Glas naklo, junij 2018

Glas Naklo

junij 2018

občine

Številka 95/leto 24

Začetek poletja je zaznamovalo pestro dogajanje ob raznolikih priložnostih. Čestitamo vam ob praznikih in želimo lepo poletje!

Uredništvo

uvodnik Recept za »plažo«, čeprav niste na njej Andreja Kosec, odgovorna urednica Debelo poletno branje smo vam pripravili tokrat. Prav nalašč.

Natisnili smo vse, kar ste poslali, saj ob vseh dogodkih nismo mogli izpustiti nobenega. Slovesni dogodki so češnja na torti in lovorika preteklega dela. Kako prav nam bo prišlo poletje, da si oddahnemo in umirimo od norega ritma. Najprej pa – stres je treba stresti s sebe!

Pred popolno sprostitvijo pa se vam lahko zgodi nenavaden fenomen odtegnitve – ko se konča stresno obdobje in ni več zahtev, dolžnosti in hitenja, se znajdemo v zmedenem stanju, ko ne vemo, kaj početi s seboj in prostim časom, ki ga imamo na voljo. Nič! To je umetnost – početi nič in biti zadovoljen.

Pomirjen. Vsaj nekaj dni na leto in nekaj trenutkov na dan. Po mojem mnenju smo prav takrat najbolj podobni sami sebi in najbolj svoji. Tako zelo smo postali obremenjeni s tem, kaj smo dosegli, kaj uresničili, katere veščine pridobili, da postajamo podobni ustroju robotov, sprogramirani, vedno v službi neče­ sa. Že Charlie Chaplin je zaznal spone industrializacije in na­ raščajočo moč kapitala, kar je, seveda na svoj humoren način, prikazal tudi in še posebej v filmu Moderni časi. Sam ni želel niti ob pojavu zvoka na filmskem traku snemati zvočnih filmov, bil je pristaš filma brez dialoga z močno izostrenimi čustvi.

Takšen je bil njegov odziv na težko življenje, ki ga je živel od mladih nog naprej. Njegove komedije so se pogosto norčevale iz tragičnih okoliščin: »Paradoksalno je, da tragedija spodbudi razpoloženje zasmehovanja ... zasmehovanje je, si mislim, od­ nos kljubovanja; moramo se smejati v obraz svoje nemoči proti silam narave – ali pa znorimo.« (C. Chaplin) Kakšen film o sebi bi gledali danes?

Oddih in sprostitev si sicer vsak predstavlja po svoje, a kakšno idejo zase boste mogoče dobili že med prebiranjem tokratnih strani. (Znanstveno dokazano je, da že 10 minut tihe­ ga in osredotočenega branja možgansko delovanje umiri v alfa stanje.) Izbira vas pelje od vožnje v krožišču, ki je bilo sloves­ no predano voznikom, do slavnostnih prireditev kulturnega, športnega in promocijskega značaja, proti koncu pa se boste lahko ustavili v Udin borštu ali na kolesarjenju ob Donavi. Šo­ larji pa so vam za slovo od šolskih klopi pripravili še literarno poslastico.

V središču – v Sredίci tokrat dogajanje z naslovnice. Smo pri­ jetne stvari sončnih dni.

Prijetno branje vam želim in mirno, doooolgo poletje.

V tej številki ... Ž U PA N OV G L A S 3 4 P O D Č R T O Letošnja nagrajenca Občine Naklo 4 Varna vožnja v krožišču 4 Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Radovljica in Naklo 5 I Z N A Š E S R E N J E 4 »Pod streho smo spravili« 23. prvomajsko razstavo in parado starodobnikov 6 Pred počitnicami 7 Aktivnosti v prvi polovici letošnjega leta 7 Jablana Paplerjev bobovec – simbol umnega gospodarjenja, kulture in povezovanja 8 Zasaditev vrtnice Prešeren 10 Ples kresne noči 10 Skočile v Belo krajino 11 S R E D I C A 12 Preplet znanj in talentov v občini 12 Gledališka predstava podbreških zanesenjakov 14 Športni park uradno predan v uporabo mladini 15 V Podbrezjah ima šport zgodovino 16 Prostovoljstvo je dar in poslanstvo 18 K U LT U R N I O D M E V 19 Dober glas seže v deveto vas 19 Družinska pismenost – Vozi me vlak v dalje 20 Čebele v slikah 22 Čipka nekoč in danes 23 JA Z PA R A Z M I Š L JA M TA KO 25 Barbar po srcu 25 Poleti knjižnica zaprta 25 Razvoj občine Naklo – kako naprej?

26 Mladina je zmagala!

28 Š P O R T 29 Odlični rezultati naklanskih deklic 29 18. Tonetov memorial 29 Kolesarjenje po nemškem delu Donave 30 Igralci Dupelj uspešno zaključili sezono 31 Z A P I S I Š O L S K I H P E R E S 32 Utrinki izpod peres drugošolcev 32 Projektna, raziskovalna, tekmovalna in poletna dejavnost 32 S klikom do domačih dobrot 34 Kolobar je najbolj učinkovit ukrep za zatiranje koruznega hrošča 34 Mobilnosti v okviru projekta MI v Evropi 35 Udin boršt – učilnica v naravi 35 Odlično prikazali veščine, potrebne za uspešno poklicno pot 36 Misija: Reševanje sinjega delfina 38 Takrat mi je bilo hudo …

39 Zofija in umora na taboru 39 M L A D I V RV E Ž 40 Talne igre 40 6. Rožletov tek 40 Čarobni svet pravljic 41

Prispevke in fotografije za junijsko številko ­pošljite do petka, 14. septembra 2018, na elek­tronski ­naslov urednistvo.glasnaklo@gmail.com. Bese­ dila opremite s fotografija­mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

2 Glas občine Naklo junij 2018

županov gl as

Spoštovane občanke in občani!

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena ­Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, ­Andreja Prosen.

Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o.

E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo­ ma izhaja petkrat letno (februar, april, junij, september, december). Brezplač­ no ga prejmejo vsa gospodinjstva v ob­ čini Naklo.

Naklada 1.900 izvodov Naslovnica: Kolaž junijskih prireditev Foto: Igor Kovačevič in Jožef Perne Datum izida: 29. 6. 2018 ISSN 2591-0515 za tiskano izdajo ISSN 2591-0523 za spletno izdajo

S svetlobno hitrostjo smo prešli iz zime v poletje, v čas počitka in sprostitve. V tem času pa Občina Naklo praznuje svoj občinski praznik. Glavni in osrednji do­ godek je Na vasi se dogaja in slavnostna seja, kjer smo se priklonili letošnjima ob­ činskima nagrajencema.

V tem času tudi naši osnovnošolci zaključujejo izobraževanje v osnovni šoli in se podajajo na drugo in težjo življenj­ sko pot. V letošnjem letu smo sprejeli in pogostili štirinajst učencev, ki so v vseh letih dosegli odličen učni uspeh. Vsem še enkrat iskreno čestitam in jim želim us­ pešno še naprej. Naj vsi izkoristijo počit­ nice in si naberejo novih moči za naprej.

Tudi naša društva so v tem pomlad­ nem času opravila ogromno prireditev in dogodkov. Najbolj so seveda aktivni ga­ silci, ki opravijo nešteto vaj in potem tudi na tekmovanjih dosegajo odlične rezul­ tate. Vaje pa niso pomembne samo za tekmovanja, saj smo pred kratkim imeli obilno deževje, ki je povzročilo kar nekaj poplavljenih kleti in gospodarskih objek­ tov. Zopet so se izkazali gasilci in s svojo nesebično pomočjo sredi noči pomagali vsem prizadetim. V imenu vseh se vam prav lepo zahvaljujem.

Poletje pa ni za vse čas počitka, saj se v občini Naklo nadaljujejo že začeta dela na Glavni cesti, pričnemo z nadgradnjo več namenske stavbe, še malenkosti uredimo na Gorenjski cesti. Priprave za začetek del na sekundarnem kanalizacij­ skem omrežju v Podbrezjah tudi tečejo.

Dela v občinski upravi nam vsekakor ne bo zmanjkalo. V letošnjem letu nam je in nam bo še uspelo zaključiti kar nekaj lepih projektov. Vsaka investicija pa nam vsem izboljšuje življenjski standard. Zelo sem vesel, da so naši mladi in malo manj mladi lepo sprejeli nov športni park, ki je res edinstven v naši regiji. Namen, da naše mlade spravimo na eno mesto, kjer se zabavajo in se imajo lepo, je dosežen.

Vsem občanom želim lepo praznova­ nje občinskega praznika in če ne prej, se vidimo v vroči jeseni.

Marko Mravlja, župan

Oddaja gradiva Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Bese­ dila in fotografije se pošiljajo na elek­ tronski naslov urednistvo.glasnaklo@ gmail.com s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja član­ kov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zako­ nom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vra­ čajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­ nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni. Mnenja avtorjev prispevkov niso vedno mnenje uredništva.

Vsem občankam in občanom občine Naklo želimo lepo praznovanje ob občinskem prazniku.

Poletje je pred vrati, izkoristite ga za malo več brezskrbnosti.

junij 2018

Glas občine Naklo

3

pod črto

Letošnja nagrajenca Občine Naklo Mitja Valentič, Krakovo 43, Naklo

V gasilske vode je pristopil leta 1986 kot pionir, osnovni tečaj za gasilca pa je opravil leta 2001.

Na področju gasilskega društva je dejaven od svoje mlados­ ti, stalno se usposablja in je zelo pomemben člen pri izvajanju prostovoljnega dela v gasilskem društvu – vesten in požrtvo­ valen operativec od svoje polnoletnosti dalje. Bil je pomočnik mentorja mladine od leta 1996, leta 2003 pa je prevzel mesto predsednika mladinske komisije v društvu in skrbel za pod­ mladek, njegovo izobraževanje in pridobivanje novih članov.

Predsednik mladinske komisije je bil tako na GZ Naklo kot GZ Gorenjske. Leta 2007 je prevzel funkcijo predsednika v društvu in to funkcijo vestno opravljal do leta 2018. Je pomemben člen pri operativnih delih, kot so intervencije, preventivno delo v društvu, pri izobraževanju, ohranjanju obstoječega kadra, va­ jah, redarstvih in pri delovnih akcijah. Bil je tudi v veliko pomoč pri gradnji prizidka. Za svoje delo je prejel naslednja odlikova­ nja: značko za 30-letno dolgoletno delo, značko za 20-letno delo v operativi, gasilsko plamenico III. stopnje in priznanje gasilske zveze I., II. in III. stopnje.

Brane Teran, Zgornje Duplje 101, Duplje

V PGD Duplje je vstopil leta 1965. Začel je v pionirskih in mladinskih vrstah ter nadaljeval v članskih. Na področju gasil­ stva se je ves čas izpopolnjeval in izobraževal ter dosegel čin višji gasilski častnik II. stopnje.

Bil je eden od pobudnikov ustanovitve Gasilske zveze Naklo.

Od njene ustanovitve leta 2004 do 2008 je opravljal delo po­ veljnika GZ Naklo, od leta 2008 do 2018 pa delo predsednika.

V tem obdobju je bil imenovan tudi za poveljnika Civilne zaš­ čite Naklo.

V PGD je bil vseskozi dejaven na področju operative. Vsa leta aktivnega delovanja v gasilskih vrstah se je zavzemal za napredek in razvoj gasilske organizacije v naši občini. Posebno pozornost je namenjal izobraževanju gasilcev ter skrbi za ka­ kovostno opremo, s katero so gasilci lahko varno in učinkovito posredovali ob požarih, poplavah in drugih nesrečah.

Za svoje delo je prejel številna odlikovanja: gasilsko plame­ nico III., II. in I. stopnje, gasilsko odlikovanje III. stopnje, odli­ kovanje za posebne zasluge, značko za 50-letno delo, značko za 40 let dela v operativi in srebrno plaketo Občine Naklo. ・

Varna vožnja v krožišču

Križišče s krožnim tokom ali krožišče je oblika križišč, katera ideja sega v 18 stoletje. Prvo krožišče v Evropi je bilo urejeno v Franciji leta 1907. V Sloveniji so se začela pojavljati v 90. letih prejšnjega stoletja, največji porast se je zgodil med leti 2003 in 2009. Na območju občine Naklo so tri krožna križišča urejena na regionalni cesti R2 411/1428, dve krožišči sta urejeni na občin­ skih cestah, eno manjše se nahaja pred Domom starejših obča­ nov Naklo.

Prednosti krožnih križišč so večja pretočnost prometa, vklju­ čevanje več krakov v križišču, visoka raven prometne varnosti, poleg tega so primerna rešitev kot ukrep umiritve prometa v naseljenih območjih. Krožišče pri Resmanu je zaživelo brez več­ jih težav, medtem ko na območju krožišča pri Večnamenskem objektu (Stara cesta) opažamo, da imajo vozniki nekaj težav z orientacijo in dostopom do parkirišča pred ambulanto in lekarno (večnamenski objekt).

Krožišče pred večnamenskim objektom je bilo predano name­ nu decembra 2017. Za lažjo vodljivost smo dodatno montirali še količke, ki preprečujejo vožnjo čez sicer polno črto. Na izvozu proti vrtcu je bila dodana tudi smerna puščica, ki opozarja voz­ nike na pravi izvoz ter prometni znak prepovedan promet v eno smer, na uvozu v krožišče pred večnamenskim objektom, ki jas­ no prepove voznikom, da bi uvoz v krožišče uporabili kot izvoz.

Pravilna vožnja v krožnem križišču

Osnovna pravila, ob upoštevanju katerih bo vožnja v krožišču varna, so: –– prednost imajo vozila, ki so že v krožišču, na kar nas opozarja tudi znak »križišče s prednostno cesto« –– promet v krožišču poteka v nasprotni smeri urinega kazalca –– pri zapuščanju krožišča pravočasno vklopimo smernik (desni) –– pri vključevanju v krožišče smernik (desni) vklopimo v pri­ meru, da bomo uporabili izvoz, ki je v neposredni bližini uvoza v krožišče

4 Glas občine Naklo junij 2018

Na območju krožišča se voznik sreča s prometnimi znaki:

Krožno križišče – bližina križišča z urejenim krožnim prometom Križišče s prednostno cesto – križišče oziroma cestni priključek, kjer ima prednost vozilo, ki vozi po prednostni cesti oziroma glavni pro­ metni smeri.

Obvezna smer – smer, v kateri morajo voziti vozila.

Obvezna vožnja mimo – vozila morajo mimo otoka za usmerjanje prometa po desni strani.

