. Nato se je fronta po­ mikala nazaj proti Nemčiji. Za nekaj čas je fronta obstala še v čeških Sudetih. Tu so potekali najhujši boji. (Knjiga Pastir, nemški vojak in češki sin se dobi na recepciji Gorenjskega glasa v Kranju.)

Po končani vojni ste ostali še nekaj let na Moravskem, kjer ste imeli dekle. Zakaj ste se leta 1948 vrnili domov?

Na Poljskem sem bil 17. januarja 1945 v ofenzivi proti Rusom lažje ranjen. Imel sem veliko srečo, da sem se ob hudem mrazu prebil skozi ruske obroče. Znašel sem se v bolnici na Moravskem. Tam sem spoznal mlado dekle Vero.

Videl sem, da ji lahko zaupam. Prinašala mi je novice od zu­ naj. Po mesecu dni sem se moral vrniti na fronto, ki se je po­ maknila v Sudete. Ob odhodu sem bil že član odpora čeških junij 2016

Glas občine Naklo 27

gl as je drugi obr a z domoljubov. V noči na prvi maj sem dezertiral. Znašel sem se pri dobrih ljudeh, ki so me rešili ujetništva ali smrti. Verin oče je bil vojak v prvi svetovni vojni. Bil je odlikovan. Ko se je v hiši pojavila ruska patrulja, je brž pokazal odlikovanje in povedal, da sem član odpora. Tako je bilo vse urejeno. Taj­ nik mestnega odbora me je povabil, da bi pristopil k policiji.

Odklonil sem in mu dejal, da bi šel v bližnjo vas. Tam so me vzeli za svojega in sem ostal tri leta do okupacije Češke s strani Rusov. To je bilo leta 1948, ko smo se tujci morali javiti na konzulatu zaradi dokumentov. Meni se sploh ne bi bilo treba javiti, saj nisem bil nikjer vpisan. Toda potem sem moral oditi.

Ko ste prišli v Naklo ste se hitro vživeli v vaško življenje in se kasneje zaposlili še v kmetijski zadrugi. Kaj vas je pripeljalo v Naklo?

Jeseni leta 1948 sem v Kranju spoznal Naklanko Milko Baj­ želj. Februarja naslednje leto sva se poročila. Zaposlen sem bil pri Preskrbi v Kranju. Avgusta, dva meseca pred rojstvom sina Petra, sem bil vpoklican na dosluženje v jugoslovansko vojsko. Maja 1950, ko sem se vrnil domov, sem dobil službo pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, ki je imelo skladišče lesa v Naklem. Že naslednje leto sem ponovno menjal službo.

Zaposlil sem se pri železniškem podjetju v Gramoznici na Polici, ki je izdelovalo opeko za montažne hiše. Kmalu se je podjetje preselilo v Bosno. Direktor Resman me je tedaj povabil v Kmetijsko zadrugo Naklo. Ker se je Gozdno gos­ podarstvo odselilo, je Zadruga potrebovala nakladalca lesa.

Stanovanje smo dobili pri Legatovih, po domače Pr’ Peruč v Naklem. Tedaj se je družina povečala za drugega sina Mar­ jana. V Zadrugi sem bil zaposlen do leta 1955. Ker so mi na zdravniškem pregledu ugotovili napako na srcu, sem moral težko delo opustiti. Zaposlil sem se na Komunali v Kranju.

Stanovali smo v Marijinem domu v Malem Naklem. Tedaj se nam je rodil tretji sin Srečo. Po štirih letih dela v Komunali sem se prijavil na razpis za kmetijskega tehnika. Po končani šoli sem se leta 1960 ponovno zaposlil v Kmetij­ski zadrugi Naklo. Prevzel sem obrat Duplje. Leta 1962 je v Strahinju za­ druga zgradila hlev za sto krav molznic. Danes je na njego­ vem mestu Biotehnični center Naklo. Tedaj sem bil prestav­ ljen na mesto odkupa lesa. Leta 1963 je Zadruga izgubila licenco za odkup lesa. Na lastno željo sem odšel iz Na­klega in se zaposlil v trgovskem podjetju Merkur v Kra­nju. Leta 1980 sem se zaradi bolezni srca predčasno upokojil. Iz ob­ dobja, ko sem bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Naklo, se spominjam mnogih zanimivih dogodkov. Nekateri bodo objavljeni v knjigi, ki bo izšla konec leta v zbirki Glasovi.

V prostem času ste se ukvarjali z ribolovom. Bili ste ribiški čuvaj. V osemdesetih letih ste v Turistu v Naklem pekli ribe. Še ko sem bil zaposlen, sem se leta 1961 pridružil ribičem. Član Ribiške družine Kranj sem še danes. Dolgo sem bil tudi ribiški čuvaj. Zadnjih deset let sem častni član. Dogodiv­ ščine ob vodi sem opisal v knjigi Ribiči, krivolovci in čuvaji. V osemdesetih letih me je Martin Bevk, najemnik lokala Turist, naprosil, če bi ob sredah, ko sta bili zaprti obe Marinškovi gostilni, pekel ribe. Delo sem z veseljem sprejel. Tako sem

28 Glas občine Naklo junij 2016

se poleti vsak teden vrnil za nekaj ur v Naklo. Takrat sem namreč živel že v Kranju, kamor sem se z družino preselil leta 1976.

Pred koncem pogovora ne smeva pozabiti na ustanovitev Turističnega društva Naklo, katerega pobudnik ste bili vi. Kako ste prišli na idejo, da se tudi v Naklem ustanovi turistično društvo? Že konec petdesetih let preteklega stoletja sva bila z ženo člana Turističnega društva Kranj. Predsednik društva in Gorenjske turistične zveze je bil moj nekdanji direktor v Komunali Franc Dolinar. Na občnih zborih društva me je nagovarjal, da bi tudi v Naklem ustanovili turistično društ­ vo. Ker sem imel veliko dela doma in v službi, sem nekaj let odlašal. Ko je Kmetijska zadruga Naklo leta 1962 dogradila hleve v Strahinju, pa sem šel do direktorja zadruge Jožeta Resmana, po domače Unka, in mu predlagal ustanovitev društva. Pripravljen je bil sodelovati. K delu je pritegnil še Marico Križaj, tajnico Zadruge. Delo je hitro steklo. Ustano­ vitvi je bil naklonjen tudi gostilničar Marjan Marinšek, ki je edini v Naklem imel sobe. V kratkem času smo pridobili sto članov. Načrtovali smo postavitev kampa na sotočju Save in Tržiške Bistrice. Žal so se stvari spremenile tik pred ustanovitvijo društva, ko nihče od nas ni želel kandidirati za predsednika. Funkcijo je sprejel Franc Križnar, ki pa nad gradnjo kampa ni bil navdušen. Uradno je bilo Turistično društvo Naklo ustanovljeno na občnem zboru 13. novem­ bra 1963. Nato nekaj desetletij nisem spremljal dela društ­ va. Leta 1988 pa sem ponovno začel sodelovati z društ­ vom in takratnim najemnikom Martinom Bevkom. Trinajst let sem v poletnih mesecih zanj, nato pa tudi za njegovo hčer pekel ribe. Leta 2011 mi je Turistično društvo Naklo podelilo priznanje častnega člana. Obširnejše spomine na ustanavljanje turističnega društva v Naklem sem napisal v knjigi Turizem v Naklem. Naprodaj je v Gostilnici Kresnik v Naklem. Tudi danes še rad pridem v Naklo in obiščem kate­ ro od prireditev Turističnega društva. Obenem pozdravim svoje naklanske prijatelje in znance.

Gospod Peter, naj tako tudi ostane in nasvidenje v Na­ klem! ・

www.trampuz.si AL, INOX varjenje Krivljenje cevi in profilov Rezanje in CNC krivljenje pločevine TRAMPUŽ MARIJAN s.p., 4202 Naklo, Temniška 28 tel: 04 257 72 30, fax: 04 257 72 31, info@trampuz.si

ja z pa r a zmišl jam tako

Al’ prav se piše Naklo ali Nakljo Mara Črnilec

Že kar nekaj časa v medijih beremo za nas, ki tu živimo, popačeno besedo Nakljanci - nakelski, kar se dogaja že približno 2 leti. Naša vas se imenuje Naklo in ne Nakljo.

Naklanci dobimo kurjo polt, kot so včasih rekli ljudje, ko preberemo Nakljanci in še druge izpeljanke z j-jem v zvezi z našim Naklom.

Vemo, da se morajo lektorji besedil držati pravopisa, ven­ dar Naklanci tako NE govorimo.