Krožni promet – križišče, na katerem je obve­ zen krožni promet in veljajo pravila vožnje na krožnem križišču.

Prepovedan promet v eno smer – prepove­ dan promet za vsa vozila iz smeri, proti kateri je znak obrnjen.

Prometni otok – znak za označitev prometne­ ga otoka, na vrhu je navadno nameščen znak »obvezna vožnja mimo«.

pod črto Na spodnji skici je zarisana pravilna pot vozila do parkirišča pred večnamenskim objektom: –– vozilo vstopi v krožišče iz smeri Nakla –– pred izvozom v smeri Vrtec Mlinček vključi desni smernik –– zavije za izvoz v smeri vrtca –– zavije levo proti Domu starejših občanov Naklo –– vključi se v manjše krožišče pred DSON –– uporabi izvoz za parkirišče pred večnamenskim objektom

Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št.

109/2010) v 60. členu obravnava vožnjo na krožnem križišču s sledečimi določbami: (1) Voznik na krožnem križišču ima prednost pred voznikom, ki se vključuje na to križišče.

(2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje ali mu je zaradi lastnosti križišča (npr. krožna križišča z majhnim premerom) ali lastnosti motornega vozila (npr. tovorno vozilo s priklopnikom) to oteženo.

(3) Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem promet­ nem pasu pa na notranji prometni pas vozišča krožnega križiš­ ča.

(4) Preden zapusti krožno križišče iz prejšnjega odstavka, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu. V primerih, ko razvrščanje iz notranjega na zunanji pas zaradi gostote prometa ni mogoče, je voznik dolžan opraviti najmanj eno kroženje oziroma toliko kroženj, kolikor je potrebnih za razvrstitev.

(5) Na krožnem križišču je prepovedano ustavljanje, razen ustavljanja zaradi omogočanja prečkanja pešcev pri izvozu s križišča.

(6) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. ・

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Radovljica in Naklo Zagotavljanje preglednosti in urejenosti živih mej in druge vegetacije, ograj in drugih ovir ob občinskih cestah – opozorilo.

Ob rednih nadzorih in pregledih občinskih cest se opaža, da nekateri lastniki oziroma sosedje ob občinskih cestah svoje ve­ getacije, ograje ali druge ovire niso porezali oziroma uredili, kot to določajo predpisi in se od lastnikov pričakuje.

Zakon o cestah (Ur.l.št. 109/2010) v 98. členu določa, da v ob­ močju nivojskih križišč občinskih cest, križišč občinskih cest z železniško progo ali v območju cestnih priključkov na občinske ceste (pregledno polje) ter na notranji strani cestnih krivin (pre­ gledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.

Za kršitev določb tega člena Zakona o cestah je za posameznika predpisana globa 500 €.

Odlok o občinskih cestah v občini Naklo (Uradni vestnik Go­ renjske, št. 19/1999, Ur.l. RS, št. 55/2008) v 43. členu povzema določbe zakona ter v 2. odstavku natančneje določa, da je na cestnem svetu javne ceste prepovedano postavljati ograje, steb­ ričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete. Če je ugotovljena kršitev omenjenih predpisov in lastnik ozi­ roma zavezanec vegetacije, ograje ali druge ovire ne uredi v roku, ki mu je postavljen s strani nadzornega organa, le to uredi vzdrževalec ceste na stroške lastnika oziroma zavezanca.

Opozarjamo, da je potrebno posebno še za vegetacijo skrbe­ ti skozi celo leto in tako zagotavljati minimalno polje pregled­ nosti. Neprimerno vzdrževana vegetacija, ograja ali druga ovira ob občinskih cestah in javnih poteh predstavlja oviro, ki ogroža varnost udeležencev v prometu ter pomeni opustitev naložene dolžnosti po zakonu in odlokih. Zato vse lastnike ob občinskih cestah opozarjamo in pozivamo, da uredijo oziroma vzdržuje­ jo vegetacijo, ograje in druge ovire. Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Radovljica in Naklo bo ob ugotovljenih odsto­ panjih ter v primeru prijave zoper odgovorne uvedel postopek skladno z določili Zakona o inšpekcijskem postopku in Zakona o prekrških.

Ustrezna ureditev vegetacije, ograj in drugih ovir ob občinskih cestah in javnih poteh bo poleg večje varnosti vseh udeležencev v prometu, prispevala tudi k bolj urejenemu in lepšemu videzu naših naselij. ・

Urejena živa meja (polje preglednosti je ustrezno)

junij 2018

Neurejena živa meja, drevje (zmanjšano polje preglednosti)

Glas občine Naklo

5

iz naše srenje Moto društvo Oldteimer Naklo

»Pod streho smo spravili« 23. prvomajsko razstavo in parado starodobnikov Janez Legat, tajnik društva

Prisrčen motorističen pozdrav vsem ljubiteljem starodobni­ kov! Leto je naokoli in zopet je za nami še ena uspešno izve­ dena prvomajska parada, ki pa je bila letos že triindvajseta po vrsti. Zbralo se je lepo število starodobnikov od blizu in daleč.

Letošnjo prireditev so nam že za zajtrk popestrili člani turistič­ nega društva Naklo z obilno porcijo praženega krompirja za vse obiskovalce. Brunarica Štern s Kokrice pa je poskrbela, da je vsak udeleženec prejel tudi okrogle pol klobase. Po zaužit­ ju teh dobrot je vse navzoče nagovoril predsednik društva g. Franc Zadnikar in nam podal še nekaj koristnih napotkov za varno vožnjo. V Božje varstvo nas je tudi tokrat priporočil domači župnik g. Janez Zupanc z blagoslovom vseh navzočih in njihovih starodobnih vozil, za kar se mu prav lepo zahva­ ljujemo. Povezovanje programa v Naklem na startu in cilju je profesionalno, kot že tolikokrat doslej, opravil g. Jože Mohorič.

Na poti in na postanku v Krapi pa je povezovanje prav tako profesionalno prevzel naš član g. Ivan Meglič. Tudi njima se ob tej priliki lepo zahvaljujemo.

Prireditev nam je tudi tokrat popestrila godba na pihala iz Šenčurja. V prvi vrsti smo zelo veseli, da smo se vsi udeleženci srečno vrnili na cilj. Vreme nam je tokrat lepo služilo preko celega dne, tako da so udeleženci v Naklem uživali in preživeli lep dan. Poudariti je potrebno, da si je bilo na postanku v Kropi vredno ogledati kovaški muzej. Kogar bo pot zanesla v ta lep gorenjski konec, naj si le vzame čas in si ga ogleda. V poseb­ no čast si štejemo, da nas obišče tako velika množica ljubite­ ljev starodobnikov tako iz naše občine kakor tudi od drugod.

Za kulinariko je preko celega dneva skrbela Brunarica Štern s Kokrice, ki je svojo nalogo opravila na zgledni profesionalni ravni. V pomoč so nam tudi letos priskočili člani prostovoljne­ ga gasilskega društva Naklo, brez katerih si take prireditve ne moremo več zamisliti.

Sama pot nas je vodila najprej po vaseh in ulicah občine Nak­ lo, nato pa smo se odpravili proti Kranju in naredili krožno vož­ njo preko Besnice, Jamnika, Krope nazaj v Naklo. Vsak udele­ ženec pa je na koncu prejel tudi spominski pokal z emblemom Moto društva Oldteimer Naklo. Kljub napornemu zbiranju do­ voljenj, s katerimi pričnemo že v mesecu decembru in jih je bilo

Nekaj lepo restavriranih motorjev, foto: David Podobnik

6 Glas občine Naklo junij 2018

Ogrevanje pred startom, foto: Damijan Janežič v letošnjem letu potrebno zbrati kar 38, smo organizatorji nad prireditvijo zelo zadovoljni, hkrati pa ogorčeni nad birokracijo ki je zares pretirano vzvišena, kajti generalno dovoljenje smo prejeli šele dan pred prireditvijo, torej 30. aprila. Svoje zado­ voljstvo, morda celo nezadovoljstvo nam, prosimo, posredujte tudi občani, tako da bomo lahko morebitne napake ali po­ manjkljivosti v bodoče odpravili, seveda če bomo ob zgoraj omenjenih razlogih sploh še imeli voljo do organizacije takšne ali podobne prireditve. Vsi vemo, da se pri denarju vse začne in vse konča. Takšna prireditev zahteva kar zajetna finančna sredstva, tako da je brez donatorjev ne bi zmogli izpeljati. Zato se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo vsem, ki so omenjeno prireditev omogočili. Ti pa so sledeči: Občina Naklo, Zidarstvo in fasaderstvo Bajželj Bojan s.p., Orodjarstvo Ivo Osterman s.p.

Olševek, IRO-plast Naklo, Trgovina Mernik Žeje, Pe­ karna Mlaka, Po­ ličarjeva kmetija, Radio Gorenc Tr­ žič, Avtoelektrika Colnarič Drago s.p.

Podbrezje, Tiskarna Format Kranj in H-Style s.p. Naklo.

Za konec Moto društvo Oldtei­ mer Naklo želi vsem občankam in občanom obči­ ne Naklo, da kar najlepše preživite občinske praz­ nike, ki so pred Do potankosti restavriran FIAT, nami. ・ foto: Božena Legat

iz naše srenje Kinološko društvo Naklo

Pred počitnicami Živa Broder

V KD Naklo od marca potekajo tečaji na vseh stopnjah. Tečaj­ niki male šole so pod mentorstvom inštruktoric Nataše Babnik in Nežke Balantič že osvojili nekaj osnovnih povelj, kot sta sedi in odpoklic. Inštruktorici sta poskrbeli tudi za to, da psi vsak teden spoznavajo nove stvari (npr. ovire), saj se s tem primerno socializirajo. V četrtek, 19. 4. 2018, so tečajniki male šole obis­ kali urbano okolje, kjer so pridobljeno znanje lahko pokazali tudi v okolju z veliko motečimi dejavniki. V sklopu male šole so tečajniki v četrtek, 24. 5. 2018, obiskali tudi Biotehniški center Naklo. Namen obiska je bil utrditi osvojene vaje (sedi, pros­ tor, pozornost) v neznanem okolju in spoznati pse z živalmi, ki jih lahko srečajo tudi na sprehodu. Kljub začetni zmedenosti psov zaradi nepoznanega okolja in novih vonjav, so se na kon­ cu sprostili in izvedli vse osvojene vaje. Biotehniškemu centru Naklo se zahvaljujemo za gostoljubje in možnost organizacije ure tečaja na njihovem posestvu.

V tečaju osnovnega šolanja se tečajniki pod vodstvom Se­ bastjana Jenka in Pavla Bukovška pridno pripravljajo na izpit iz poslušnosti po programu IPS-A in ISP-B-BH; poznajo že vse vaje, ki jih bodo morali opraviti na izpitu, zdaj sledi še utrje­ vanje znanja. V četrtek, 10. 5. 2018, je na poligonu KD Naklo potekal interni preizkus znanja tečajnikov po programu IPS-A in ISP-B-BH. Mednarodni sodnik Božo Simonič je ob pomoči inštruktorice Sandre Stevanovič natančno opazoval vaje, ki so jih prikazali tečajniki, in jim na koncu svetoval, kako naj še iz­ boljšajo vodljivost svojih psov.

Tečajniki so sicer pokazali zelo dobro znanje vaj. Izpit iz pos­ lušnosti bo potekal v soboto, 16. 6. 2018, do takrat pa bodo tečajniki le še poglobili svoje znanje. Vsem želimo veliko us­ peha pri šolanju in na izpitu!

Zelo dejavni so tudi naši agi­ litaši. V soboto, 10. marca, je v pokriti dvorani hipodroma Sto­ žice potekala še zadnja, četrta

agility tekma za zimski pokal 2017/2018. Tekem zimskega po­ kala se je udeležil tudi član KD Nako Janez Pirnar s psičko Tayo.

V kategoriji A2 small sta na posamičnih tekmah osvojila dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto, skupno pa to pomeni pre­ pričljivo osvojeno prvo mesto. Poleg tega sta izpolnila tudi dva od treh pogojev za prestop v kategorijo A3 in s tem možnost nastopanja na tekmovanjih najvišjega ranga.

V nedeljo, 29. 4. 2018, se je Janez Pirnar s psičko Tayo ude­ ležil tudi agility tekme v Celovcu. Oba teka je izpeljal brez na­ pak in osvojil prvo mesto v kategoriji A2 small. Poleg tega je z odličnim nastopom izpolnil še zadnji pogoj za prestop v najviš­ jo kategorijo, A3 small. Janezu in Tayi čestitamo in jima želimo še veliko tovrstnih uspehov na tekmah!

Zelo dejavni so bili v prvi polovici leta tudi naši reševalci, ki se redno udeležujejo vaj in taborov. Tabore organizirajo tudi sami, nedavno so zelo uspešno izvedli tabor Ob tabornem ognju.

Vsem našim tekmovalcem in bralcem Glasa občine Naklo že­ limo lepe počitnice. ・ S čim vse se ukvarjajo naši člani, si vsi ljubitelji kinologije lahko ogledate na dnevu odprtih vrat na vadbišču Janeza Bartola, ki bo v soboto, 1. 9. 2018, od 10. do 12. ure.

Lepo vabljeni!

DU Naklo

Aktivnosti v prvi polovici letošnjega leta Jože Mohorič Društvo upokojencev Naklo vsako leto pripravi pester pro­ gram dejavnosti in različnih aktivnosti, ki se odvijajo čez celo leto. V začetku leta vsak član dobi poseben koledarček, na ka­ terem so zabeleženi vsi pomembnejši dogodki, srečanja in vse športne aktivnosti, ki jih vodstvo DU Naklo organizira v kole­ darskem letu. Tako je tudi letos in lahko rečem, da se zadeve odvijajo povsem po načrtu. Tudi letošnje zelo muhasto vreme ni kaj dosti vplivalo na to in resnično veseli dejstvo, da se ved­

no več naših članov udeležuje posameznih aktivnosti.

V začetku marca, točneje 2. 3. 2018, je bil v Domu Janeza Filipiča redni letni zbor članov DU Naklo, ki je bil obenem tudi volilni. Prišlo je do nekaterih manjših sprememb v IO društva – blagajniška dela je po novem prevzela gospa Irma Perko, dol­ goletni blagajničarki Sonji Orehar pa za vse njeno delo tudi na tem mestu iskrena zahvala.

Lep družabni dogodek se je odvil v mesecu maju.

junij 2018

Glas občine Naklo

7

iz naše srenje V petek, 25. 5. 2018 (nekdanji državni praznik dan mladosti), smo se v velikem številu zbrali na tradicionalnem pikniku na pri­ jetnem piknik prostoru pri Ribniku Žeje. Prijetno vreme, sproš­ čena družba ob zelo dobri kulinarični podpori, napeta športna tekmovanja in še marsikaj – vse skupaj je doprineslo k temu, da na tem druženju zares nismo opazili niti trohice slabe volje.

Vsi prisotni so z nasmeškom uživali tisto popoldne in z zvrhano mero dobre volje prej ali kasneje odšli na svoje domove.

Czestohowa, znano po ikoni Črne Marije. Ogledali so si tudi drugo največje poljsko mesto Krakov in pot nadaljevali do ene največjih znamenitosti Poljske, rudnik soli Wieliczka. Ta rud­ nik je zaradi svoje vsebine in bogate preteklosti tudi uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Sledil je še ogled nam dobro poznanega smučarskega središča v Zako­ panih v Visokih Tatrah. Na povratku domov so prevozili celot­ no Slovaško in se preko glavnega mesta Slovaške, Bratislave preko slovaško avstrijske meje in Dunaja, ki leži samo 60 km zahodneje, vrnili v Slovenijo.

Kolesarska sekcija kot vsako leto tudi letos zelo uspešno uresničuje svoj program kolesarskih popotovanj po bližnji in nekoliko bolj oddaljeni okolici. Za nami je že kar nekaj prevo­ ženih kilometrov, v začetku junija pa smo se udeležili kolesar­ skega druženja gorenjskih upokojencev v Radovljici. Naklanci smo s kolesom prevozili celotno pot od Naklega do Radovljice, tam opravili predpisani krog po zaselkih okrog Radovljice in se s kolesi tudi vrnili v Naklo.

Pred startom na Vurnikovem trgu v Radovljici

Program izletov je tudi izredno bogat in tisti najdaljši, 6-dnevni, se je odvijal od 29. 5. do 3. 6. 2018. Štiri desetine naših članov si je za svoj cilj izbralo dokaj oddaljeno Poljsko.

Na tem zanimivem potovanju so prešli kar nekaj držav in preko Avstrije in Dunaja prešli avstrijsko češko mejo in prespali v dru­ gem največjem mestu Češke, v Brnu. Pot jih je naprej vodila na Poljsko, v glavno mesto Varšavo. Nadaljevali so v Šlezijo, v sve­ tovno znano rudarsko središče Wroclaw, ki je znano po črnem premogu. Naslednji cilj je bilo znamenito romarsko središče

V okviru društva poteka še več drugih aktivnosti. Člani se udeležujejo različnih tekmovanj, ki so najbolj skoncentrirana od aprila do junija in v tem času smo dosegli kar nekaj lepih rezultatov. Več o tem in kako so člani DU Naklo zastopali naše društvo, pa v naslednji številki.

Vse upokojenke in upokojence pa vljudno vabim, da se nam v bodoče pridružite pri dejavnostih, ki vas zanimajo in za ka­ tere mislite, da vam ne bodo delale kakih preglavic. Vse aktiv­ nosti in planirana srečanja ter pohode, izlete in podobno lahko najdete povsem preprosto – v vaš računalnik ali računalnik ka­ kega mlajšega družinskega člana odtipkajte DU Naklo in vse informacije boste dobili na naši lepo urejeni spletni strani. ・

Jablana Paplerjev bobovec – simbol umnega gospodarjenja, kulture in povezovanja doc. dr. Drago Papler

Sonaravni projekt partnerskega razvojno izobraževalnega modela pri izgradnji sončne elektrarne Strahinj, v katerem sta sodelovali družba Gorenjske elektrarne in ustanova Biotehniški center Naklo, ki je bil pred 10 leti nagrajen na Dnevih energetikov s prvo nagrado promocijskega projekta obnovljivi viri energije, priznanje energetski menedžer meni in dvema priznanjema energetski koordinator Tomažu Levstku in Nuši Žibert, je bil prvi mejnik sodelovanja na

8 Glas občine Naklo junij 2018

energetskem področju, ki se je v tem desetletju širilo na strokovnem, razvojnem in izobraževalnem področju.

SLOVENAKLO je bil projekt vabljenih predavanj, ki sem ga vodil s predstavitvijo alternativnih vsebin kot zametek konferen­ ce, ki je kasneje nastala s širšo dimenzijo pod imenom VIVUS. Na 3. konferenci VIVUS, 14. in 15. novembra 2014, v or­ ganizaciji Biotehniškega centra Naklo, sem predstavil znanst­ veni prispevek Ohranjanje vrednot prednikov za življenj-

iz naše srenje

TLK je združil dejavnike kulturnega ustvarjanja izobraževalnih gospodarskih in lokalnih interesov.

Foto: arhiv dr. Draga Paplerja ska sopotja in dediščino potomcem (http://www.bc-naklo. si/uploads/media/58-Papler-Z.pdf).

V njem sem med drugim zapisal: Zavedanje lastnih korenin je spoznavanje osebnostnih lastnosti, prepoznavanje sposob­ nosti in socialnih razmer. Predniki so to nazorno povedali s pregovorom, da »jabolko ne pade daleč od drevesa« in »kri ni voda«. Med drugim sem opisal avtohtono sorto jablane Pa­ plerjev bobovec, ki jo je okrog leta 1895 s križanjem štajer­ skega bobovca in zlate parmene vzgojil prednik Fran Papler v Borovnici. Nastala je nova sorta jabolk, t.i. »paplerke« oz.

Paplerjev bobovec. Ker se je nova sorta izjemno dobro prila­ godila na podnebne in talne razmere v borovniški dolini ter je nadpovprečno bogato rodila, so začeli jablane množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.

Frančišek Papler, rojen leta 1842 na Brezovici pri Kropi, umrl je leta 1911 na Borovnici, je prišel za nadučitelja v Osnovno šolo v Borovnico leta 1875. V času svojega službovanja v bo­ rovniški dolini se je poleg poučevanja, kulturnega in politične­ ga udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter seveda sadjarstvom. Še posebej uspešen je bil pri križanju sadnih vrst. Po njegovi smrti leta 1911 je delo svojega predhodnika nadaljeval novi nadučitelj Janko Žirovnik.

V reviji Sadjar iz leta 1927 najdemo članek s spiskom 67 sort jabolk in 29 sort hrušk, rastočih v sadovnjakih v borovniški do­ lini. V tistem času je z borovniške železniške postaje vsak dan odpeljal po en vagon jabolk v države severne Evrope. V poz­ nejšem obdobju je bil Paplerjev bobovec skorajda pozabljen. »Domovinsko pravico« mu je leta 2005 povrnilo Sadjarsko društvo Borovnica.

Sadike dreves sorte Paplerjev bobovec danes cepijo v sad­ ni drevesnici Kozjanskega parka v Podsredi s cepiči, ki jih nabirajo člani Sadjarskega društva Borovnica z matičnega drevesa na Dražici pri Borovnici. Skupaj z Občino Borovnica se trudijo, da bi čim več dreves spet raslo in rodilo v Borovnici in tudi v širšem slovenskem prostoru.

V letu 2010 je bila sorta predstavljena na republiški sadjarski razstavi v Tolminu. Prizadevajo si, da bo postala priznana in poznana avtohtona slovenska sorta za visokodebelne sadov­ njake.

Jabolka so pozna (sredina oktobra), rdeče barve s prižami, premera do 6 cm. Odlična so za predelavo v sokove, za sušenje in se ustrezno uskladiščena obdržijo pozno v zimo.

Portal Sadni svet opisuje okus Paplerjevega bobovca: »Še en posebnež med bobovci, ki žari v rdeči barvi. Dovolj mehak je razvil svojo sladkobo, brez kisline. Je še vedno malo trša in prijetno sočna jab'ka.« Paplerjev bobovec poznajo tudi v vzhodnih Tirolah. V kraju Matrei ima lokalni hotelir nasad teh jablan. Lastnik je še kot mladenič z očetom obiskal grob g. Paplerja v Borovnici.

Jabolka goji zaradi lepe rdeče obarvanosti plodov, približno enake debeline (6 do 7 cm) in dolge obstojnosti. Vsi plodovi končajo na mizah gostov hotela Goldried.

V Levstikovem sadovnjaku na Gobniku je akademik prof. dr.

Matjaž Kmecl 28. novembra 2014 zasadil jablano Paplerjev bo­ bovec. O njem pravi: »Je v mnogočem simbolen: je dejansko popolnoma slovenski, ustvaril ga je slovenski, cankarjevsko vzorni učitelj Papler, njegovo drevesno ‘mater’ in ‘očeta’ so naši kmetje že zdavnaj čisto posvojili, za povrh pa so vse te jablane z robustnimi sadeži vred po slovensko trdožive in tiho kljubovalne.« Ohranjanje dediščine je poslanstvo vsakega rodu. Trije moški potomci po Jožetu Paplerju iz Naklega smo posadili tri drevesa Paplerjev bobovec v Seničnem za Martinovo leta 2011.

Drevesne sadike smo dobili iz Kozjanskega narodnega parka.

Ker se je eno drevo posušilo, sva Drago in Simon Papler spom­ ladi 2014 posadila nova tri drevesa Paplerjevega bobovca. Sa­ dike sem kupil v Sadjarskem društvu Borovnica pri predsed­ niku Rudiju Cerku in z njim naredil intervju.

Simbol Tedna ljubiteljske kulture je rodovitno drevo, ki ponazarja široko dostopnost in raznolikost naše kulture, ohra­ njanje kulturne dediščine in tudi skrb za biotsko raznovrstnost Slovenije. Temu se pridružujemo z zasaditvijo ponovno odkri­ te avtohtone jablane Paplerjev bobovec tudi v Strahinju, kjer deluje Biotehniški center Naklo. Zasajena jablana Paplerjev bobovec je simbol medgeneracijskega in družbenega pove­ zovanja, ki prerašča v blagovno znamko na kulturno-umetniš­ kem, raziskovalno-razvojnem, izobraževalnem, kmetijskem in gospodarskem področju.

Jablana Paplerjev bobovec je s simbolnim dogodkom zasaditve postala tudi simbol umnega gospodarjenja, ljubiteljskega in lokalnega povezovanja.

Sledi in dosežki so dediščina, ki ostane. ・

Sodelovanje in povezovanje na ustvarjalnem področju je bodoče vodilo. Foto: arhiv dr. Draga Paplerja

junij 2018

Glas občine Naklo

9

iz naše srenje Rotary klub

Zasaditev vrtnice Prešeren Branko Bandelj

Rotarijci Škofje Loke, Tržiča, Nakla in Bleda smo v graščini Duplje 10. maja 2018 pripravili dobrodelni dogodek. Blejski ro­ tarijci so v ta namen poklonili vr­ tnico Prešeren, ki smo jo zasadili na vrtu graščine. Vrtnico je vzgo­ jil dr. Matjaž Kmecl. Vinarji so ob tem opravili rez Trte prijateljstva, ki je zasajena v naši občini od leta 2015. S kulturnim progra­ mom smo prispevali k dobremu vzdušju, ki je vladalo na lepem vrtu Dupljanske graščine.

Na dogodku je potekala tudi li­ citacija kipa Franceta Prešerna, ki je bil prodan. Skupaj z dobro­ delnimi prispevki je bil izkupiček poklonjen odpravi zdravnikov

Ples kresne noči Jožef Perne

na Madagaskar, del pa skladu za nakup invalidske opreme.

Druženje je prispevalo h krepitvi prijateljskih vezi med go­ renjskimi Rotary klubi in nam prineslo lepo popoldne z dobro­ delno noto. ・

Kresna noč, ko praprot zacvete, ko živali govorijo, ko kresnica lučko spet prižge, ko kresovi zagorijo, ko poda se dobra vila po stezah v prečudno noč ...

Dane Zajc V petek, 8. junija, smo se rotarijci kluba Tržič Naklo in naši prijatelji v Dvorani tržiških olimpijcev že tretjič zavrteli na Plesu kresne noči. Tudi letos je bil to dogodek samih presežnikov,

Spoštovane občanke in občani občine Naklo!

Ob Dnevu državnosti in občinskem prazniku vam iskreno čestitamo!

Občinski odbor SLS Naklo

10 Glas občine Naklo junij 2018

tako po organizacijski plati kot po številu udeležencev. Izku­ piček plesa je bil namenjen nakupu dveh defibrilatorjev, po­ moči socialno šibkim družinam v občini Tržič, podpori odpravi zdravnikov na Madagaskar in gorenjskemu Hospicu.

Goste so že na vhodu pozdravile kresne vile, pester program in ples pa je bil nadgrajen s podpisom listine o prijateljstvu s sorodnim rotary klubom Szeged – Tisza z Madžarske.

Bilo je prijetno, bilo je čudovito, bilo je navdušujoče, skratka, BILO JE KRESNO. ・

iz naše srenje Dupljanske telovadke

Skočile v Belo krajino Marija Janc

Dupljanske telovadke smo tudi letošnjo sezono zaključile s pohodom h Krivi jelki, naprej po Udin borštu in do končne postaje v gasilskem domu. Tam smo naredile črto pod letošnjo sezono. Bila je še uspešnejša od lanske, saj se je število skupin in število telovadk spet povečalo. Ker sta bili predvsem skupi­ ni v torkih in četrtkih nekoliko večji in ker smo telovadke po fizični zmogljivosti različne, se je oblikovala nova »sredina« skupina, v kateri so nekatere telovadke res nekoliko starejše, pridružile pa so se še nekatere, ki jim obveznosti ob drugih dneh niso omogočale udeležbe.

Naše vaditeljice in Francka Sitar so naredile poročilo o ce­ lotni sezoni. Udeležba po posameznih skupinah le redkokdaj ni bila stoodstotna, nekatere med nami so bile prisotne prav vsakič. Te so vaditeljice še posebej pohvalile in jim izročile tudi majne pozornosti, kot nagrado za vzdržljivost. Takih vaditeljic si vse telovadke želimo še naprej, zato smo se jim za letošnjo sezono iskreno zahvalile z majhno pozornostjo in jih kar takoj poprosile, če jeseni lahko računamo nanje. Prav vse so nam obljubile, da se v jeseni spet vidimo.

Nekaj tednov pred tem pa smo se odpravile na izlet v Belo Krajino. Ker je rana ura zlata ura, smo se od doma, torej izpred gasilskega doma, odpravile že ob pol sedmih. Naša prva pos­ taja je bilo počivališče v Trebnjem, kajti potrebovale smo jutra­ njo kavo, čaj ali sok.