Ko sem bila študentka na Ljubljanski fakulteti, smo ime­ li na geografiji predavanje o naših slovenskih vaseh. Prav dobro se spominjam, da je naenkrat dvignil roko kolega študent s Štajerske in vprašal profesorja dr. Svetozarja Il­ ešiča, ki je bil za nas študente enkraten profesor: »Kako naj poimenujemo slovenske kraje, vasi, ker so se že takrat v pravopisu pojavile čudne besede za nekatere štajerske vasi?« Profesor Ilešič mu je odgovoril: »Vse slovenske kraje poimenujte tako, kot jih imenujejo domačini. To si za vedno zapomnite!«

Srečna Slovenija

Če poslušamo domačine, nihče v Naklem ne bo rekel, da je Nakljanec. Slišali boste na kratko Naklanc’ ali Naklanec ali Nakelčan. Seveda mora lektor upoštevati pravopis, mislim pa, da bi moral tisti, ki določen kraj poimenuje v pravopisu, kraj obiskati in slišati domačine, kako ga poimenujejo.

Do sedaj poznamo poleg našega Nakla še Naklo pri Škoc­ janskih jamah, Naklo na Dolenjskem, Nakło na Poljskem pa nikjer ni table, kjer bi pisalo Nakljo.

Našo vas imenujejo Naklo že od leta 1241, ko se pismeno v virih prvič omenja.

O Nakljancih razmišljajo tudi slavistke iz moje bivše šole.

Lahko bi rekla, da so me zasliševale, kako, da Naklanci to dovolimo. Odgovorila sem jim, da geografi ne pišemo pra­ vopisa in da nam s svojim stališčem lahko samo pomagajo, da se lahko vrnemo na staro imenovanje Nakla, tako kot je dejal moj profesor, da »upoštevajte ljudi, ki v določenem kraju živijo in kraj tudi poimenujejo. Samo tako poimeno­ vanje je pravilno.« ・

Franci Šinkar

M

ed osamosvojitveno vojno sem se poročil. Po petindvajsetih letih sem z ženo še vedno zadovoljen, s Slovenijo pa ne. Morda zato, ker zakon temelji na drugih vrednotah kot pa država. Ker so v zakonu pomembne vrednote ljubezen, spoštovanje, delo za življenje in prihodnost.

V dneh, ki prihajajo, mineva četrt stoletja od zgodovinskih dogodkov, ki so Slovenijo postavili na zemljevid samostoj­ nih držav. Ob dnevu državnosti se bodo spet trkali po prsih in si lastili zasluge ne samo resnično zaslužni akterji in bo­ jevniki tistih časov, pač pa tudi podlasice, spreobrnjenci, prebarvanci, partijski zamrznjenci …, kdor koli bo pač prišel do mikrofona.

Vsak ima svoje spomine na osamosvojitev Slovenije.

Oseb­no kakšne posebne akcije nisem doživel, da bi se mo­ ral hvaliti. Tisto noč, ko so jugoslovanski tanki krenili z Vrh­ nike, sem jih gledal, kako lomastijo mimo naše hiše. In ko je jugoslovansko letalo prebilo zvočni zid nad Ljubljano, sem skupaj s sodelavci odhitel v podzemlje in počakal na konec preplaha. Res pa je tudi, da sem se med osamosvojitveno vojno poročil. Zaradi slednjega si ne morem kaj, da si ne bi v svoji maniri privoščil nekaj nekorektnih primerjav, čeprav vem, da bom spet komu dvignil »pritisk«.

Po petindvajsetih letih sem z ženo še vedno zadovoljen, s Slovenijo pa ne. Morda zato, ker zakon temelji na drugih vrednotah kot pa država. Ker so v zakonu pomembne vred­ note ljubezen, spoštovanje, delo za življenje in prihodnost.

Naša država pa še komaj stoji skupaj zaradi grabežljivcev, politikantov in tatov, skratka zaradi ljudi, ki mislijo samo na svoje lastne koristi, ne pa na blaginjo ljudstva. Če gledam bolj na splošno, je z zakonom nekako tako, da se vzameta dva, ki se imata rada. Najprej imata težave

z vsemi tistimi, ki ne verjamejo v njuno zvezo in ji ostro nasprotujejo. Potem imata težave s starši, ki se dobrohot­ no preveč vtikajo v njun zakon. Imata tudi težave drug z drugim, ker se morata privaditi novemu načinu življenja.

Ampak, staršem prej ali slej postavita mejo in z leti zapreta usta tudi vsem tistim, ki niso verjeli v njun zakon. Gledata, kaj sta ustvarila v vsem tem času in vidita odraščati svoje otroke. Ugotovita, da sta kljub vsem težavam in naporom še vedno skupaj in srečna.

S Slovenijo pa je drugače. V samostojno državo mno­ gi niso verjeli in so bili prepričani, da bo brez Jugoslavije propadla. Ko bi bil že čas, da priznajo svojo zmoto, pa so iznašli pravljico o tem, kako je bilo v Jugoslaviji vse boljše.

Rodila se je »jugonostalgija«, ki je nikakor ne morem razu­ meti. Če je bila Jugoslavija res tako »oh in sploh super«, zakaj je potem tako krvavo razpadla?

Potem vmešavanje »staršev«, se pravi Jugoslavije, njene miselnosti in struktur. To je bila napaka, ki se vleče že četrt stoletja. Kar predstavljajte si, kako bi bilo, če bi vam tašča ves ta čas najedala in vam ukazovala, kako lahko živite svoje življenje. Ne, to ne bi bil srečen zakon.

Po osamosvojitvi smo se začeli obnašati, kot da ničesar ne znamo. Ker nismo hoteli delati novih krivic, tudi star­ ih nismo preveč vneto popravljali. Naivno smo pričakovali, da bodo stari kadri prostovoljno sestopili z oblasti. Dosegli pa smo samo to, da se jugoslovanska praksa kot kakšna junij 2016

Glas občine Naklo 29

ja z pa r a zmišl jam tako f­ evdalna dedna posest vleče skozi vse pore države, politike in gospodarstva. Tako nam še sedaj vladajo tisti, ki so bili proti samostojni Sloveniji!

Kaj naj rečem - razočaran sem! Verjetno nisem edini, ki je od nove države pričakoval več. Po začetnem navdušenju in idealističnih načrtih je vse nekam zvodenelo. Na ključne položaje se vedno znova prerinejo ljudje, ki še vedno de­ lujejo po navdihu diktature proletariata in ostalih pravljic, podkrepljenih z najslabšimi lastnostmi kapitalizma. Če sem še v srednji šoli poslušal, kako je gnili kapitalizem tik pred svojim propadom in kako bo socializem prevladal, se je v nekaj letih zgodilo ravno nasprotno - socializem je odšel na smetišče zgodovine, kapitalizem pa še krepko vztraja. Da je vse še huje, so se najbolj fanatični zagovorniki socializma in samoupravljanja čez noč prelevili v novodobne kapitaliste.

Ropanje države se je lahko odkrito in brez vsakega sramu začelo in iz opevane dežele delavcev in kmetov smo postali dežela revnih in bogatih.

Namesto razcvetelega gospodarstva gledamo stečaje in propadle tovarne. Brezposelnost narašča. Gledamo, kako se ruši pokojninski sistem, ker preprosto zmanjkuje tistih, ki bi vplačevali za pokojnine. Imamo premalo otrok, pa še ti bežijo v tujino, za boljšim zaslužkom. Lopovi nas učijo poštenja, lažnivci resnicoljubnosti, prešuštniki zakonske zvestobe, lenuhi pridnosti, ateisti vernosti, komunisti pa demokracije. Kdo nas uči strpnosti, ljubezni in vzgoje otrok, pa že veste, ker sem vam o tem pisal, ko je bil aktualen zdaj že propadli družinski zakonik.

Ne, Slovenija res nima razloga za srečo. Vendar ne smemo obupavati. Dokler se bodo še našli ljudje, ki bodo vztrajali pri dobrem, ki bodo živeli v duhu pravih vrednot, ki bodo odprti za življenje in se bodo trudili za prihodnost, je še upanje za Slovenijo, da bo postala taka, kot smo si jo želeli in si jo obetali pred petindvajsetimi leti. ・

Naši štirinožni ljubljenčki in njihovi nadležni kakci Janez Legat

K

ot reden sprehajalec psa po severnih poljih našega kraja, kjer v celotni občini najdemo največ tovrstnih sprehajalcev, z žalostjo v srcu ugotavljam, da zelo redki lastniki pobiramo njihove kakce. Škodljivost le-teh je tudi strokovno utemeljena.