Nato je avtobus zavil proti Metliki, tam smo si ogledale vin­ sko klet. Prijazno so nas sprejeli in pokazali svojo lepotico, 108 m dolgo vinsko klet tunelskega tipa, saj je dolga in ne pretira­ no široka. Zgodovina kmetijske zadruge Metlika sega več kot 100 let nazaj, vinska klet pa je bila zgrajena leta 1958, torej bo letos praznovala Abrahama. Na ta dogodek se pripravljajo in ga bodo tudi slovesno praznovali. Polovica grozdja, ki ga predelujejo, je last kmetijske zadruge same, ostalo polovico pa kupijo od lokalnih vinogradnikov, ki so tudi lastniki kmetij­ ske zadruge. Najbolj so poznani po metliški črnini, pridelujejo pa tudi modro frankinjo, posebno mesto ima avtohtona sorta portugalka. To so najbolj poznana rdeča vina, pridelujejo pa tudi bele sorte, laški rizling in kraljevino, ne manjkajo pa niti vina pozne trgatve in ledena vina. Po ogledu vinske kleti je bila na vrsti degustacija. Najprej so nas postregli z belokranjsko pogačo, zelo je šla v slast in različne sorte vina, ki so nam jih ponudili v pokušino, so bile odlična kombinacija. Seveda smo nekaj steklenic tudi kupile, da ne bomo prehitro pozabile, kaj vse smo doživele že na prvi ogledni točki.

Sledila je dopoldanska malica, prav tako v Metliki, med ka­ tero smo spremljale tudi nastop naših skakalcev, saj je bila ta dan tekma v Planici. Ampak, čas je hitro tekel in odpeljale smo se na naslednjo točko ogleda. To je bila Domačija doma­ čih obrti Raztresen v Rimu pri Adlešičih, v neposredni bližini reke Kolpe. Že na vhodu na dvorišče je prijetno dišalo, saj so se belokranjske pogače različnih okusov, pripravljene prav za nas, pekle v zunanji krušni peči. Nismo se mogle upreti skuš­ njavi in spet smo si napolnile želodčke, saj smo vedele, da bo ogled domačije daljši. Gospodar nam je najprej sam na kratko predstavil domačijo, potem pa smo si o domačiji ogledali tudi

krajši film. Veliko zanimivega se dogaja na domačiji, najprej pridelava in obdelava lana. Skoraj neverjetno se nam je zdelo, da lan raste na tem koncu Slovenije, pobira pa se tako, da se puli s koreninami vred. Že zunaj smo videle prikaz ročne ob­ delave lana, od tolčenja, trenja in česanja. Nekatere so se same preizkusile v tem opravilu in ugotovile so, da to delo ni lahko, čeprav se nam na prvi pogled to ni zdelo. Potem smo odšle še v notranjost domačije. Tudi tam nas je pričakalo presenečenje, ne samo razstava izdelkov domače obrti, pač pa tudi razstava stekla in keramike, pa tudi prikaz tkanja lanu ter izdelava pi­ sanic in drsank. Pisanke imenujemo velikonočna jajca, na ka­ tera se s posebno pisalko, v kateri raztopijo čebelji vosek nad plamenom sveče rišejo ornamenti. Ornament najprej narišejo po naravni barvi jajčne lupine, potem sledijo posamezni barvni premazi, od najsvetlejšega do najtemnejšega, navadno rde­ če in črne barve. Po vsakem premazu se z voskom nariše nov ornament. Tako je pisanica gotova. Drsanka nastaja nekoliko drugače, saj se jajca najprej zaradi boljše in daljše obstojnosti dve uri kuhajo v čebulni lupini. Potem jajca posušijo in z nož­ kom ali drugim ostrim predmetom iz jajca spraskajo – zdrsajo barvo, zato se tako okrašeno velikonočno jajce tudi imenuje drsanka. Z velikim zanimanjem smo spremljale prikaz nastanka pisank in drsank. Nekaj pisank smo tudi kupile za spomin na obisk domačije.

To pa ni bilo vse. V krajši razlagi nam je gospodar domačije povedal, kaj je zanj smisel življenja: dajanje, služenje in pomoč.

Sam se tega drži vse življenje, zato je postal tudi animator sa­ mozdravilnega pravilnega razmišljanja, govorjenja in dela. Po­ vedal nam je nekaj življenjskih pravil in nam svetoval, da jih čim bolj upoštevamo. Najbolj sta nam v spominu ostali dve pravili: »ne živimo zato, da bi jedli, ampak jemo zato da živimo« in dan brez smeha je izgubljen dan«.

Bogatejše za vrsto novih znanj sploh nismo opazile, da je čas, namenjen ogledu, že zdavnaj minil. Počasi smo zapuščale domačijo in se odpravile naprej oziroma nazaj mimo Metlike proti Grosupljem, se ustavile tam na zgodnji večerji. Še pri ve­ čerji je tekel pogovor o doživetjih na domačiji Raztresen.

Dan se je že prevešal v večer in odpravile smo se proti domu z željo, da tudi prihodnje leto doživimo nekaj tako čudovitega in poučnega.

Hvala Miji za čudovito organizacijo izleta in hvala Francki, da je cel dan skrbela, da je vse teklo tako kot je moralo. ・

junij 2018

Glas občine Naklo 11

sredica Na vasi se dogaja 2018

Preplet znanj in talentov v občini Daca Perne, foto: Andrej Valjavec

Dogodek z naslovom Na vasi se dogaja 2018 je bil že sedmi po vrsti, saj ga ob občinskem prazniku Občina Naklo od leta 2012 s skupino prostovoljcev pripravlja vsako leto. V Podbrez­ jah smo ga gostili že petič. V soboto, 16. 6. 2018, smo tako združili znanje in moči OŠ Naklo, PGD Podbrezje, druga društva in KD Tabor, ki je poskrbelo za kulturni del programa. V dopol­ dnevu ste si poleg osrednjega dogajanja na gasilskem vrtu, ki je bil ves nekako v znamenju izjemne slikarke Ivane Kobilca, lahko ogledali pletenje najdaljše cvetne kite, se pomudili pri kavarni Kofetarica in Slikarskem ateljeju učencev turističnega krožka, navijali na tekmah osnovnošolcev, spoznali Podbreško potico, se podali po Poti kulturne dediščine Podbrezij, Ivanini poti, si na Taboru ogledali razstavo poustvarjenih del naše sli­ karke in doživeli še mnogo več. Obenem smo z vrednostmi že­ toni, s katerimi ste si lahko priskrbeli palačinko, jabolčni zavitek ali košček nadvse cenjene Podbreške potice, zbirali sredstva za dobrodelni namen, družino v stiski. Zbralo se je 650 €.

Kar tri dekleta, Lea, Lana in Dominika so ta dan odigrala vlogo Ivane Kobilca.

Slavna slikarka je tako močno prisotna v naši vasi, da smo ji ta dan namenili tri vloge, ki so jih udejanjila kar tri dekleta.

Najmlajša je bila učenka Lea Pavlič, ki je v slikarskem ateljeju Ivane Kobilca ob kavarni Kofetarica svoje Poletje zares slikala na platno. Delo ji je olajšala prav postavitev te slike v živo, kjer je vlogo Fani prevzela Živa Fortuna. Člani TK OŠ Naklo so v majčkah kavarne Kofetarica mimoidočim pripovedovali o slav­ ni slikarki. Druga je bila dijakinja Lana Rakovec, ki je prebrala otvoritve govor, potem pa se sprehodila med stojnicami na gasilskem vrtu in se najdlje pomudila ob dveh stojnicah, kjer so pletli cvetno kito. Vesela je bila ideje, »pletilje« cvetne kite pa nje in tako je delo steklo hitreje in še lepše. Tretja pa je bila študentka Dominka Jeglič, ki je Ivano Kobilca odlično odigrala v igri Znameniti Podbrežani se predstavijo.

utrgati čas za skup­ nost v tako natrpa­ nem ritmu življenja, je že prava misija.

A nam je uspelo in smo zaradi sobot­ ne službene odsot­ nosti Mojce Finžgar poskusno začele že v petek zvečer.

Sveže cvetje smo prinašali iz svojih in prijateljskih vrtov, iz še ne pokošenih travnikov in gozda, kjer raste kresnik, znanilec kresnega časa. Dobre volje, da znamo, smo se v petek razšle in v so­ boto začele že pre­ cej pred uradnim začetkom. Cvetna kita je nastajala v štirih delih. Najprej smo jo pripravile za stojnico na glavnem odru, potem pa še za slikarski atelje učencev TK OŠ Naklo. Ko smo ob 11.30 porabili že vse zelenje in cvetje ter kito položili po travi, smo namerili 27 m. Seveda nas je obiskala tudi Ivana Kobilca, navdušena nad idejo o tako dolgi kiti. Mi pa smo ji jo, tisti na spomeniku, čez kako uro del odnesli in jo ovili ob vznožje njenega spomenika. Del smo namenili še za rob odra v dvorani kulturnega doma, kjer je bila ob 17.00 slavnostna akademija. Kito so pletle Mojca Finžgar, Alenka Drinovec, Ani Hvasti, Zdenka Purgar, Mari Gortnar, Mari Brvar, Lucija Bačič, Ivanka Kne in Daca Perne.

Pletenje najdaljše cvetne kite, ki je dosegla dolžino 27 m.

Ko smo pred meseci začeli sestavljati program za dogodek NVSD 2018, smo v KD Tabor, kot nosilci kulturnih vsebin, pre­ dlagali tudi pletenje najdaljše cvetne kite. Rečeno storjeno, smo rekli včasih. A ni bilo tako hitro storjeno. Najti pridne in spretne roke, ki imajo ljubezen do cvetja in si znajo in zmorejo

12 Glas občine Naklo junij 2018

Slikarska razstava poustvarjenih del Ivane Kobilca

Slikarji KD Tabor so v Pirčevo dvorano na Taboru postavi­ li svoja poustvarjena dela, vsa na temo Poletja in Kofetarice.

Tako je Barbara Pogačnik čim bolj natančno poskušala naslikati

sredica pa bo za družino v stiski. Barbara Pogačnik in Jernej Jeglič sta predstavila kraljico potic, Podbreško potico, njen razvoj, ki seže daleč nazaj in se je rodil iz potreb, pa vse do sedanjih posodo­ bitev in rojstva ter zaščite recepture. Kako bi tak praznik brez harmonike, ki ji najlepše skladbe izvabi Andraž Aljančič. Tudi brez medalj za tekmovalce ni šlo, zato so se delile ob zaključku.

Slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj

obe deli in se z enim po vsebini le približala umetnini v načinu parafraze. Prav tako je bila tehnika še posebej blizu Ronki Koz­ jek Hieronimi s tremi deli in dodatkom iz vrvi, kar še posebej poudari platno. Tudi deli Dane Šemrov in Zdravka Purgarja sta le želeli spomniti na omenjeni umetnini. Keramičarka Tilka Pur­ gar je izdelala skodelico, cvetno kito in klobuček Fani. Miniatur Hieronime in Barbare, bilo jih je deset, pa so že same po sebi le umetnine detajlov. Razstava bo odprta še v dveh naslednjih vikendih, zato si jo lahko še vedno ogledate.

Tokratna nagrajenca sta bila iz gasilskih vrst. Mitja Valenčič je prejel bronasto plaketo Občine Naklo, Brane Teran pa zlato, in pozdravila ju je polna dvorana Kulturnega doma v Podbrezjah.

Prvi nagrajenec je gasilec že 32 let. Bil je predsednik mladin­ ske komisije na občinski in regijski ravni, zdaj je predsednik GZ Naklo. Odlikovan je bil za 20- in 30-letno delo v operativi, je lastnik gasilske plamenice III. stopnje in priznanj GZ I., II. in III. stopnje.

Spremljajoča dogajanja

Na gasilskem vrtu in ob njem se je dogajalo. Na glavnem odru so se zvrstili zborčki in plesne skupine OŠ Naklo in PŠ Podbrezje pod vodstvom Jane Kogovšek, Anje Horvat, Špele Eržen in Nataše Zaletelj. Zapel je tudi MPZ Duplje. Konjeniško društvo je organiziralo vleko traktorja, vzporedno so potekale gasilske igre v teku s samokolnico. Plesali so člani FS Podkuca in igral se je pikado. Ni ga bilo, da ne bi našel kaj zase. Tudi ponudba hrane je bila pestra, od praženega krompirja, golaža, palačink, jabolčnega zavitka in Podbreške potice. Skoraj pošli so lončki s podpisom Ivane Kobilca, v katerih so si mnogi pri­ voščili pravo kavo. Sladke jedi so osrečevale kupce, izkupiček

Drugi nagrajenec je gasilec že 53 let in je dosegel čin »višji gasilski častnik II. stopnje. Za svoje delo je prejel številna odli­ kovanja; gasilsko plamenico III., II. in I. stopnje, gasilsko odli­ kovanje III. stopnje, odlikovanje za posebne zasluge, značko za 50-letno dolgoletno delo, značko za 40 let dela v operativi in srebrno plaketo Občine Naklo.

Prireditev sta po uvodnem pozdravu in nagovoru predsed­ nice KD Tabor Dace Perne vodila Sara Kidan in Maj Tavčar. Po zahvalah, ki jih je trem društvom in režiserju premierne pred­ stave tik po tem podelilo KD Tabor, sta vsebine do podelitve občinskih priznanj prepletle z dvema pesmima, posvečenima prav gasilcem. Povabilo na pogostitev je razveselilo vse, saj se je miza, ki so jo postavili kar zunaj, na predprostor doma, šibila od slano-sladkih dobrot. Zadovoljni in hkrati prijetno presene­ čeni nad predstavo o Znamenitih Podbrežanih so se obiskoval­ ci zadržali še na prijateljskem klepetu, ko niso skrivali pohval in čestitk nad slišanim in videnim. ・

junij 2018

Glas občine Naklo 13

sredica Znameniti Podbrežani

Gledališka predstava podbreških zanesenjakov Jožef Perne, foto: Andrej Valjavec

V soboto, 16. junija, so se nam v predstavi pred slavnostno akademijo Občine Naklo v Kulturnem domu Podbrezje predsta­ vili znameniti Podbrežani. Deset smo jih našteli do sedaj. Kdo so sploh osebe, ki jih imenujemo ZNAMENITI PODBREŽANI? To so ljudje, ki so v preteklosti na nek način zaznamovali našo vas, ji dali določeno vsebino ali značilnost in njeno ime ponesli v svet. Lahko so delovali le v Podbrezjah ali pa so zasloveli v evropskem ali svetovnem merilu. Pogosto pa je tudi naša vas zaznamovala njih. Vsi so stopili na podbreški oder in sprego­ vorili pred polno dvorano. Malo so tudi pokramljali med sabo, našli stične točke, pokazali kak predmet, predvsem pa obudili sebe in svoje življenje.