Res je, da so psi naši najbližji prijatelji. Nikoli nas ne sprej­ mejo s slabo voljo ali nerganjem, ne glede, kakšnega raz­ položenja prihajamo domov. Za vsak sprehod in uro, ki jim jo namenimo, so nam neskončno hvaležni. Vsega tega se resnično premalo zavedamo. Premalo predvsem ob naku­ pu. Največkrat se zgodi, da se v družini pojavi otroška želja po psu, vendar se moramo zavedati, da mora tako zahtev­no odločitev o nakupu štirinožca potrditi celotni »hišni svet«, saj se le tako lahko izognemo nadaljnjim nevšečnostim. Žival namreč še kako dobro čuti, kdaj in kje je zaželena in kdaj ne. Še posebno pri psih moramo vedeti, da je pes človekov, za razliko od mačk, ki so hišne. To pa tudi ni zad­ nja težava pred prihodom psa v družino. V končni fazi je to nekako še en dodaten družinski član, katerega v nobenem primeru ne gre zapostavljati. Kot reden sprehajalec psa po severnih poljih našega kraja, kjer v celotni občini najdemo največ tovrstnih sprehajalcev, z žalostjo v srcu ugotavljam, da zelo redki lastniki pobiramo njihove kakce in jih potem odlagamo v za to namenjene koše, katere pa prav tako lah­ ko srečamo skoraj na vsakem koraku. Priznati je treba, da je praznjenje košev, namenjenih kakcem, zelo urejeno in red­ no, tako da si občinski delavci, ki za to skrbijo, zaslužijo vse pohvale. Grajati pa je potrebno lastnike, ki jih premalo upo­ rabljajo in ne nazadnje s seboj na sprehod niti ne vzamejo za kakce namenjenih vrečk, seveda če jih sploh doma imajo na zalogi. Kot lastnika štirinožca me zelo bolijo očitki neka­ terih, na primer: »Pesjanarji« ste tako ali tako vsi »svinjarji«.

Temu seveda ni tako, saj opažam da nas je res za enkrat le peščica, ki za svojimi psi tudi počistimo, upam pa, da nas bo iz dneva več, saj je tudi ta članek namenjen prav temu. Da

30 Glas občine Naklo junij 2016

pa pasji kakec tudi za mati naravo ni tako nedolžen, doka­ zujejo tudi sledeča dejstva, povzeta iz strokovnih literatur: --Kakec ni dobro gnojilo, ker je v njem močna koncentraci­ ja hranil, ki poškoduje oziroma »zažge« travno površino; tudi zaradi velikega števila bakterij je lahko kakec nevarno gnojilo, če zaužijem hrano, gnojeno s kompostom iz pas­ jih kakcev.

--V primeru, da bi tri dni zbirali pasje iztrebke 100 psov in jih odvrgli v morje, bi bilo potrebno začasno zapreti obalno območje v velikosti 32 km zaradi velikega števila bakterij, ki se nahajajo v pasjem kakcu. Raziskavo je opravila Ame­ riška agencija za zaščito okolja (US Environmental Protec­ tion Agency).

--V enem gramu (1 g) pasjega iztrebka je 23 milijonov od­ padnih koliformnih bakterij. Pasji iztrebki so magnet za raz­lične škodljivce, tako da dlje, ko jih pustimo ležati na tleh, bolj nevarni postajajo.

--V kolikšni meri pa so pasji iztrebki v krmi lahko vir okužbe in bolezni domačih živali, česar se upravičeno boje kmet­ je, predvsem tisti, ki imajo travnike ob sprehajališčih, torej v naši občini je to že omenjeni severni del Naklega med vrtcem Mlinček in avtocesto ter med Cegelnico in nadvo­ zom za Strahinj. Direktor Veterinarskega centra v Celju Ed­ vard Kruder pravi, da pasji iztrebki, če se znajdejo v krmi, sicer sami po sebi in neposredno ne ogrožajo zdravja z onesnaženo krmo nahranjenih živali, so pa lahko zelo ne­ varni kot posredniki bolezni. Pogosto so namreč prenašal­ ci okužb in zajedavcev, denimo glist, ki so lahko zelo ne­ varne prašičem, govedu in drugim domačim živalim.

Mislim, da sem navrgel kar nekaj razlogov, zakaj je

šport potreb­no pasje kakce oziroma iztrebke za svojim psom pobrati. Ob tem bi rad dodal še en žgoči problem, ki se ga lastniki premalo ali pa sploh ne zavedajo, v nekaterih primerih niti nočejo, saj so mišljenja, da mora biti njihov pes svoboden in ne na verigi ali v pesjaku. Izjemno neprijetno je namreč to, da ko vzameš svojega štirinožca na sprehod in se poleg sprehajajo tudi otroci, nepričakovano z dvorišča pridrvi velika mrcina. Takrat res ne veš, kako bi ukrepal. Ali bi najprej zaščitil otroke ali bi se ob vsem tem poizkušal napadalcu postaviti po robu. No ja, če se hvala Bogu vse mirno izteče, zaslišimo z dvorišča klic: »Saj ne bo nič, saj ni nič hud!« V drugem primeru pa lahko sledi očitek, kaj sploh hodimo mimo njihove hiše s psom in otroki. Otrok mimo

takšnih hiš s skrajno neodgovornimi lastniki psov zagotovo ne spraviš več, saj so doživeli zelo strah zbujajočo izkušnjo.

Omenjeni izkušnji sem namreč doživel že sam, slišim pa, da nisem osamljeni primer.

Pa naj bo za tokrat dovolj. Članek namreč ni name­njen očitkom neodgovornim lastnikom psov, pač pa, da bi končno dojeli, da je psa potrebno imeti na povodcu, doma pa v pesjaku ali ograjenem vrtu in da je na sprehodih nujno potrebno za njimi tudi počistiti. V upanju, da napisano ne bo naletelo na gluha ušesa in da v naslednji številki ne bo potrebno nevestnih lastnikov psov objaviti poimensko, vas prav lepo po kinološko pozdravljam. ・

Atletska šola Naklo

Atletika je kot kruh Bojan Klančnik, mentor

Atletika zna narediti prijetno in tekmovalno vzdušje v do­ mačem športnem parku. In ta park, ki smo si ga vsi želeli, znamo tudi napolniti. »Brez atletike ni športa! Atletika je kot kruh in domač kruh je vedno najboljši. Spoštujmo ga in uživajmo, dokler nam je na voljo,« mi je nekoč rekel znani, sicer že pokojni slovenski športnik.

Atletika v Naklem reže zelo dober kruh. Letošnje šolsko leto smo v okviru Atletske šole Naklo organizirali več tek­ movanj. Tako smo se v mesecu aprilu staršem otrok pred­ stavili v skoku v daljino in v maju v metu vorteksa. Nasto­ pilo je več kot 30 otrok od pet do deset let starosti. Otroci so pokazali veliko znanja in borbenosti. Čeprav so nekateri že pravi tekmovalci in so odstopali po rezultatih, pa so bili na koncu prav vsi zmagovalci. Za svoj nastop so vsi dobili medalje. V iztekajočem šolskem letu so se veliko naučili in tak je tudi naš namen. Še enkrat se bomo lahko vsi predstavili na DNEVU ATLE­ TIKE, ki bo 21. junija.

Poskrbeti pa znamo tudi za perspektivne športnike. Gor­ ska tekačica Karmen Klančnik ima državni razred. Letos je že nastopila na treh tekmah, ki štejejo za Atletski pokal

Še zadnji napotki pred nastopom Slovenije. Najbolj ji ležijo vzponi. Zmagala je na tekmi na Krvavec, kjer je bilo treba premagati več kot 1300 m višin­ ske razlike. Seveda pa so to tudi priprave na najbolj zahtev­ ne tekme, ki jo čakajo. Najbolj si želi dobre uvrstitve na do­ mači tekmi. To je vzpon na Grintovec, kjer je skoraj 2000 m višinske razlike. Svojevrsten izziv pa bo nastop na tekmi Red bull K3 v Italiji. Na tej tekmi bo na dolžini 10 km kar 3000 m vzpona. Udeležila se bo tudi svetovnega prvenstva, ki bo septembra v Bolgariji.

Metalca kopja Anže Kozina in Klemen Pintarič sta si pri­ služila mladinski razred. Reprezentant Anže je že nastopil na Brixia mitingu, kjer je z novim osebnim rekordom 55,41 m z reprezentanco Slovenije osvojil bronasto medaljo. V nadaljevanju sezone ga čaka še nastop v Brnu na Češkem in posamično državno prvenstvo.

Treningi atletike bodo potekali tudi v času poletnih počit­ nic. Vabljeni vsi, ki si želite trenirati predvsem skok v daljino ter met vorteksa in kopja. ・

Podelitev medalj zmagovalcem junij 2016

Glas občine Naklo 31

šport Tenis

16. Tonetov memorial Tomaž Bajželj

Prva sobota v mesecu juniju je že tradicionalno name­njena tenisu, kajti na dan poteka tradicionalni Tonetov memorial (letos že 16.), v spomin na našega pokojnega igralca Tone­ ta Rozmana (Tominca). Teniškega turnirja v dvojicah, ki ga organizira TVD Partizan Duplje, se je udeležilo 14 igralcev, ki so v prekrasnem vremenu odigrali številne zanimive in napete dvoboje.