Franc Pirc, poleg Friderika Barage najznamenitejši misijonar med Severnoameriškimi Indijanci, je v Podbrezjah deloval le pet let, a jo je v tem času napravil za sadjarsko vas. Bil je dobra duša in velja za enega pionirjev države Minnesota. Po njem je imenovanih več ustanov in mesto Pierz. V njegov talar se je oblekel Milan Debeljak. Dejavnost »Podbrežanov« je bila zelo različna.

Joža Tomše plemeniti Savskidol je bil vojak in je dosegel najvišji vojaški čin v takratni avstroogrski vojski: čin podmarša­ la. Prepričljivo ga je zaigral Milan Lukač. Proslavil se je najbolj pri avstrijski zasedbi Bosne.

14 Glas občine Naklo junij 2018

Branko Jeglič, Kosovelov sodobnik in prijatelj, pa je bil nje­ govo nasprotje. Nežna pesniška duša, ki mu usoda ni namenila dolgega življenja. Odlično ga je predstavil Aljoša Bačič.

Peter Žiwobski, Poljak, ki so ga izgnali iz Ljubljane, ker je bil predober in je nato v svoji podbreški delavnici ustvarjal čudo­ vite kipe in baročne oltarje za gorenjske cerkve, se je predstavil prvi. V Podbrezjah je deloval konec osemnajstega stoletja. Od­ lično ga je uprizoril Luka Perne.

Umetnik je bil tudi Peter Rojc, Piskačev s Podtabora, orglar samouk, ki je izdelal okrog 45 teh inštrumentov. Ene od njih, prenovljene, donijo tudi v taborski cerkvi. Podoživeli smo ga v enkratni izvedbi Marka Kavčiča.

Nastopila sta tudi dva podbreška učitelja: Andrej Praprotnik, ki velja za prvaka slovenskih šolnikov, bil pa je tudi narod­ ni buditelj, pesnik in pisatelj, ter Fran Černilec, ki je bil poleg učitelja tudi cerkovnik, poštar, organist in homeopat. Na odru sta obujala spomine na podbreško šolo in svoje življenje v pre­ pričljivih kreacijah Toneta Strliča in Jožeta Skodlarja.

Ivana Kobilca je slikala tudi ves čas predstave in to podbreško poletje. »Videla sem svet in življenje, bilo je lepo in polno solnca« smo slišali iz ust Dominike Jeglič in bilo je, kot da je pred nas stopila res sama Ivana.

Pisatelja Karla Mauserja je uprizoril Ivan Bolka. Umirjeno se

sredica

je sprehodil med publiko, predstavil svoje življenje in delo, po­ vezanost s Podbrezjami in izseljeništvo. Kot bi se sam Mauser vrnil v Podbrezje in obujal spomine.

Zadnja se je predstavila pisateljica Mimi Malenšek, ki se je Podbrežani še živo spominjamo, saj je rada prihajala na kultur­ ne prireditve. Rutinirano jo je uprizorila Urša Kavčič in znova pokazala svoj igralski talent.

Predstavo je popestril pevski vložek »V dolinci prijetni« Cilke Vidmar in Pavleta Kozjeka.

Uro dolgo predstavo je pogosto prekinjal aplavz. Besedilo izpod peresa Jožefa Perneta in v režiji Davida Ahačiča je nav­ dušilo prepolno dvorano. Zopet smo del naše zgodovine in kulturne dediščine približali ljudem. In znameniti Podbrežani so nam lahko tudi zgled in navdih.

Obljubimo ponovitev predstave za letošnje TABORSKE DNE­ VE v oktobru. ・

Slovesna otvoritev športnega parka in krožišča Naklo – sever

Športni park uradno predan v uporabo mladini Jure Renko, foto: Igor Kovačevič

V petek, 11. 05. 2018, je Občina Naklo v uporabo uradno predala novi športni park ter odprla urejeno krožišče Naklo – sever.

Krožišče, ki ga krasi veliki grb občine Naklo, sta z rezanjem traku slovesno otovorila župan občine Naklo Marko Mravlja in direktor Gorenjske gradbene družbe Stanislav Remic. Ob zvokih pihalnega orkestra občine Šenčur so simbolno skozi krožišče prvi zapeljali člani domačih moto klubov Ptički brez gnezda in Moto društvo Oldtimer Naklo.

Podžupan Jure Renko je poudaril, da z novo celostno uredit­ vijo infrastrukture izboljšujemo predvsem prometno varnost, in sicer umirjamo hitrost, voznikom omogočamo varni dostop iz stranskih na glavno cesto, pešcem pa s pločniki in prehodi zagotavljamo varnejšo pot do javno pomembnih objektov. Na

območju zagotavljamo dodatna parkirišča in skrbimo za traj­ nostni razvoj, saj sta dve parkirni mesti opremljeni z električni­ ma polnilnicama.

Sledila je slovesna otvoritev Športnega parka Naklo na ob­ močju, ki je dolga leta veljalo za neurejeno in neizkoriščeno.

Veselo dogajanje so v uvodu priplesale plesalke skupine Čen­ če iz Osnovne šole Naklo z gostjo Evo Pirnat. Sledil je nastop starejše folklorne skupine Podkuca in plesne skupine Pikice z gostjo Tino Veselinovič, ki so s pesmijo Simply the best nazna­ nili slovesno podelitev občinskih priznanj za športne dosežke.

junij 2018

Glas občine Naklo 15

sredica

Po predlogu župana so bili prejemniki občinskih priznanj vsi pretekli udeleženci olimpijskih iger in svetovni prvaki iz naše občine. Zaslužena priznanja je podelil podžupan Jure Renko, ki je na občini zadolžen za šport, kulturo in turizem. Prejemniki priznanj so bili nekdanji smučarski skakalec in trener Matjaž Zupan, biatlonec Mitja Drinovec, padalec Branko Mirt, smu­ čar in trener Gregor Šparovec, plavalec Darko Đurić, hokejist Boštjan Goličič, padalka Ivanka Jelenc, deskarka na snegu Po­ lona Zupan, kajakaš na divjih vodah Jure Meglič, atletinja Bri­ gita Langerholc, maratonec Sandi Novak in smučarski skakalec Anže Semenič.

Slednji je poleg priznanja za svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, letos januarja v Zakopanih na Poljskem, prejel tudi do­ nacijo Občine Naklo v višini 2.000 EUR iz rok župana, ki mu je zaželel uspešno nadaljevanje športne poti. Predsednik Nordij­ skega smučarskega kluba Tržič FMG Matija Stegnar je dejal, da imajo iz naklanske občine več skakalk in skakalcev, zato je na licitacijo predal startno številko s podpisi reprezentantov. Ves izkupiček, številka je bila prodana Gorenjski gradbeni družbi za 420 €, bo v celoti namenjen mladim športnikom iz naše občine. Župan Marko Mravlja je poudaril, da je športni park obljubil in ga tudi dokončal v tem mandatu. Gre za rezultat uspešnega sodelovanja občinske uprave z občani, ki so bili aktivno vklju­ čeni v izbor vsebine parka. Sestavljajo jo »pump track« oziro­ ma poligon za vožnjo po grbinah, »street workout naprave« za fitnes na prostem, plezalna stena z razglednim stolpom in s šotorom pokrito hokejsko igrišče, ki bo poleti namenjeno inli­ ne hokeju ter ostalim športom, pozimi pa bo drsališče. Z novo infrastrukturo v parku so predvsem mladi dobili kraj za kva­ litetno preživljanje prostega časa, občina pa medgeneracijski center s strateško pomembnimi objekti, kot so vrtec, dom za ostarele, večnamenski objekt s knjižnico, lekarno, splošno in očesno ambulanto ter občinsko upravo na enem mestu.

Novi športni park so z rezanjem traku slovesno otvorili žu­ pan Marko Mravlja, podžupan Stane Oman in direktor Gorenj­ ske gradbene družbe Stanislav Remic. Veselo praznovanje se je nadaljevalo z ansamblom Modrijani pozno v noč. Za vso organizacijo je poskrbel Pump bar Naklo, ki bo zadolžen za upravljanje parka in vso koordinacijo dogajanja v njem. ・

Slavnostna akademija ob 70-letnici TVD Partizan Podbrezje s podelitvijo jubilejnih priznanj

V Podbrezjah ima šport zgodovino Nataša Kne, foto: Primož Pičulin

S

lavnostna akademija ob 70-letnici TVD Partizan Podbrezje v podbreškem kulturnem domu je bila priložnost, da smo se ozrli v preteklost, prihodnost in se zahvalili tistim, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju športne kulture v vasi. Jubilejna priznanja so tako prejeli Blaž Fister, Občina Naklo, Matic Šefer, Tomaž Fister ter Mojca in Urška Kržišnik.

Kot je v pozdravnem govoru povedal predsednik TVD Parti­ zan Podbrezje Jernej Jeglič, je društvo v svoji 70-letni zgodovi­ ni dokazalo, da je v Podbrezjah dovolj zanesenjakov, ki skrbijo za športno udejstvovanje vaščanov. Za prihodnost pa, da si Podbrežani želimo ureditev večnamenskega igrišča na Trati, kjer so že med obema svetovnima vojnama vaščani pripravljali športne igre in tekmovanja. Generalni direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Boro Štrumbelj je v slavnostnem govoru izpostavil pomen sponta­ nega ali pa organiziranega športa v različnih majhnih skupnos­ tih po vsej državi, saj so prav takšne skupnosti med drugim tudi zibelke za vrhunske športnike. Slavnostno akademijo sta s kulturnim programom popestrila mlada glasbenika. 10-letna violinistka Hana Šavs iz Dupelj in 10-letni harmonikar Andraž Aljančič iz Podbrezij.

rodno-buditeljsko vlogo, tako kot številna druga, denimo kul­ turna društva. Vendar zgodovina ni prizanesljiva. Po 2. svetov­ ni vojni so Sokoli sicer priznali nesporno narodno-buditeljsko

Zgodovina športa v Podbrezjah

Organizirana športna zgodovina v Podbrezjah sega v leto 1931. Pred 87 leti je bilo v Podbrezjah ustanovljeno sokolsko gibanje. Prvo sokolsko društvo je bilo sicer ustanovljeno v Ljub­ljani že leta 1863. Sokolstvo je imelo zelo pomembno na­

16 Glas občine Naklo junij 2018

Nataša Kne, voditeljica akademije

sredica Tonkli, Ivan Drinovec, Miro Šalej, Milena Vrhovnik, Evgen Eržen, Janko Pavlin, Pavel Debeljak, Blaž Fister in danes Jernej Jeglič.

Jeglič je predsednik z najdaljšo tradicijo, saj društvu predsedu­ je že 18 let z vmesno prekinitvijo od leta 1986.

Prihodnost vaškega športa zagotovo ni ogrožena, si pa Podbrežani želimo, da bi dobili športno igrišče, ki bi se nevsilji­ vo vklopilo v vaško kakor tudi naravno okolje, saj naj bi nastalo ob robu gozda, ki ga želimo ohraniti. ・ Podbreški športni anekdoti

Na slavnostni akademiji ob 70-letnici TVD Partizan Podbrezje so od leve proti desni Blaž Fister, Občina Naklo (Marko Mravlja), Jernej Jeglič, Silvo Šefer (za sina Matica), Tomaž Fister, Duo Kržišnik (Urška in Mojca). vlogo, vendar le v Sloveniji, drugje po Jugoslaviji so se Sokoli pridružili napačni strani. Tako je ime odneslo. Nadomestilo ga je takrat ideološko edino sprejemljivo – Partizan. Tako so tudi v Podbrezjah leta 1948 ustanovili v TVD Partizan Podbrezje.

Po osamosvojitvi je nekaj športnih društev v Sloveniji obdržalo ime Partizan, nekatera so se preimenovala nazaj v Sokol, spet druga našla drugačna imena, pomene in vsebine, ki niso vedno povezane s tradicijo športnega prostovoljstva. Športna društva in društva nasploh so v preteklosti imela precejšno vlogo pri vzgajanju človeka in zglednega državlja­ na. V tem smislu so bila nekakšen ideološki podaljšek države.

To je razvidno iz zapisa v statutu TVD Partizan Podbrezje iz leta 1964, v katerem je bilo med drugim zapisano: »Dolžnosti aktivnega člana so: da z rednim delom pri fizični vzgoji utrju­ je in izpolnjuje svoje zdravje, fizične in športne sposobnosti …, da v privatnem življenju redno izpolnjuje obveznosti učen­ ca, študenta, delavca, uslužbenca itd. in daje pozitiven vzgled človeka in športnika.« Športna društva so imela tudi kar pre­ cejšnje pristojnosti. Tako je bilo v statutu podbreškega še do­ dano, da je naloga društva: »… da jamči zdravstveno kontrolo svojih članov, da vzgaja člane, da bodo dobri učenci, študenti, proizvajalci in uslužbenci ter predani državljani Socialistične Jugoslavije.« Kot je zapisano na spletni strani društva, sta se: »… zaradi tradicije in splošnega trenda takratnih športnih panog najprej razvili talna telovadba oz. proste vaje in orodna telovadba. V kasnejših letih so člani društva tekmovali še v naslednjih discip­ linah: atletika (teki, skok v daljavo, skok v višino, met žoge), smučarski skoki in teki, veleslalom, nogomet, kegljanje, bali­ nanje, tenis, namizni tenis in judo. Nekaj članov pa je preseglo društveni okvir, zato so v novih okoljih samostojno oz. z eki­ pami postali republiški, državni, balkanski in evropski prvaki.« TVD Partizan Podbrezje ima svoje prostore v Kulturnem domu, nogometno igrišče Pod farovžem je na Franckovem zemljišču.

Balinišče na Bistrici je opuščeno, prav tako vadbišče na Trati, ki čaka, da spet postane središče podbreškega športa.

TVD Partizan Podbrezje je vodilo 12 predsednikov in ena predsednica

Prvi predsednik TVD Partizan Podbrezje je bil Dušan Humar.

Sledili so Franci Gros, Polde Šparovec, Ludvik Vidic, Stanko

Diskvalifikacija zaradi šnopsa (1949) Joža Šparovec pripoveduje: »Podbreški smučarski skakalci Boltov Janez, Matijovčev Nejko, Pavlinova Lojz in Marka ter Šmarnčov Joža smo se v nedeljo zgodaj zjutraj zbrali na železniški postaji v Podnartu. Najprej smo se odpeljali do Jesenic, počakali šihtarje nočne izmene in potem nadaljevali pot do Rateč.