Na koncu sta se zmage zasluženo ve­ selila Srečo King in Janez Ribnikar, ki sta v finalu premagala Tomaža Bajžel­ ja in Janija Luskovca. V malem finalu pa sta se zmage veselila Aleš Kavčič in Drago Studen, ki sta v podaljšani igri premagala Frenka Miheliča in Anže­ ta Rozmana (sin pokojnega Tominca).

Turnir smo zaključili v veselem vzduš­ ju in ob dobrotah, ki nam jih je spekla žena pokojnega Tominca Marta, za kar se iskreno zahvaljujem. Naj se pri

tem zahvalim še Turistični kmetiji Trnovc, ki nam že vsa ta leta omogoča izvedbo našega turnirja. Vsem udeležencem turnirja se za udeležbo zahvaljujem in se vidimo prihodnjo leto na 17. Tonetovem memorialu. ・

Bowling

Občinsko prvenstvo zaključeno Franc Pavlin

Že nekaj let obratuje v Hotelu Marinšek 6-stezni bowling.

Zlasti v zimskem času nam omogoča dobrodošlo rekreaci­ jo za staro in mlado. V preteklosti je bilo na Gorenjskem zelo popularno kegljanje, saj je bilo postavljenih kar nekaj kegljišč. V zadnjih letih pa je kegljanje povsem nadomes­ til bowling. Ta je za rekreacijo še primernejši, saj so krogle različne po teži in si vsak lahko izbere sebi ustrezno. Zlasti žensk videvamo na bowlingu več, kot pa jih je bilo včasih na kegljiščih.

Na Gorenjskem je organizirana tudi »Gorenjska bowling liga - GBL«, kjer je v pretekli sezoni v dveh skupinah nasto­ palo kar 21 ekip. Tekmovanje poteka v bowling centrih na Gorenjskem – Planet Tuš Kranj, Bowling city v Lescah in v Hotelu Marinšek v Naklem. Tekmovanje se začne meseca oktobra in konča v začetku aprila.

V imenu Športnega društva Naklo v Gorenjski bowling ligi nastopa ekipa »Naklanci v sestavi, Marjan Žibert, Lado Smolej, Dejan Gantar, Matjaž Zelnik Beno Galjot in Frane Pavlin. Nekaj naših krajanov nastopa tudi v drugih ekipah.

Na zaključnem turnirju štirih najboljših ekip, je ekipa Na­ klancev pokazala največ znanja in zbranosti in osvojila 1. mesto v ligi ter prehodni pokal.

Prav tako že šesto leto zapored organiziramo Občin­ sko prvenstvo v bowlingu, ki poteka na bowlingu Hote­ la Marinšek. Poleg tekmovalnega duha ne manjka tudi prijetnega druženja in navijanja za najboljše. Letos se je

32 Glas občine Naklo junij 2016

tekmovanja udeležilo 22 tekmovalk in tekmovalcev. Tek­ movanje ni naporno, v predtekmovanju se odigrajo po 4 igre, najboljših 8 tekmovalcev in najboljše 4 tekmovalke pa odigrajo še po 2 igri za končnega zmagovalca oziroma zma­ govalko. Vabimo vas, da se nam prihodnje leto pri­družite.

Najboljši na Občinskem prvenstvu v bowlingu 2016: Moški 1. mesto 2. mesto 3. mesto

Manči Marinšek Franc Pavlin Bojan Škulj

Povprečje kegljev 211,0 198,5 179,0

Ženske Romana Pavlin Barbara Golc Marjeta Zelnik

Povprečje kegljev 161,5

125,0 120,5

šport HDD Bled

Med obetavnimi hokejisti tudi Strahinjčan Branko Brgant

F

antje, rojeni l. 2006 in 2007 so osvojili 1. mesto na mednarodnem hokejskem turnirju v Val Gardeni.

HDD Bled je z gostovanjem v Italiji zaključil tekmovalni del sezone 2015/16. Fantje pod vodstvom trenerjev Goraz­ da Hitija in Branka Berganta, rojeni leta 2006 in 2007, so se udeležili mednarodnega turnirja v Val Gardeni in tam kar malo nepričakovano osvojili 1. mesto. V ekipi pa so imeli tudi najboljšega branilca turnirja. Povedati moramo, da so na vseh tekmah igrali prav vsi fantje, tako oba vratarja kakor ostalih 16 fantov in da niso bili niti enkrat prikrajšani za igro.

To pomeni pravi in pošten odnos trenerjev do igralcev.

Ta turnir je bil nagrada za celotno delo fantov in trener­ jev ter tudi prvi turnir, ki se igra čez celo igrišče. To je tudi uvod v igro pravega hokeja. Prav zaradi tega smo bili v prvi fazi malo skeptični, ker se hokej začne igrati po pravilih, ki veljajo za vse kategorije, razen za hokejsko šolo. Fantje so s svojim pristopom, poslušnostjo in seveda z borbenostjo presenetili in odigrali tekme na nivoju, za kar so bili večkrat nagrajeni z aplavzom s tribune prav vseh staršev, tako naših kot tujih. Vrstni red turnirja je bil: 1. HDD Bled, 2. Bozen Academy, 3. EHC Lusteanu, 4. Ritten Sport, 5. USG Zoldo/ alleghe, 6. HC Gardena.

Četrti igralec od leve proti desni je Strahinjčan Andraž ­Thaler, edini občan Naklega, ki je član kluba HDD Bled.

Hokejsko drsalno društvo (HDD) Bled in hokejska šola bratov Rudi in Gorazd Hiti sta ponovno dokazala pravilno usmerjenost in način dela pri učenju drsanja, spoznavanju hokejske igre in športnem obnašanju mladih športnikov.

Zato ob tej priložnosti vabimo mlade fante in dekleta k vpisu v klub. Vse potrebne informacije glede vpisa in pogo­ jev pa dobite na e-mailu: info@rudi-hiti.si ・

Namizni tenis

Zadovoljni z rezultati Veteranska ekipa Dupelj

K

ončalo se je tekmovanje v namiznem tenesu v prvi in drugi gorenjski namiznoteniški ligi za leto 2015/16. V ligi sta nastopali tudi dve ekipi iz Dupelj. Prva ekipa je nastopala v prvi gorenjski ligi, druga pa v veteranski gorenjski ligi.

V sezoni 2015/16 smo v prvi Gorenjski namiznoteniški ligi nastopili v postavi: Uroš Prelovšek, Matej Ulčnik, Brane Ra­ kovec, Nejc Legat, Miha Jeraj, Jaka Krpič in Mirko Rakovec.

Tekmovali smo dobro, saj smo tako v jesenskem kot tudi v spomladanskem delu tekmovanja na koncu zasedli 5. mes­ to. Končna lestvica: 1. Križe, 2. Tapetništvo Bokal, 3. Jesenice, 4. Radiestezija Maselj, 5. Duplje, 6. Erpo Sistemi, 7. Kondor Godešič, 8. Šenčur in 9. Komenda.

V Gorenjski veteranski namiznoteniški ligi smo nastopi­ li v postavi: Zoran Ramovš, Brane Rakovec, Darko Pangrič, Mirko Rakovec, Brane Teran in Rado Pančur. Pred začetkom spomladanskega dela tekmovanja je prenehala tekmovati ekipa Triglav-Orehek. Igrali smo dobro in na koncu osvojili odlično 2. mesto. Končna lestvica: 1. Šenčur, 2. Duplje, 3.

Jesenice, 4. Bohinj, 5. Mošnje 1, 6. Koroška Bela, 7. Škofja Loka 1, 8. Zvirče, 9. Križe, 10. ŠkofjaLoka 2, 11.Mošnje 2. Na zaključnem turnirju GVNTL na Jesenicah sta Brane Rakovec in Darko Pangrič v kategoriji do 70 let osvojila 3. do 4. mesto, Mirko Rakovec pa je v kategoriji nad 70 let osvojil 6. mesto.

Vsak ponedeljek se igranje namiznega tenisa kot rekreaci­ je udeležuje tudi do deset članov.

Tudi letos smo se udeležili tradicionalnega veteranskega ekipnega božično-novoletnega turnirja v Voklem, ki ga or­ ganizira NTK Šenčur. Nastopili smo z dvema ekipama. Prva junij 2016

Glas občine Naklo 33

šport ekipa v postavi Zoran Ramovš, Darko Pangrič in Brane Ra­ kovec je osvojila 3. mesto. Zmagala je ekipa Jesenic, druga pa je bila ekipa Bohinja.

V tej sezoni so se trije naši tekmovalci ponovno udeleži­ li državnih turnirjev za računalniško lestvico veteranov in rekreativcev. Odvijali so se v Ljutomerju, Velikih Laščah, Petrovčah, Ajdovščini, Novi Gorici, Kidričevem in Ravnah na Koroškem. Po končanem tekmovanju je v skupnem seštev­ ku Rado Pančur v kategoriji nad 75 let osvojil 2. mesto, Brane Rakovec v kategoriji od 65 do 70 let 5. mesto in Matej Ulčnik v kategoriji od 40 do 50 let 9. mesto. V igri dvojic sta

Brane Rakovec in Ciril Kozjek (Šenčur) v skupnem seštevku osvojila 3. mesto.

Državno prvenstvo veteranov in rekreativcev je bilo le­ tos v Murski Soboti. Udeležili so se ga tudi vsi ti trije naši tekmovalci. V igri dvojic sta Brane Rakovec in Ciril Kozjek (Šenčur) v kategoriji od 65 do 70 let osvojila odlično 2. mes­ to.

TVD Partizan vabi vse ljubiteljice in ljubitelje bele žogice, da se udeležijo rekreacije vsak ponedeljek od 18. do 20. ure.

Z rekreacijo bomo zopet pričeli septembra. ・

Nogometni klub Naklo

Uspešen zaključek sezone Matjaž Gregorič

N

aklanski nogometaši so se na koncu sezone poveselili na klubskem pikniku in žogo za nekaj časa poslali na počitnice.

Nogometni klub Naklo je tudi sezono 2015/16 zaključil razmeroma dobro, saj je večina selekcij zasedla zgornjo polovico lestvic. Najuspešnejši so bili igralci selekcije U15, ki so med šestnajstimi ekipami zasedli končno 5. mesto, še precej bolje pa jim je kazalo v jesenskem delu sezone, ko so bili na vrhu lestvice. Vzrok za spomladanski padec so bile tudi številne poškodbe. Članska vrsta je zasedla 6. mesto, kar pomeni, da so

pristali na polovici lestvice, to pa je bilo od pomlajene vrste tudi pričakovati. Pomanjkanje igralcev je bilo tudi 6. oziro­ ma zadnje mesto mladincev, medtem, ko so mlajši dečki U13 zasedli 5. mesto v svoji skupini. Vse pohvale gredo tudi najmlajšim iz ekip U11 in U9 ter »prirastku« v Nogomet­ nem krožku Gorenjske nogometne šole Rožle. Vsi namreč dokazujejo, da je z borbenostjo in osvajanjem nogometnih veščin treba nanje še resno računati.

Kot je običajno, se je tudi tokratna sezona končala s klub­ skim piknikom, na katerem so se številni igralci in starši poslovili od žoge, dogajanje v sončni in ravno prav vroči soboti pa so popestrili s streljanjem na luknjo v golu in pri­ bliževanjem žoge stožcu. Tudi nekaj tekmovalnega duha je bilo, malčki iz ekipe U11 so se pomerili v tekmi z mamicami, večji iz ekip U13 in U15 pa z očeti.

Nova sezona se bo začela prve dni septembra, že pred tem pa se bo žoga vrnila s počitnic. Treningi se bodo nam­ reč začeli že 25. julija in se potem stopnjevali do prvih li­ gaških tekem, vmes pa bo verjetno odigrana še kakšna prijateljska tekma. V Nogometnem klubu Naklo tudi leto vabijo vse fante in dekleta do 14. leta starosti, da se pri­ družijo eni od ekip in se začnejo ukvarjati z enim od najbolj popularnih športov. ・

Obvestilo Splošne bolnišnice Jesenice

V Splošni bolnišnici Jesenice se dnevno srečujemo z izjemnim številom pacientov, ki se želijo naročiti na pregled ali preiskavo. Vsem bi radi ustregli in jim v najkrajšem času odgovorili, zato iščemo manj zamudne načine za posredovanje informacij.

Odločili smo se, da bomo v prihodnje večino informacij o predvidenem terminu pregleda, preiskave ali posega posre­ dovali pacientom prek sms-obvestil ali na njihovo željo po e-pošti. Paciente zato vljudno prosimo, naj ob vpisu v spre­ jemni pisarni zdravstvenim administratorjem povedo svojo mobilno številko in elektronski naslov, če želijo prejemati informacije na tak način. Kontaktne podatke za sms-obveščanje ali e-obveščanje lahko pripišejo tudi k napotnicam, ki jih pošljejo po pošti ali pa nas o spremembi obvestijio na elektronski naslov: spremembe@sb-je.si.

Paciente, ki bi se radi osebno naročili na pregled, pa obveščamo, da je od 15. junija pisarna centralnega naročanja premeščena iz prvega nadstropja v pritličje glavne bolnišnične stavbe (v bivše prostore trgovine z medicinskimi pripo­ močki). Vsem se vnaprej zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje.

34 Glas občine Naklo junij 2016

z apisi šolskih peres

Občinski SPV in OŠ Naklo z roko v roki Blaž Belehar, OŠ Naklo

Občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, SPV, z OŠ Naklo sodeluje že od njene ustanovitve leta 1998.

Na lokalni ravni skrbita za izvajanje prometne preventive in koordinacijo aktivnosti in ukrepov za večjo prometno var­ nost.

Občinski SPV in šola se med seboj povezujeta in sodelu­ jeta, prav tako pa sodelujeta z Javno agencijo RS za varnost prometa – Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem pro­ metu, ki pripravlja strokovna izhodišča za posamezne akci­ je, skrbi za usmeritve in obveščenost, spremlja aktivnosti na lokalni ravni, skrbi za preventivna gradiva, izvajanje preven­ tivnih dogodkov itd.

Opravljanje kolesarskega izpita na podružnični šoli v Dupljah

Prikaz prometne nesreče na moto dnevu Naklem V letošnjem šolskem letu smo skupaj označili varne poti v šolo, osveščali učence, njihove starše in stare starše o prometni varnosti, 21. maja smo sodelovali na Moto dnevu skupaj s Ptički brez gnezda in Javno agencijo RS za varnost v prometu.

V aprilu in maju pa smo največ pozornosti posveti­ li izobraževanju in pripravam na kolesarski izpit letošnjih petošolcev. Izvedli smo tehniški dan na temo kolo, kjer sta se nam pridružila tudi člana SPV, Ivo Černilec in Roman An­ doljšek. Skupaj smo si ogledali trase, po katerih potekajo izpitne vožnje, kasneje pa so učenci pod vodstvom men­ toric in mentorja vadili praktično vožnjo. Kolesarski izpit so opravljali 19. maja in ga vsi uspešno opravili. ・

Slavnostna otvoritev

Mini olimpijada

Tekst: Nataša Zaletelj, Foto: Jasna Zupan V torek, 17. 5. 2016, smo imeli na Osnovni šoli Naklo pri­ jeten obisk. Našo šolo sta obiskala predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ter olimpionik Miroslav Cerar. Ta dan je na šoli potekala Mini olimpijada, ki jo že več let izvajamo za najmlajše učence v sodelovanju s Športno zvezo Tržič in olimpijskim komitejem Slovenije. Gospa Biserka Drinovec se vsako leto potrudi, da je prireditev vrhunsko pripravlje­ na. In tudi letos je bilo tako.

Vsi učenci naše šole in zaposleni, vključno s podružnica­ ma, smo se zbrali na igrišču. Gosta smo slovesno sprejeli,

junij 2016

Glas občine Naklo 35

zapisi šolskih peres nato pa skupaj uživali v programu, v katerem so nastopali pevci, učenci folklorne skupine Podkuca in Skokice. Pri­ sluhnili smo govorom gospoda ravnatelja Milana Bohinca, Miroslava Cerarja in predsednika Boruta Pahorja, ki je Mini olimpijado tudi otvoril.

V ogrevalnem krogu so se otroci lahko pomerili v teku s predsednikom. Primož Gnidovec pa je v teh napetih tre­ nutkih teka zaigral na harmoniko. Po tem si je predsednik vzel še nekaj minut časa in klepetal z učenci, se rokoval in fotografiral.

Lep sončen dan je bil tako še lepši. ・

Občina donirala OŠ Naklo

Nova smučarska oprema za osnovnošolce Blaž Belehar, OŠ Naklo

Občina Naklo ima velik posluh za smučanje, ki ga na Os­ novni šoli Naklo omogočamo učencem in jih zanj spodbu­ jamo. Finančno nam je pomagala izpeljati državno prven­ stvo v smučanju in deskanju za osnovnošolce, ki smo ga letos že tretjič zapored organizirali na Krvavcu.