Smuči smo dali na ramo in hajd do 60-metrske skakalni­ ce ob železniški postaji. Naša oprema ni bila kaj prida, v žepu Boltovega Janeza pa smo imeli stekleno floharco s šnopsom. Po prijavi in odhodu na zaletišče nas je budni štarter ustavil in zaradi ugotovljenega nedovoljenega po­ živila v žepu Boltovega Janeza vse diskvalificiral. Razoča­ rani smo počakali popoldanski vlak do Jesenic, tam še enkrat počakali šihtarje, tako da smo se šele ob petih po­ poldne vrnili v Podnart. Sicer pa nismo bili tako slabi ska­ kalci, saj smo na tekmah v Kropi, v Podnartu, v Naklem in še marsikje drugje večkrat naredili zmedo med favoriti.« Povojne konjske, kolesarske in motorske dirke Ivan Drinovec pripoveduje: »Kmalu po ustanovitvi društva smo se Podbrežani zbi­ rali tudi na domačih konjskih, kolesarskih in motorskih dirkah. Štart je bil vedno pred Franckom, potem pa nas je dirkaška pot vodila skozi Podtabor na Klanec in po no­ vinski cesti do cilja na Trati. Celotna proga je potekala po makadamskih poteh, zato je marsikateri ovinek za vozni­ ke konjskih vpreg, kolesarje in motoriste predstavljal ve­ liko težavo. Gledalci, dobri poznavalci, so se zato najraje zbirali v Novinah, kjer so lahko opazovali nesrečnike, ki nismo uspeli zvoziti skoraj pravokotnega ovinka. Veliko tahmašnih oblek je bilo zato potrebno zakrpati.« Anekdoti je na Slavnostni akademiji ob 70-letnici TVD Partizan Podbrezje prebral dvakratni udeleženec para­ olimpijskih iger, dvakratni svetovni prvak, rekorder na 50 metrov delfin, bronasti ter srebrni na evropskem plavalnem prvenstvu leta 2016 ter slovenski športnik leta 2013 Darko Đurić.

Prispevke in fotografije za junijsko številko ­pošljite do petka, 14. septembra 2018, na elek­tronski ­naslov urednistvo.glasnaklo@gmail.com. Bese­ dila opremite s fotografija­mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo. junij 2018

Glas občine Naklo 17

sredica Priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo

Prostovoljstvo je dar in poslanstvo Povzeto iz obrazložitev za priznanje

I

gor Jarc je iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejel najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju civilne zaščite, reševanja ter socialne dejavnosti.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v ponedeljek, 11. 6. 2018, priredil sprejem ob podelitvi državne nagrade in priznanj na področju prostovoljstva za leto 2017. Gre za naj­ višji državni priznanji za izjemne dosežke na področju prosto­ voljstva, njegove promocije in razvoja, ki jih prostovoljkam, prostovoljcem oziroma prostovoljskim organizacijam vsako leto podeljuje Odbor Republike Slovenije za podelitev držav­ nih priznanj na področju prostovoljstva. Najvišje državno priz­ nanje – nagrado na področju prostovoljstva 2017 – je prejelo slovensko društvo Hospic. Podelili so še šest priznanj, na pred­ log Občine Naklo oz. naklanskega župana Marka Mravlje ga je prejel tudi Igor Jarc iz Naklega za izjemne dosežke na področju civilne zaščite, reševanja ter socialne dejavnosti. Že več let let­ no opravi preko 600 ur prostovoljnega dela predvsem na štirih področjih, kot gasilec v PGD Naklo, član Zveze Sožitje, član Gorenjske regije Civilne zaščite in Turističnega društva Naklo.

Igor Jarc je pristopil v PGD Naklo v rani mladosti kot pionir.

Osnovni tečaj za gasilca je opravil leta 1985. Stalno se je izo­ braževal na vseh področjih in od svoje polnoletnosti aktivno sodeluje na vseh področjih. Sedaj je gasilski častnik prve stop­ nje. Od leta 2003 do 2013 je bil podpredsednik, od leta 2013 do 2018 poveljnik, sedaj pa je predsednik društva. Vedno je pripravljen pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni ob nesre­ čah oziroma dogodkih, ki so javljeni na center za obveščanje.

Sodeluje pri intervencijah, vajah, redarstvih, tekmovanjih, pre­ ventivnih delih v društvu, ter prenaša svoje znanje na mlajše.

V zvezi Sožitje aktivno sodeluje že vrsto let. Na začetku je sodeloval kot prostovoljec pri programu vseživljenjskega uče­ nja in se z osebami z motnjami v duševnem razvoju vključeval v program kot njihov spremljevalec, kasneje pa tudi kot vodja programa. Obe funkciji je opravljal uspešno in se pri vodenju in organizaciji izredno izkazal. Pri spremstvu je v svoji skupini znal najti skupne točke udeležencev in jim tudi pomagati pre­ seči njihove razlike, saj se le na ta način da uspešno zaključiti tedenski tabor. Kot vodja programa je vedno deloval povezo­ valno med vsemi udeleženci ter znal spodbujati sodelovanje tudi med tistimi udeleženci, ki so se na programu šele spoznali.

V mandatnem obdobju 2014–2018 je postal aktivni član komi­ sije programa vseživljenjskega učenja. Svoja znanja in izkušnje kot mentor prenaša novim vodjem programov. Kot dolgoletni izkušeni sodelavec v tem programu se udeležuje tudi vsako­ letnih izobraževanj in vrednotenj programa, ki so namenjena tako spremljevalcem kot vodjem programa. S svojim znanjem in izkušnjami pomaga pri planiranju programa ter tudi pri nje­ govi evalvaciji.

V civilno zaščito je vstopil najprej v ekipo za popolnitev regij­ skega centra za obveščanje Kranj, nato pa v tehnično reševalno enoto, oddelek za tehnično reševanje, kot namestnik oddel­ ka in to funkcijo opravlja še danes. Svoje obveznosti opravlja požrtvovalno in vdano. Udeležil se je pri pomoči Koroški regiji pri poplavah v Slovenj Gradcu in nudenju pomoči pri migraci­ jah beguncev v Dobovi.

18 Glas občine Naklo junij 2018

Pri turističnem društvu Naklo je aktivni član, predsednik nadzornega odbora in kolikor še čas dopušča pomaga pri aktivnos­tih turističnega društva.

O prostovoljstvu pove: »Današnje življenje pogosto piše dru­ gačne zgodbe, bolj materialistične, in velikokrat kdo vpraša, koliko bi zaslužil kot prostovoljec. Vsakemu povem, da pros­ tovoljstva ne gre pogojevati s sistemom nagrajevanja, ker se potem več ne pogovarjamo o prostovoljstvu. Prostovoljstvo je dar in poslanstvo, ki postane način življenja. Torej ga vzameš z obema rokama, ali pa ga (s)pustiš.« ・

Vsem občankam in občanom ponosno čestitamo ob dnevu državnosti in ob občinskem prazniku. Želimo vam prijetno praznovanje!

Občinski odbor NSi Naklo

kulturni odmev Revija pevskih zborov občine Naklo

Dober glas seže v deveto vas Daca Perne

L

etošnja revija občinskih pevskih zborov se je odvila v Podbrezjah in je navdušila tako obiskovalce kot ocenjevalca, prof. Silvana Bašo. Ob tej priložnosti je župan Marko Mravlja podelil nagrade podbreškim mojstricam potice.

Slovencem je zborovsko petje zelo pri srcu, gojimo ga s tisto ljubeznijo, ki v taki meri ni lastna prav velikemu številu naro­ dov. Biti pevec v zboru je poslanstvo in obenem hvaležnost za dar glasu, s katerim se pevec lahko pridruži drugim glasovom, da skupaj ustvarijo melodijo, ki odraža harmonijo vesolja. Prav zato dvig čustvene inteligence najmočneje spodbuja glasba, znotraj nje pa človeški glas.

Po pozdravu in nagovoru predsednice KD Tabor in hkrati organizatorja prireditve, Dace Perne, je zbore pozdravila tudi predsednica Komisije za kulturne dejavnosti občine Naklo Sandra Smodiš, ki je odlične nastope zaželela vsem zborom, obiskovalcem pa prijetno poslušanje z nekaj lepimi izreki o glasbi, ki jih poznamo v slovenskem prostoru.

Zborovsko petje pa sta na reviji z besedami suvereno pre­ pletla mlada voditelja Nika Drinovec in Maj Tavčar ter zaželela vsem, da bi v zvoke spremenjene besede obiskovalce in izva­ jalce ponesle in razveselile.

Nastopilo je 7 zborov, katerih pesmi so bile natisnjene na koncertnem listu. Vsak zborovodja je ob koncu nastopa prejel monografijo Ivane Kobilca s posvetilom, plaketo s priznanjem in šopek. Pri podelitvi je sodeloval župan Marko Mravlja, po­ magali pa predsednica društva in mlada voditelja, ki sta pred zapete pesmi ob predstavitvi posameznega zbora prebrala iz­ brane verze pesnice Fanike Križaj iz njene knjige Izpoved srca in pesnika Milana Debeljaka iz 5. knjige z naslovom Recept za pesem.

Zbore je ocenjeval profesor Silvan Baša in takoj za Dupljan­ kami, ki so zbor presežkov v naši občini, pohvalil še posebej prepevanje vseh treh mladih skupin FS Podkuca, ki so predsta­ vile ljudske pesmi. Takole je zapisal: »Nad vsemi tremi zasedba­ mi sem navdušen. Pohvalno je, da z mladimi delate tako dobro in z žarom, kar se je videlo in slišalo na nastopu. Presenečen sem bil nad odlično ljudsko izvedbo pesmi s solističnimi uvodi »intonacijami«, brez intonacije na inštrumentu, da so potem lahko tudi vsi ostali pevci v primernih višinah oz. obsegu odpeli svoje štime. Zelo sem zadovoljen z jasno izgovorjavo in dikcijo ter posledično razumljivostjo besedila.«

Nastopili so še trije pevski zbori. Prvi je nastopil domači CMeP zbor Podbrezje. Zbor skupaj vodita brat in sestra – Jan­ ko Kozjek iz občine Domžale in Majda Odar iz občine Bohinj. V zadnjem času pa zelo pogosto pomaga in vodi tudi Nena Rion.

Tako nadaljujejo tradicijo svojega deda in pradeda Janeza Koz­ jeka, ki je več kot pol stoletja vodil pevski zbor.

Kot peti je bil na vrsti Mešani pevski zbor Dobrava Naklo, ki že 23 let deluje pod taktirko Andreja Zupana in je pred 25 leti predlagal uvedbo občinske pevske revije.

Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje, ki se je predstavil kot zadnji, sedmi, šteje preko 20 članov in uspešno prepeva že več kot 85 let. Začetki pevskega zbora segajo v leto 1929. Zadnje leto pa deluje pod taktirko opernega pevca in profesorja De­ jana Herakovića.

Ker Podbrezje zadnja leta postajajo vse bolj prepoznavna vas tudi zaradi Ivane Kobilca in letos zaradi kraljice slovenske potice – Podbreške potice, je ob koncu KD Tabor vsem 15 gos­ podinjam, mojstricam peke podelilo šopke; štirim, ki pa so so­ delovale na festivalu na Otočcu in zmagale, pa župan Marko Mravlja še posebna darila s priznanji. Ob tem jim je namenil tudi nekaj hvaležnih besed, saj so ime občine ponesle po Slo­ veniji, v bodoče ga bodo morda še kam dlje.

Našim »poticopekaricam« pa je prisrčno zahvalo pripravila še gospa Mara Černilec. Prav zanje je v imenu zbora KUD Dob­ rava Naklo spesnila pesem, ki je ni zapela, saj zanjo še nihče ni napisal not.

Ena od treh pevskih skupin FS Podkuca

Podelitev priznanj in daril

Šopek za poklon

junij 2018

Glas občine Naklo 19

kulturni odmev Najboljša potica Zelo, zelo rada imam potico, a ne vem, kako naj jo naredim. Čeprav berem knjige kuharske, mi nikoli dobra ptica ne uspe.

Danes v Podbrezjah prepevamo in na tista dekleta mislimo, ki najboljšo potico v Sloveniji spečejo in najvišja priznanja za to dobivajo.

Nocoj smo tukaj zbrani pevci občine in Vam želimo, da še kakšno potico pogruntate in drugo leto spet zmagate.

Za tako enkratno zmago Vam res iskreno čestitamo in prosimo, da nam poveste skrivnost, kako dobro potico lahko spečemo. ・

Projekt družinske pismenosti v Naklem

Gospodinje, ki so spekle potico za ocenjevanje in zaščito podbreške potice, so od leve proti desni: Irena Zupan, Jana Aljančič, Veronika Aljančič, Barbara Pogačnik, Katarina Pirih, Zdenka Purgar, Ana Jeglič, Tatjana Jerala, Ivanka Kne, Mari Markič, Marija Štaut.

Družinska pismenost – Vozi me vlak v dalje mag. Helena Krampl Nikač

V Mestni knjižnici Kranj smo se lotili raziskovanja družinske pismenosti v okviru projekta Family literacy works!, ki ima v procesu izobraževanja in vzgoje otrok vse večjo vlogo in po­ men.

Pismenost je po definiciji nacionalne strategije za razvoj pis­ menosti, opredeljena kot »trajno razvijajoča se možnost po­ sameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v družini, šoli, na delovnem mestu in v druž­ bi. Pridobljeno znanje in spretnosti ter razvite sposobnosti po­ samezniku omogočajo uspešno in ustvarjalno delo, osebnost­ no rast ter odgovorno delovanje v poklicnem in družbenem življenju.« Danes vemo, da je pismenost večplasten koncept in da je bistvena tudi za družbeni in gospodarski razvoj. Gre za po­ memben dejavnik v življenju vsakega posameznika, ki pisme­ nost razvija od rojstva in tudi še v odrasli dobi. Gre za proces vseživljenjskega učenja. Preučevanje pismenosti se je danes razvilo v obsežno interdisciplinarno vedo. Strokovnjaki pisme­ nost označujejo kot multiple literacy ali multiliteracy.

20 Glas občine Naklo junij 2018

kulturni odmev

Govorimo torej tudi o novih pismenostih ali o modalni pis­ menosti, mnogopismenosti ali, kot jo opredeli Grosmanova, večrazsežnostni pismenosti: »Oznaka večrazsežnostna pisme­ nost ali sestavljena pismenost / … / želi opozoriti na potrebo po preseganju pogoste omejitve pojmovanja pismenosti na branje in pisanje ter opozoriti, da danes ti dve obliki pismenos­ ti sicer ostajata temeljni za vse druge pismenosti, vendar ne zadoščata več za vsakodnevne in smiselne jezikovne rabe, ki so potrebne za osebno družbeno in jezikovno delovanje v 21. stoletju.« (Grosman, 2011: 20 v Razvijanje različnih pismenosti) Tudi v družinskem okolju lahko prepoznamo različne pisme­ nosti, ki so pomembne za razvoj otrok in za odrasle. Vrste pis­ menosti, ki se dogajajo v družini in jih podpirajo ter razvijajo tudi v izobraževalnem sistemu, so: porajajoča se pismenost, začetna pismenost, funkcionalna pismenost, matematična pis­ menost, informacijska in digitalna pismenost, naravoslovna pis­menost, glasbena pismenost, pismenost odraslih.

Pri tem imajo ključno vlogo moderatorji družinske pismenos­ ti (starši, vzgojitelji, učitelji in tudi knjižničarji).

Različni programi družinske pismenosti po svetu so po­ kazali, da ni enega samega univerzalnega modela družinske pismenosti. Ugotavljamo, da so modeli družinske pismenosti kulturno in geografsko pogojeni, saj izhajajo iz potreb lokalne in širše skupnosti.

Vseeno pa družinsko pismenost kot kompleksen in dinami­ čen koncept lahko najširše razumemo kot »naravno nastaja­ joče izobraževalne dejavnosti v okviru doma in družine.« (Gr­ ginič, 2006: 12) »Vključuje pa tudi bralno kulturo in navade, povezane s pismenostjo.« (Knaflič, 2002: 38) Starši kot otrokovi prvi učitelji imajo pri tem ključno vlogo.

Eden od osnovnih ciljev vseh programov družinske pismenosti, poleg razvijanja in dvigovanja pismenosti, je starše ozavestiti o tem oz. jim pri tem pomagati.

V večini primerov se vsi ukvarjamo z bralno pismenostjo in niti nismo pozorni na ostale vrste pismenost.

Pri pregledovanju literature sem našla večje število pismenosti.

Kriteriji pismenosti variirajo od družbe do družbe, poudarje­ na je zlasti recepcijska sposobnost, tj. branje in razumevanje, manj pa sposobnost tvorjenja informacij. Pogosto se poleg veš­čine branja in pisanja upoštevajo tudi druge spretnosti, kot sta uporaba računalnika ali sposobnost računanja – matematična pismenost, saj mnogi ljudje ne znajo brati črk, znajo pa brati številke in se kljub temu, da ne znajo brati, lahko v ome­ jenem obsegu naučijo uporabljati računalnik.

Vedno več informacij je namreč slikovne, zvočne in filmske narave. Nove oblike pismenosti, ki jih je omogočil napredek tehnologije, so medijska pismenost. Slednje pomeni, da so pridobili kompetence, ki omogočajo ljudem ustvarjanje, oce­ njevanje in analiziranje sporočil v medijih. Poznamo pa tudi računalniško pismenost, kar pomeni, da imamo sposobnost uporabe računalnikov in računalniške tehnologije, informacijska pismenost, elektronska pismenost – imamo spretnost komunikativnega izkoriščanja celotnega potenciala elektron­ skih medijev). Poznamo tudi glasbeno pismenost torej imamo sposobnost branja not ali celo komponiranja. Zanimiva je tudi kartografska pismenost – sposobnost orientiranja po zemljevidu, vpisovanje geografskih podatkov v javno dostop­ ne zemljevide na spletu, kot sta npr. Google Earth ali Geopedi­ ja), ekološka pismenost, kulturna pismenost, državljanska pismenost idr..

Izraz nova pismenost zajema take spretnosti, kot so sestav­ ljanje SMS-ov in komunikacija po e-pošti, pisanje bloga, pos­ tavitev in vzdrževanje spletnih strani, komentiranje spletnih objav, sodelovanje v socialnih omrežjih (Facebook, YouTube ipd.), snemanje, postavitev in objavo slik, videa in glasbe, pisa­ nje in objavljanje leposlovja, npr. fanovskega pisanja.

Zagotovo niste mislili, da obstaja toliko najrazličnejših pis­ menosti.

V okviru mednarodnega projekta spodbujanja družinske pis­ menosti Family Literacy Works! so potekala zabavna druženja pod naslovom »Vozi me vlak v daljave ...«, štiri torke v maju od 17.30 do 18.30 pri lokomotivi in vagonu v Naklem. Skozi venček pravljičnih zgodb in aktivnosti za celo družino smo spoznali domači kraj in njegovo kulturo in dediščino. Ak­ tivni so bili lahko vsi družinski člani. Spoznavali smo bralno pismenost in ostale aktivnosti, ki vključujejo znanje branja. Do­ gajanje smo preselili na lokacijo k vlaku in lokomotivi, ker je potrebno brati povsod in ga potrebujemo na vsakem koraku.

Delavnice so potekale tako, da so pri delu sodelovali tudi starši, ki so skupaj z otrokom sestavljali delovno ekipo.

Prva delavnica je nosila naslov Cesar v Naklem. Posluša­ li smo Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila. Dobili smo krasno iztočnico za pogovor o gradovih, cesarjih pa tudi o kuharskih receptih. Z obiskom cesarja je seveda povezana zgodba o kranjski klobasi in raziskali smo številne možnosti uporabe kranjske klobase. Pogledali smo si tudi, kako so živeli na srednjeveških gradovih pa na kmetiji …

Vsaka družina je dobila knjigo, ki je bila malo prilagojena nji­ hovim sposobnostim. Npr. družine z manjšimi otroki so prejeli slikanice, tisti s starejšimi otroki pa že bolj odrasle – npr. ku­ harske, zgodovinske knjige. Dve družini sta se javili, da bosta podatke poiskali tudi preko interneta.

V vsaki knjigi jih je čakalo navodilo za delo in naloge, ki so jih morali skupaj rešiti. Vsi so (smo) se takoj vrgli na delo in

junij 2018

Glas občine Naklo 21

kulturni odmev na vlaku je bilo živahno. Veselo smo gledali, listali, iskali. Ob koncu raziskovalnega dela je sledilo poročanje in vedno smo izvedeli veliko novih podatkov.

Prvi je sledila druga delavnica, ki je imela naslov Gremo na izlet – Naklo.

Ob tej bi pa lahko rekli, da smo razvijali kartografsko pis­ menost, saj smo raziskovali zemljevide. Iskali smo kraje na ze­ mljevidu, prepoznavali najrazličnejše piktograme. Poleg tega smo prebirali še prospekte pa tudi »resne knjige«.

Naše delavnice pač niso mogle mimo praznovanja Dneva čebel. Tretja delavnica je bila namenjena čebelam. Tu nam je s predstavitvijo dela in življenja čebel pomagal čebelar Mar­ kič Janez. Prebrali smo še prospekte, se igrali »čebelji ples« – sporazumevanje brez besed, in se naučili hitro in lepo narisati čebele.

Za zaključek pa smo se posvetili vlakom oziroma potova­ njem in železnici. Spoznali smo najrazličnejše vrste vlakov.

Pogledali smo, kako se je razvijala železnica v Sloveniji. Ste že slišali za Transibirsko železnico? Poznate najhitrejše vlake na svetu? Vse to in še več smo našli v številnih knjigah, ki smo jih prebirali na delavnici.

Na vseh delavnicah so nastale tudi čudovite pobarvanke.

Vsaka delavnica je imela svojo vsebino. Vsem pa je bilo skup­ no, da smo se zabavali, odkrili veliko novih stvari in spoznali, da beremo lahko povsod, da beremo najrazličnejše stvari in da pri tem uživamo. Poleg tega smo se družili in postali prijatelji.

Skupaj smo razmišljali, ustvarjali in se zabavali Za odlično sodelovanje se moramo zahvaliti tudi Konjeniš­ kemu društvu Naklo, čebelarju Janezu Markiču, podjetju Pe­ lar, Proizvodnja in Prodaja, d.o.o.. Zahvala gre vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri tem projektu.

Jeseni pa nadaljujemo na vlaku ali pa v knjižnici. ・

Razstava v Pirčevi dvorani na Taboru

Čebele v slikah

Za KD Tabor Podbrezje zapisala Daca Perne

N

a pobudo Slovenije je Generalna skupščina Združenih narodov 20. maj, ki je rojstni dan našega Antona Janše, razglasila za svetovni dan čebel. Vsi vemo, da so ta mala, nadvse marljiva bitja izredno pomembna za preživetje človeka. Že Albert Einstein naj bi svaril: »Ko bo izginila še zadnja čebela, bo človek preživel le štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.« Za razstavo so svoja dela poleg Barbare Pogačnik, Ronke Kozjek in Dane Šemrov, ki so razstavo pripravile, dodali še Franci Markovec, Metka Mauser, Matjaž Mauser in Tilka Purgar. Tokrat se je prvič predstavila še petletna Eva Torkar.

Na razstavi je bila tudi Panjska končnica iz leta 1934 z zani­ mivim zapisom: «Čez ograjo vrta gleda, mnogo znanih je ljudi, deva bleda jezno gleda, njega od nikoder ni.« Zraven je stal prečudovit šopek medonosnih cvetlic, ki so kar pričarale lep cvetoč travnik, kamor bi čebele z veseljem poletele. Jih ohra­ njamo dovolj? Dovolj dobro poskrbimo za hrano čebelam, ki preletijo tisoče kilometrov za kozarec medu, ki jim ga odvza­ memo ljudje? Bodimo dobri do njih, one do nas nedvomno bodo. Mislim, da bi nam verjele, saj so bile panjske končnice tako skrbno naslikane, tako lepo upodobljene čebele na trav­ niku, tako slikoviti čebelnjaki, kar vse je ta dan pričalo o člove­

kovi ljubezni do teh skromnih in delovnih bitij. Ja, ne rečemo živalic, saj tudi rečemo, da je čebela umrla in ne poginila.

Za začetek kulturnega dela programa na otvoritvi smo v odr­ ski interpretaciji Milenke Jekovec poslušali besedilo pesmi Stari čebelar, nato šele je zazvenela pod prsti harmonike spet odlič­ nega Andraža Aljančiča. In še naprej sta imela glavno vlogo pri kulturnem delu programa. Z branjem odlomka iz biografske­

Panjske končnice je naslikala Ronka Kozjek Hieronima.

Čebelnjak Francija Markovca

22 Glas občine Naklo junij 2018

kulturni odmev proti Zabreznici, kjer se je tako rad s svojimi čebelicami, svojimi prijateljicami pogovarjal Anton Janša. Kar videla bi, kako sonce zašlo je za goro in kako mrak je padel na zemljo, ko je bil nemir v njegovem srcu, ko stopil je čez prag v svoj stari čebelnjak.« ・

Obiskovalci ga romana Antona Janše z naslovom Zlati roj naše pisateljice Mimi Malenšek pa je del dodala tudi Dana Šemrov. V nadalje­ vanju se je glas harmonike prepletal z glasom povezovalke, ko nas je popeljal v spomine otroštva s pesmijo Ciciban in čebela Otona Zupančiča, ki v predzadnji kitici zatrjuje: »Če pa ne laže Ciciban, potem je fant od fare; naj skače, vse potare, da le ne laže Ciciban!« Pomenljivo, kajne?

Po zaključenem kulturnem programu smo obiskovalce po­ vabili k ogledu razstave, ki se je nadaljevala s prijetnim klepe­ tom ob domačih slaščicah z veliko vsebnostjo medu, kar se za tako razstavo spodobi. Spekla jih je seveda Barbara Pogačnik, pri postrežbi pa pomagala Jana Aljančič.

Naj zapišemo še nekaj zanimivosti o Antonu Janši, ki je pod vladavino Marije Terezije leta 1770 postal cesarsko-kraljevi uči­ telj čebelarstva. Poleg poučevanja je čebelaril na vrtu cesarice, potoval po Spodnji Avstriji, Moravski, Češki in predstavljal svo­ ja odkritja povezana s prevažanjem čebel na ajdovo pašo. An­ ton Janša je v nemškem jeziku napisal dve temeljni čebelarski knjigi: Razprava o rojenju čebel (1771) in učbenik Popolni nauk o čebelarstvu. Janša je umrl 13. septembra 1773 na Dunaju.

Cesarica Marija Terezija je po njegovi smrti izdala ukaz, po ka­ terem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah.

Njegove čebelarke nasvete čebelarji upoštevajo še danes. Po vsem svetu je z Janševo pomočjo zaslovela avtohtona sloven­ ska čebela kranjska sivka. Vsa Janševa odkritja so kasneje po­ trdili znanstveniki.

Razstava je bila lepo obiskana in odprta še dva naslednja vikenda. Mi pa smo ob teh obiskih modrovali takole: »Če bi bila gospa Mimi Malenšek še z nami, bi gotovo s seboj prinesla svoj Zlati roj, sedla na klopco pod taborsko lipo in se zazrla

Barbara Pogačnik - čebela na jablanovem cvetu

Razstava čipk v Podbrezjah

Čipka nekoč in danes Milenka Jekovec

V dvorano na Taboru v Podbrezjah so se v petek, 20. apri­ la, odprla vrata. V objemu Pirčevega doma so zažareli izdelki klekljaric, članic skupine Taborske Urške. Vztrajne klekljarice, ki jih vodijo prizadevne mentorice Anica Hvasti, Francka Šubic in Milena Hafnar Jerič, se že tretje leto učijo in dopolnjujejo svoje znanje pri: »prekrižaj, v levo zasuči, predeni, pravilo je to za čipko, ki nastajala bo,« kot je v svoji pesmi, ki jo je tudi sama prebrala, njihovo učenje in utrinke druženja z njimi opi­ sala Anica Hvasti. Pomladni čas pa je čas, da se odprejo okna,

da sonce obsije, kar je nastajalo v zimskih večerih, ob vpraša­ njih in navodilih, pomoči in smehu, ob prijetnem druženju v toplem razredu podbreške šole, kjer so se tečajnice sestajale.

Pomladni čas je čas za razstave.

In na razstavi je bilo zares kaj videti. Ostro oko in veliko mero okusa ob profesionalnem pristopu in seveda znanju je zopet pokazala Marjanca Ambrožič Jeglič, ki je skupaj z men­ toricami oblikovala prostor, kjer so čipke zasijale v svoji prvin­ ski lepoti in nudile počitek očem in pogledom obiskovalcev.

junij 2018

Glas občine Naklo 23

kulturni odmev Naslov razstave zgovorno pripoveduje o časovnih obdobjih, v katerih so čipke nastajale. Zaradi tega je bila potrebna dodatna energija mentoric, saj so poiskale ljudi, ki so v svojih predalih še vedno hranili čipko svojih prednikov, jih zaprosile za začas­ no izposojo in seveda poskrbele, da so se jim čipke nepoško­ dovane tudi vrnile.