Posebej veseli pa smo bili občinske donacije, ki smo jo dobili v marcu. Takrat je Občina organizirala veleslalom za pokal Nakla, na katerem so s štartnino in srečelovom zbra­ li 910 evrov, ki so nam jih poklonili za nakup smučarske opreme. Donacija je zadostovala za nakup sedmih parov smuči in smučarskih čevljev, ki smo jih kupili v Elanu in Al­ pini. Oprema nam bo prišla še kako prav v prihodnjih se­ zonah, saj jo bomo posojali učencem, ki gredo v zimsko šolo v naravi. Vse več je namreč takih, ki si nabave dragih zimskošportnih rekvizitov ne morejo privoščiti.

Ob tej priložnosti se Občini Naklo iskreno zahvaljujemo in si želimo sodelovanja tudi v bodoče. ・

Nasmejani četrtošolci, ki bodo opremo v prihodnji smučarski sezoni lahko prvi preizkusili.

Gimnazija BC Naklo

Radi pišemo z roko

Dijaki 2. M razreda, mentorici: Andreja Lampič in Tadeja Fričovsky Dijaki 2. M razreda strokovne gimnazije BC Naklo smo se v okviru Tedna vseživljenjskega učenja odzvali pobudi Radi pišemo z roko, ki smo jo letos prvič obeležili 19. 5. 2016 in pripravili zanimivo razstavo v Krajevni knjižnici Naklo.

Najprej smo z roko napisali nekaj besedil, ki so se začela s Hvaležen/-a sem za ... in Rad/-a bi pohvalila ... Zahvalili in pohvalili smo svoje prijatelje, sošolce, mame in očete. Nato smo se lotili zbiranja starih razglednic in različnih zapisov.

Nazadnje smo poprosili še učitelje in zaposlene na šoli, da prispevajo nekaj z roko napisanih misli. Sledilo je razvršča­ nje gradiva in izdelava plakatov. Naslovili smo jih z Nekdo se je spomnil name, Iz arhiva naših babic, Naši učitelji in znane osebnosti ter Pišemo z roko. Opremili smo tudi tab­ lo z informacijami o pomenu pisanja z roko in osnovnimi podatki o razstavi, ki smo jo postavili na vhodu knjižnice.

Razstava bo na ogled do konca junija 2016, potem pa bo nadaljevala pot po ostalih krajevnih knjižnicah. ・

36 Glas občine Naklo junij 2016

z apisi šolskih peres Tat redovalnice Bil sem na počitnicah na morju in užival v pogledu nanj. Ko sem ravno zaspal v ležalniku, je zazvonil telefon.

Dvignil sem slušalko in takoj zaslišal ženski glas: »Gospod detektiv, imamo nujen primer. Ravno izpisujem spričevala, a mi je izginila redovalnica.« Od gospe sem poizvedel še, na kateri šoli se je to zgodilo, nato pa odhitel na kraj dogodka.

Ko sem prišel tja, sem si ogledal kabinet učiteljice, saj je v njem nazadnje videla redovalnico. Na kljuki in na ročajih omar sem našel madeže tinte za nalivko. To je bila sled številka 1. Da bi našel še več sledi, sem odšel k učiteljici in jo pov­ prašal v katerem razredu zaključuje ocene in do kod je prišla. Prišel sem do podatka, da ocene zaključuje v 8. a-razredu in da je prišla do trinajstega od dvajsetih učencev. Od drugih učiteljic sem izvedel, kdo od teh sedmih učencev ima slabše ocene. Naletel sem na imeni Tine Novak in Franc Golob.

Imel sem torej dva osumljenca, kateri je pravi, pa nisem vedel. Zato sem se odpravil v bližnji hotel, da bi prenočil. Še prej sem dobil slike in podrobne opise teh dveh otrok.

Ko sem hodil v hotel, se je že mračilo in prižgale so se svetilke. V soju ene od njih, sem zagledal Tineta, enega od osumljencev. Ustavil sem ga, a da ne bi zbujal pozornosti, sem ga vprašal, kje je hotel. Ko sem navezal pogovor z njim, sem opazil, da ima roke umazane od tinte. To sem takoj povezal z madeži v kabinetu. Zdaj ko sem vedel, da je on krivec, sem ga presenetil z vprašanjem, ki se je glasilo zelo zmagoslavno: »Kje imaš redovalnico?« Deček je zakričal in stekel v stransko ulico. To je bilo še v dokaz in potrdilo, da sem razkril lopova.

Od tod naprej je bilo sedaj delo za policijo. Le obvestil sem učiteljico in policijo in se odpravil nazaj na zaslužene počitnice.

Gašper Jošt, 6. b

Šolska smrt (detektivka) Bil je ponedeljek in v pisarni je zazvonil telefon. Oglasila sem se in rekla: »Žnidar, komisija za umore.« Izvedela sem, da so na šoli v Celju umorili ravnatelja Andreja Novaka. To sem povedala sodelavkama in z Laro ter Rexom smo se odpravili na prizorišče.

Tam nas je že pričakal patolog dr. Graf in nam povedal: »Ubili so ga približno v soboto med 17. in 18. uro. Z nožem so ga večkrat zabodli v hrbet. Ni znakov boja, zato predvidevam, da ga je morilec presenetil.« Kot vedno pa je dodal: »Več po obdukciji.« Z Laro in Rexom smo se odpeljali do ravnateljeve hiše. Ko smo se sprehajali po njej, se je pri kaminu Rex kar naen­ krat postavil v položaj mrtveca. Tako smo ugotovili, da najdišče ni bilo kraj umora, ampak so ga ubili v hiši in ga nato odpeljali v njegovo pisarno.

Ko smo nekaj časa raziskovale njegovo življenje, smo ugotovile, da se je dobival z eno izmed učenk in da je hotel, da se to neha.

Sumile smo učenko, s katero se je dobival in ki naj bi po našem mnenju imela motiv, saj je ravnatelj hotel prekiniti z njo. Ko smo jo zaslišale, smo ugotovile, da ima trden alibi, ki ga lahko potrdi več prič.

Po več informacij sem se odpravila k dr. Grafu. Povedal mi je: »Imam dobro novico! Na njegovi srajci so sledi rdečila za ustnice. Rdečilo je na srajci od sobote med 17. in 18. uro.« Zahvalila sem se mu in odšla v pisarno.

Ker smo sumile, da je morilec iz šole, smo se pod krinko serviserjev odpravile tja. Odločile smo se, da preverimo vse, ki imajo rdečilo za ustnice.

Nekaj časa smo se sprehajale po šoli, ko je Rex naenkrat začel lajati. In res nam je naproti prišla edina oseba z rdeči­ lom za ustnice. Bila je učiteljica matematike.

Ko smo jo zasliševale, smo ugotovile, da nima alibija. Po nekaj pregovarjanja je končno priznala, da je ubila ravnatelja, saj je bila ljubosumna, ker ni hotel biti z njo.

Tako smo imeli morilca in primer je bil zaključen.

Sara Žnidar, 6. b

Prijatelja spoznaš v nesreči (basen)

Po dvorišču se kokoš sprehaja, za njo hodi lepa mačka, ki s svojimi očki mačkone zavaja.

V kotu, na robu nekje, zajček čepi in družbe si njune želi. Čez čas kokoš opazi zajca in pravi: “Draga mačka, vidiš ga, ta je tako tih, da nihče se zanj ne postavi, če lisica ga zadavi.”

In v trenutku lisica se pojavi ter glasno, odločno trditev zastavi: “O, lepota kokošja, z mano greš ti, takoj na tebi so se ustavile moje oči!”

“Pozdravljeni, gozdov gospa, sem res vredna občudovanja vašega?”

V strahu kokoš govori, ko gleda mačko, ki hitro stran beži.

“Spoštovana, vi, lisica! “ Iz ozadja se oglasi: “Pustite jo! Prijateljica res najboljša ni, a življenje vseeno res zasluži si.”

“Sam ti torej greš v smrt,” lisica pravi.

“Da,” reče zajec ves potrt.

Lisica pa milostna bila je, zajčku nadaljnje dni življenja pustila vse.

Takrat je kokoš izvedela, da prijatelja spoznaš v nesreči in da se življenja ne sme po neumnosti zavreči.

Anja Konjar, 7. a junij 2016

Glas občine Naklo 37

ml adi vrvež Umor Teri J. Tipčič Zvečer so me klicali, ali bi prevzela preiskavo umora gospe Teri J. Tipčič. Gospa Teri je bila moja soseda, bila je zelo prijazna petdesetletna gospa. Nisem mogla verjeti, da bi jo lahko kdo umoril. Privolila sem v sodelovanje v preiskavi, ker sem najbolj znana detektivka na tem otoku.

Ko sem prišla domov, me je najprej prestrašila sestra. Vprašala me je (zelo glasno), ali gre lahko z mano na preiskavo.

Vedela sem, da je nevarno, ampak med zadnjo preiskavo sem ji obljubila, da gre lahko naslednjič z mano, ker me je že prej tolikokrat vprašala. Zato sem se strinjala.

Najprej smo šli do gospoda Marka Tipčiča, moža žrtve. On je pojasnil, da ga na noč umora ni bilo doma. Bil je v službi, v dokaz pa nama je pokazal urnik. Rekel je, da ko je prišel domov, je videl razbito okno in kri, ki je prihajala iz kopalnice.

Stopil je v kopalnico in videl gospo Teri na tleh. Naslednjih nekaj besed nisva razumeli, ker jih je momljal.

Naslednja priča je bila ena od najinih sosed. Bili sva na poti do njene hiše, ko je moja sestra na zunanji strani razbitega okna zagledala krvavo masko. Povedala mi je, da je to masko videla na maškaradi. Nosil jo je človek s temno rdečimi lasmi in klobukom. Šli sva do detektivskih laboratorijev za prstne odtise …

Soseda naju je povabila v stanovanje in tam je bil … Vedeli sva, da je bil on, saj ko je zagledal masko, je takoj rekel, da je njegova. Zavedal se je, da je to rekel in takoj stekel ven s solzami v očeh. Stekli sva za njim. Zaletel se je v oviro in se ni mogel ustati, zato sva ga z lahkoto ujeli.

Priznal je, da je bil pri sosedi, a da je ni ubil on, ampak njegov bivši najboljši prijatelj. Prekinila sta prijateljstvo, ko ga je on silil v ta zločin.

Zatrdil je, da ne bi nikogar ubil, tudi če bi mu kdo zagrozil, da bo ubil njegovo ljubljeno osebo. To je njegova šibka točka. Povedal nama je, kje živi njegov prijatelj, in njegovo ime … Tim T. Tipčič. Sin je torej ubil svojo mamo. Šli sva do njegovega bloka in v njegovo sobo, a ni ga bilo tam. Slišala sem zvok prižigajočega avta in takoj sva šli ven.

Tim je poskušal zbežati. Moja sestra je odprla vrata avta in skočila noter. Avto še ni odpeljal, Tima je udarila v obraz in on je omedlel. Ustavila je avto in jaz sem poklicala policijo.

Tima so odpeljali v zapor, kjer bo za vse življenje. Gospod Tipčič je zdaj tako prijazen kot njegova žena in jaz in moja sestra še vedno rešujeva zločine.

Nikita Pestar Baltič, 6. b

Vrtec Mlinček

Zbiranje zamaškov za Društvo Vesele nogice Jana Bajželj

Vsi si želimo, da bi bili nekoč naši otroci čim bolj samos­ tojni. Tega si želijo tudi starši otrok v Društvu Vesele nogice.

Njihov uspeh je v veliki meri odvisen od pomoči vrhunskih strokovnjakov iz različnih zdravstvenih področij. Za njihov napredek in lajšanje bolečin so potrebne različne terapije, kar pa staršem otrok pred­ stavlja visoke stroške. Društvo Vesele nogice pomaga staršem s sofinanciranjem terapij ter pripomočkov za nego in lažje namešča­ nje oseb s posebnimi potrebami. Ker tre­ nutni časi niso preveč naklonjeni donacijam in sponzorstvom, se je društvo odločilo, da bo sredstva za svoje delovanje zbiralo tudi z zbiranjem plastičnih pokrovčkov in pri tem jim vrsto let pomagamo tudi mi vsi v vrtcu Mlinček in v vrtcu Jelka. Na pomoč pa nam priskočijo tudi učenci in učitelji iz centralne šole ter iz podružnic. Tako vsako leto zbere­ mo ogromno vreč zamaškov, katere potem ponosno predamo prostovoljcem društva.

38 Glas občine Naklo junij 2016

Letos smo bili še posebej aktivni in smo v celoti napolnili naše skladišče. Vsem sodelujočim se v imenu društva zah­ valjujem in pozivam tudi ostale občane naše občine, da zbi­ rajo zamaške in jih prinesejo v naš vrtec Mlinček. ・

iz domačega lonca Poletje je čas, ko vse okrog nas raste, cveti in zori. Lepo je zadihati v sončno poletno jutro, stopiti na vrt in pogledati, kaj se je spremenilo od včeraj do danes. Morda je potrebno natrgati jagode in okusiti njihovo sladkost, potrgati zrele sadeže s češnje, pobrati zrelo zelenjavo. Za tiste, ki takega razkošja narave nimajo doma, so prodajne police trgovin polne raznovrstnih pridelkov, tudi domačih proizvajalcev.

Poletje je tudi čas, ko imamo več priložnosti za poseda­ nje v dobri družbi in če je ob tem na mizi kaj okusnega in osvežujočega, je toliko bolj prijetno. V vročih poletnih dneh se prileže izdatno in sočno pecivo s sadjem, kot nalašč za hladno predjed, malico ali večerjo so mlečne kumare.

Mlečne kumare Potrebujemo: --kumare (ne preveč zrele zaradi semen) --čebulo, --strok ali dva česna, --jogurt ali kislo mleko, sol, --kislo smetano (po želji), --ščep mlete rdeče sladkorne paprike.

Kumare olupimo in naribamo na tanke rezine (če so ku­ mare mlade in neškropljene, jih ni potrebno olupiti). Nanje narežemo čebulo in oboje skupaj posolimo in premešamo.

Pustimo stati toliko časa, da kumare spustijo vodo, nato jih ožamemo in damo v primerno skledo, nanje narežemo česen in prelijemo z jogurtom ali s kislim mlekom ali pa z obojim. Če se nam zdi jed prelahka, lahko dodamo še malo kisle smetane. Premešamo in potresemo z mleto rdečo sladko papriko. Ponudimo ohlajeno.

posodi spečemo. Med peko lahko prilijemo tudi kozarček vina, serviramo s krompirjem ali rižem, lahko pa tudi samo s kruhom.

Solata iz cvetače, korenja in graha Potrebujemo: --glavico cvetače, --korenje, --oluščen grah, --pol skodelice mleka, --mešanico začimb (glej začimbni posip), sol --majonezo, --jogurt, --kis, --čebulo, --šopek drobnjaka.

Cvetačo natrgamo na cvetke, korenje očistimo in zrežemo na manjše kocke, jih damo v kozico, pridamo še grah in prelijemo s skodelico vode in pol skodelice mleka. Potre­ semo s soljo in začimbnim posipom ter počasi kuhamo do mehkega. Ohladimo v tekočini, v kateri se je zelenja­ va kuhala, nato jo pretresemo v primerno skledo. Kuhano zelenjavo premešamo z majonezo, jogurtom, sesekljanim drobnjakom, drobno narezano čebulo in kisom. Po potrebi dosolimo.

Po drugi različici kuhano zelenjavo lahko začinimo z na­ rezano čebulo, sesekljanim česnom, oljčnim oljem in kisom.

Začimbni posip si lahko naredimo sami. Posušimo liste peteršilja, zelene, luštreka, timijana, bazilike, majarona, rožmarina in po želji še druge dišavnice. Suhe zdrobimo in hranimo v manjših steklenih in dobro zaprtih kozarčkih na temnem.

Pecivo s sadjem

Jetrca na nabodalu Potrebujemo: --jetrca (najboljša so puranja), --prešano slanino, --marinado: čebula, česen, oljčno olje, balzamični kis, muškatni oreh, mleta kumina, sol, poper, timijan.

Iz naštetih sestavin pripravimo marinado, jetrca narežemo na polovičke in jih damo vanjo za najmanj 10 minut. Po­ tem jih vijemo s slanino, razvrstimo na nabodala in v pokriti

Potrebujemo: --12 dag masla ali margarine, --15 dag sladkorja, --2 jajci, --50 dag moke, --1,5-2,5 dl mleka, --1 vanilin sladkor, limonino lupino, --1 zavitek pecilnega praška, --ščep soli, --1,5 kg češenj ali marelic ali breskev, --cimet.

Penasto umešamo maslo, sladkor, vanilin in limonino lu­ pino. Dodamo jajci in ščep soli. Moko presejemo s pecilnim praškom in izmenično z mlekom vmešamo v maso. Testo mora biti gosto tekoče, zato količino mleka prilagodimo.

Potem ga poravnamo v dobro namaščen in z moko posut pekač ter vanj razvrstimo izkoščičene češnje ali drugo sadje.

Potresemo s cimetom in damo v pečico. Pečemo pri 180 °C približno pol ure. Če uporabimo za nadev breskve ali mare­ lice, ohlajeno pecivo lahko premažemo s stepeno sladko smetano. ・

junij 2016

Glas občine Naklo 39

dogodki Na pop-rock koncertu v Linzu

Queen in Adam Lambert navdušili Lenart Celar

V sklopu njihove evropske turneje je konec maja v Linzu nastopila legendarna skupina Queen, avtorji uspešnic kot We Will Rock You, We are the Champions, Bohemian Rhapsody, Don’t Stop Me Now in The Show Must Go On. Po smrti pevca Freddyja Mercuryja leta 1991 skupina ni nastopala do leta 2004, ko je mesto pevca zasedel Paul Rodgers. Takrat so bili na turnejah do leta 2009. V zdajšnji zasedbi sta prvotna člana Brian May (kitara) in Roger Taylor (bobni), pridružila sta se jim pa še novi pevec Adam Lam­ bert in Rufus Taylor (Rogerjev sin) na tolkalih.

Vsak si je vedno želel videti Queen v živo in take znana skupi­ na nima koncerta vedno v bližini, to pa sta bila glavna razlo­ ga za naš izlet. Pred nastopom smo bili malce skeptični, saj smo vsi poznali le studijske al­ bume iz Fre­ ddyjevega časa in si nismo ravno pred­ stavljali, kakšna bo kombinacija Queen in Ada­

KD Tabor Podbrezje

23. 7. 2016 ob 20.00 Tradicionalna komemoracija v spomin na bistriške žrtve NK Naklo 3. 9. 2016 ob 16.00 Obeležitev 80-letnice nogometa v občini Naklo.

Lokacija: nogometno igrišče ob poslovni stav­ bi Merkur

ma Lamberta. Vsi strahovi so bili zaman, pevec je s svojim nastopom absolutno upravičil, da stoji na mestu velikega Freddyja in s koncerta smo odšli zelo zadovoljni.

Linz leži ob avstrijsko-češki meji, zato smo na hitro skočili še na Češko, da poizkusimo piva, ki so po svetu tako hvalje­ na. Ker smo bili samo trije v avtu, je bila tokrat prednost, saj smo lahko preostali prostor v avtu zapolnili s češkim pivom in dobrote prinesli tudi v domovino. ・

TVD Partizan 26. 6. 2016 ob 10.00 Tradicionalna nogometni turnir Med zaselki na nogometnem igrišču Pod farovžem 28. 8. 2016 ob 10.00 Tradicionalna nogometna tekma Stari: Mladina nogometnem igrišču Pod farovžem Vsak torek ob 19.00 in vsak četrtek ob 20.00 v Kulturnem domu Podbrezje vadba športne gimnastike za rekreativce.

Vsako sredo ob 19.30 v Kulturnem domu Pod­ brezje vadba joge za fizično in psihično zdravje.

Obvestilo

Zaradi zagotavljanja nemotenega poslovanja na sedežu Upravne enote Kranj v poletnem času od 1. 7. do 31. 8.

2016, bo pisarna Krajevnega urada Naklo zaprta. Vse up­ ravne storitve, ki se opravljajo na krajevnem uradu, lahko občani uredijo na sedežu Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, v času uradnih ur:

--ponedeljek od 8.00 do 15.00 --torek od 8.00 do 15.00 --sreda od 7.30 do 17.30 --petek od 8.00 do 13.00.

Občanom občine Naklo se zahvaljujemo za razumevanje.

40 Glas občine Naklo junij 2016

Iz marmorja in granita izdelujemo nagrobne spomenike, stopnice, police, tlake, kuhinjske in kopalniške pulte

ogl asi -

Tudi v občini Naklo se je povečala ­vrednost infrastrukture za ravnanje z odpadnimi vodami

V

oda, ki jo po uporabi skrbno odvedemo, očistimo in čisto vrnemo naravi, ima svojo ceno. To je cena, ki jo moramo plačati vsi, če želimo živeti v prijaznem in zdravem okolju.

040/202 384

ljučkov, določenih z velikostjo obračunskega vodomera (DN). Omrežnina se izračuna skladno z državno uredbo o metodologiji oblikovanja cen, torej glede na vrednost in­ frastrukture v občini. Poleg vrednosti infrastrukture so se v občini Naklo, pa tudi v občini Šenčur in Mestni občini Kranj, predvsem povišali stroški vzdrževanja Centralne čistilne naprave Kranj.

Posledično to pomeni, da bodo morale občine sprejeti nove cene za uporabnike, ki imajo odvajanje urejeno v javno kanalizacijsko omrežje. V Komunali Kranj smo pripravili nove elaborate cen odvajanja in čiščenja odpadnih vod in jih v potrditev predložili občinam. Občinski svet občine Na­ klo je predlagane cene sicer obravnaval a jih ni potrdil.

Urejena kanalizacija ni le znak urejenosti in čistega mesta, temveč je tudi pomemben del stopnje kakovosti bivanja, življenja občank in občanov zaradi zmanjšanega negativne­ ga vpliva na okolje ter ohranjanja reke Save in njenega eko­ sistema. Zavedamo se pomena sobivanja, in dejstva, da so del življenja tudi odplake, odpadne vode, ki jih po porabi skrbno odvedemo, očistimo in čimbolj čiste vračamo na­ ravi. S tem ne ohranjamo le vodnih virov, temveč kažemo svojo civilizacijsko razvitost in skrbimo ne le za čisti danes, temveč tudi za jutri.

Procesi odvajanja in čiščenja odpadnih vod so kom­ pleksni, tehnološko zahtevni in dragi, a nujno potrebni, če želimo naravi vrniti očiščeno vodo, ki ne bo imela nega­ tivnih po­sledic na okolje. Odgovoren odnos in skrb za okolje moramo pokazati še danes, saj si želimo, da bodo prihodnji rodovi živeli v prijaznem in zdravem okolju. To pa zahteva nenehna finančna vlaganja v razvoj in vzdrževanje komplek­snih sistemov odvajanja in čiščenja.

Občina Naklo je končala izgradnjo kanalizacijskega si­ stema, ki je intenzivno potekala v zadnjih letih na območjih Podtabor, Bistrica, Žeje, Strahinj in Zadraga, Duplje. Krogo­ tok vode, ki smo ga prekinili z njenim odvzemom iz narav­ nega okolja, je sklenjen s Centralno čistilno napravo Kranj, kjer se čistijo odpadne vode iz občin Naklo in Šenčur ter Mestne občine Kranj. V okviru projekta GORKI se je čistil­ na naprava iz leta 1986 v celoti nadgradila, tako da lahko s ponosom potrdimo, da imamo na Gorenjskem eno od sodobnejših in zmogljivejših čistilnih naprav v Sloveniji.

S pridobitvijo uporabnih dovoljenj za novo izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje v občini Naklo, je občina (v skladu z veljavnimi Uredbami in s pogodbo o najemu) in­ frastrukturo prenesla v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe, Komunali Kranj. Z izgradnjo tako velikih investicij­ skih projektov kot sta kana­ lizacijsko omrežje in nadgradnja čistilne naprave, se je bistveno povečala vrednost infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpad­ nih voda. S tem se je povečala tudi najemnina, ki je enaka zne­ sku amortizacije infrastrukture in je strošek izvajalca, Komunale Kranj. Na ta način se v občini zbirajo finančna sredstva za ob­ nove komunalne infrastrukture, s katerimi bomo zagotavljali ne­ moteno delovanje sistemov tudi v prihodnje.

Najemnina je pomembna postavka omrežnine, ki se upo­ rabniku obračuna glede na zmogljivost vodovodnih prik­ Centralna čistilna naprava Kranj je ena sodobnejših in zmogljivejših naprav v Sloveniji

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

junij 2016

Glas občine Naklo 41

ogl asi -

040/202 384

Poslovna stavba MERKUR NAKLO, Cesta na Okroglo 7, Naklo V NAJEM NUDIMO PISARNIŠKE PROSTORE • preko 50 opremljenih pisarn v skupni površini več kot 2.000 m2, • za izvajanje konferenčne ali izobraževalne dejavnosti nudimo v 6.nadstropju urni, dnevni, vikend najem velike dvorane (8 - 160 sedežev), • stavba ima lastno restavracijo, kuhinjo, bife, možnost cateringa podjetja Sodexo • brezplačno parkiranje za vse uporabnike in goste poslovne hiše

MERKUR nepremičnine, d.d.

Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo, Slovenija telefon: 04 258 7000 telefaks: 04 258 7459 email: info@merkurnepremicnine.si Spletna stran: ­ www.merkurnepremicnine.si

42 Glas občine Naklo junij 2016

ogl asi -

junij 2016

040/202 384

Glas obÄ?ine Naklo 43

zadnja str an R E K L A M N I

N A P I S I

I N

T I S K

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika

SITOTISK

REKLAMNI NAPISI TAMPOTISK

KOVINOPLASTIKA UV TISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

44 Glas občine Naklo junij 2016