Tako se je na mizici znašel prt Matijovčeve mame iz Podbre­ zij, na skrinji čipke Marije Strlič iz Žirov, na postelji posteljnina iz bale Žgajnarjeve stare mame iz Ljubnega, pa pregrinjalo in copatki, v katere so pri sv. krstu obuli dojenčka, zavesa z všito čipko in še mnogo drugega. Lepo ohranjenim čipkam iz pre­ teklosti so se pridružile čipke mlajšega datuma in motivi se­ danjega časa: metulji, rožice, angelčki, mucki, ptički, zajčki, še kakšna sovica in veverica, različnih velikosti in barv.

Tam med njimi pa je sedela deklica, z lasmi, spletenimi v kit­ ke, in komaj slišno so peli njeni kleklji. Sklanjala se je nad pun­ kelj in Ana Vidic je vsem na očeh klekljala »v živo«.

Odprtje razstave je kulturni dogodek in prav je, da ga pospremimo tudi z glasbo, povezovanjem in poezijo ter z dodano vrednostjo dopolnimo šopek lepega, ki nam polepša dan, večer ali celo življenje. In prav to sta nam podarila deklica Katarina Jekovec s flavto in njen oče Matevž s klavirsko sprem­ ljavo, gospa Tanja Kokalj s citrami, ki so čudovito glasbilo, ki je

še kako pristajalo našemu dogodku, brala se je poezija pesnice Slavice Štirn in Zgodba čipke, ki jo je zapisala Neža Ambrožič, vse pa v moji izvedbi, pripravila in vodila sem namreč kulturni program.

Razstava je bila odprta še nekaj dni in čipke iz preteklosti so lahko klepetale s čipkami sedanjosti, se primerjale med seboj, modrovale in si pripovedovale zgodbe o usodah ljudi, ki so jih ustvarili. A ko smo mi odšli in so se za nami vrata Pirče­ vega doma zaprla, je nastal večer in za njim noč. In morda je prav takrat prišla tudi Taborska Urška, posedela med čipkami in prisluhnila njihovi govorici, saj jo prepozna in razume samo ona. ・

Spoštovane občanke in občani, Čestitke ob občinskem prazniku. Želimo vam brezskrbne počitnice in prijeten dopust.

aj r a k t Lis OJ M za 24 Glas občine Naklo junij 2018

ja z pa r a zmišl jam tako

Barbar po srcu Franci Šinkar

V davnini, vrnimo se tisočletje ali dva nazaj, smo bili moški bojevniki. Primitivci, barbari, ampak bojevniki v pravem po­ menu besede. Poslušajte si predstavljati hordo barbarov, ki je sklenila zavzeti sovražno utrdbo, znamenje rimske države, kulture in omike. Načrtovali so strategijo, napadali, poskušali z različnimi taktikami, vse svoje moči so usmerili v osvojitev utrdbe. Ko pa so je enkrat zavzeli in oplenili, je vse popustilo – nobene discipline več, samo še žretje in pijančevanje. In vrli bojevniki so bili spet samo primitivci in barbari.

Od tistih časov se je marsikaj spremenilo. Civilizacija je na­ predovala do svoje najvišje točke, ki jo živimo danes. Moški smo se navadili zavezovati kravate, uporabljati vilice in nož, kozmetike pa imamo na izbiro vsaj toliko kot ženske. Pa ven­ dar smo, kljub zunanji odličnosti, v svojem srcu še vedno čisto navadni barbari. Način delovanja, naš »modus operandi« se v tisočletjih sploh ni spremenil!

Ko moški osvaja žensko, usmeri vse svoje moči in znanje v dosego cilja. Načrtuje strategijo, uporablja različne taktike, rože, darila, zmenke, kino, večerje ob svečah … Po poroki, ko je »trdnjava osvojena in oplenjena«, pa romantika opeša in shira, če ne prej, v nekaj letih. In ljubi mož je vse bolj podoben zanemarjenemu in zavaljenemu barbaru, ki se mi nič več ne ljubi in samo še je in pije, žena pa se vse bolj nesrečna spra­ šuje, kaj se je zgodilo s princem njenih sanj.

Roko na srce, za nastalo situacijo smo krivi možje. Lahko se izgovarjamo na lenobo in barbarske prednike, a to ne poma­ ga. Dejstvo je, da smo možje hitro zadovoljni. Če žena ne na­ jeda preveč, že mislimo, da je vse v redu. Pa ni! Res je, da žene ne moreš nikoli do konca spoznati, ker je njena duša globoka kot ocean. Lahko pa ji vsaj poskusiš pokazati, da jo imaš rad. Žene to potrebujejo. Nenazadnje, zakaj si se že poročil z njo?

Zaradi denarja, avta, hiše, službe, nogometa, piva, hrane? Ali pa si se poročil zato, ker si jo imel rad? Čeprav smo možje še vedno barbari po srcu, pa smo tudi bojevniki. Torej, za ženo se je treba potruditi prav tako, kot si se zanjo potrudil, ko je bila še tvoje dekle. Ni mogoče, da bi pozabil vse »finte«, ki si jih uporabljal, ko si še »osvajal trdnjavo«! In že smo pri izkazovanju pozornosti. Z rožami je težko zgrešiti. Sploh se ti ni treba obremenjevati z barvami in vrstami. Menda vsaka barva rože in vsaka vrsta nekaj pomeni, ampak če je to prvi šopek po nekaj letih, je važno samo to, da ji ne kupiš krizantem! Vesela bo vsakega cvetja. Ni ti treba pokupiti pol cvetličarne, poleg tega pa imamo danes samo­ postrežne trgovine, ki imajo na zalogi lično narejene šopke.

Torej, ko greš v trgovino po kruh, salamo in pivo, spotoma vzameš še en šopek za ženo.

Seveda brez zapletov ne gre. Na primer, če ti je nerodno kupovati rože (ja, tudi taki možje obstajamo!). Končno torej zbereš pogum in s šopkom paradiraš iz trgovine proti avtu, pa te zagleda kakšen znanec in se zadere: »Kaj si pa ušpičil, a?!« Kot da so rože samo za to, da se ženi opravičiš za stor­ jene neumnosti! Nič sramotnega ni, če mož ženi kdaj pa kdaj kupi rože. Spodobi se vsaj za obletnico poroke pa za rojstni dan (njen, seveda!). Sicer pa, a veste, kaj si ženske, posebej tiste poročene, mislijo, ko vidijo moškega, ki nese šopek rož? »O, šopek ji je kupil, kako romantično, ko bi vsaj moj bil tak!«

Pozornost lahko ženi izkažemo tudi s parfumom. Tu pa je situacija že težja. Ženske imajo namreč precej bolj izostre­ no čutilo za to, kaj diši in kaj smrdi. Nam, moškim, je skoraj vseeno, kakšno vodico po britju uporabljamo. Dobro je vse, kar ni ravno odvratno. Moja izkušnja je, da je vseeno bolje, če žena izbira brivsko vodico za moža ali pa jo vsaj odobri.

Končno ga bo vohala ves čas, kar bosta skupaj, poleg tega pa (zaradi svojega prefinjenega nosu) precej dobro zadene, kaj res diši. Ko pa mi izbiramo dišavo za ženo, je to skoraj misija nemogoče. Ko povonjaš pet vzorčkov, si že izgubljen. Tudi na ceno se ne moreš zanesti, češ, dražje je, boljše je. Žal lahko steklenička za pet evrov prav tako lepo diši kot za petdeset.

Ali pa smrdi.

Ko sem nazadnje iskal nekaj primernega, sem povohal ste­ kleničko, katere vonj me je bolj spominjal na razkužilo za stra­ niščno školjko kot pa na parfum. Ampak cena je bila pa taka, da bi res potreboval straniščno školjko! Moja taktika je taka: izberem cenovni razred, ki ga zmorem, izberem tri stekleničke in kar po mojem mnenju najbolj diši, to kupim. V najslabšem primeru bo še vedno dovolj dobro za straniščno školjko! Ženi lahko izkažeš pozornost tudi s kosilom ali večerjo. V romantičnih filmih vidimo, kako moški naravnost blesti v ku­ hinji in pripravi čudovito večerjo ter z njo očara žensko. Ne vem, kako je z vami, ampak sam nisem noben kulinaričen ek­ spert in že samo s pripravo omake za špagete posvinjam pol kuhinje, torej je moja izbira logična: gostilna, pa tako daleč, da naju nihče ne pozna. Pač združim izlet v neznano in še kosilo za dodatek. Da pelješ ženo na večerjo v gostilno, v ka­ tero običajno hodiš na pivo in kjer te vsi poznajo, vsekakor ni najboljša ideja.

Pozornost do žene lahko izkažeš na najrazličnejše načine.

Pomembno je, da ji pokažeš, da jo imaš še vedno rad. Da bo znala v sivem, plešastem, debelem, postaranem dedcu, kljub vsem njegovim napakam, še vedno videti lepega princa, ki jo je davno nekoč popeljal pred oltar. ・

Poleti knjižnica zaprta

Prenova Krajevne knjižnice v Naklem se bo začela 1. julija 2018, od takrat dalje bo knjižnica zaprta. V času, ko bodo gra­ dili nove prostore za knjižnico (novo nadstropje), bosta možna izposoja in vračilo gradiva v drugih oddelkih Mestne knjižnice Kranj (Kranj - Globus, Stražišče, Preddvor, Jezersko, Cerklje in Šenčur) z isto izkaznico in pod enakimi pogoji kot v Naklem.

Knjige oz. gradivo, ki je bilo izposojeno v Krajevni knjižnici Naklo, lahko vrnete v Kranju, 0,5 eur za vračilo v drugem od­ delku vam ne bomo zaračunali. Za gradivo, izposojeno v knjiž­ nici Naklo, vam za čas, ko bo knjižnica zaprta, tudi ne bomo zaračunali zamudnine. Za gradiva, ki si jih boste izposojali v drugih enotah, pa veljajo običajna pravila za izposojo.

Splošne informacije lahko dobite na tel . številkah 04 / 201 35 55 in 04 / 201 35 66, v delovnem času Knjižnice Globus.

Jeseni vas bomo z velikim veseljem povabili v naše nove pros­tore. Želimo vam prijetno poletje in jeseni nasvidenje v novih prostorih krajevne knjižnice Naklo.

junij 2018

Glas občine Naklo 25

ja z pa r a zmišl jam tako Okrogla miza

Razvoj občine Naklo – kako naprej?

Drago Goričan

Razvoj krajev v naši občini v zadnjih letih vidno zastaja. Pred leti najhitreje se razvijajoča Krajevna skupnost Naklo v okviru občine Kranj in kasneje samostojna občina, ki sta se ji priklju­ čili tudi Krajevna skupnost Duplje in Podbrezje, je omogočila v naši občini velike projekte Merkurja, izgradnjo osnovne šole, zdravstvenega doma, lekarne, okulistične ambulante, doma starejših občanov, Biotehniškega centra Naklo v Strahinju in več za kraj pomembnih in finančno zahtevnih infrastrukturnih objektov. Kljub temu da ima naša občina logistične, geograf­ ske in naravne pogoje za razvoj malega gospodarstva, turiz­ ma, športa, kulture in prijazne socialne politike, pa nas danes sorodne občine Šenčur, Tržič, Cerklje na Gorenjskem in Vodice prehitevajo na vseh področjih.

Pomembni razlogi za današnje stanje v naši občini je vseka­ kor nesodelovanje občinske uprave z občani.

Pomembna področja, kjer naša občina z občani praktično ne sodeluje, so: –– nerešena izguba NUSZ za leto 2013, nadomeščena v letu 2015, s tem povezana odgovornost za izgubo in neenako­ pravno obravnavanje posameznih zavezancev pri vračanju le-tega, –– tekoče investicije v občini, kjer se daje prednost v investicije v občinsko zgradbo in tekočo porabo pred investicijam v infrastrukturo in omogočanje razvoja malega gospodarstva, športa, kulture in sociale v občini, –– nerešeni obračuni posameznih večjih investicij, visoki stroški fizičnega varovanja v preteklih obdobjih in financiranja zasebnih TV, –– nerešena preselitev asfaltne baze iz naselja Podreber v oko­ lje, ki je po Občinskem prostorskem načrtu že od leta 2010 namenjeno v te namene, –– zaposlovanje in visoki stroški občinske uprave v primerjavi s sosednjimi občinami.

Zaradi omenjenega je Civilna iniciativa in OO SLS v četrtek, 5. 4. 2018, ob 19.00 uri v Domu Janeza Filipiča v Naklem or­ ganizirala okroglo mizo z naslovom RAZVOJ OBČINE NAKLO – KAKO NAPREJ?, na katero so bila povabljena vsa gospodinjst­ va, društva, organizacije v občini in vodstvo občine ter člani občinskega sveta. Okroglo mizo je vodil Drago Goričan.

Osnovni namen je bil slišati občane, kaj menijo o samem ra­ zvoju občine do tega trenutka in kaj bi bilo potrebno še pos­ toriti, saj smo sklicatelji okrogle mize mnenja, da je razvoj v občini Naklo v zadnjih letih zastal, da občina nima ne progra­ ma niti strategije razvoja. V zadnjih 7 letih ni bilo na območju občine niti enega zbora občanov, kjer bi občani izrazili svoja pričakovanja, potrebe ali pohvale. Imenovani vaški odbori so bolj ali manj neaktivni, tisti, ki pa so aktivni in svoje predloge ter pričakovanja posredujejo županu oziroma občinski upravi, pa naletijo na gluha ušesa in običajno ne dobijo niti odgovora.

Večinoma se letni program določi s sprejemom letnega prora­ čuna, sama realizacija pa potem nakazuje popolnoma drugo sliko. Da se posamezne investicije, ki so bile na podlagi spre­ jetega proračuna predvidene za izvedbo že pred slabimi 8 leti,

26 Glas občine Naklo junij 2018

izvajajo pa šele sedaj, je popolnoma nedopustno, istočasno pa zaključni račun občine za leto 2017 prikazuje več kot milijon prihranjenih sredstev, seveda če zadolženosti občine ne upo­ števamo.

Prisotni so se najprej dotaknili področja občinskega davka oziroma tako imenovanega nadomestila za uporabo stavbne­ ga zemljišča (NUSZ), ki je v zadnjih letih nekajkrat povzročil nezadovoljstvo med občani, kar je povzročilo organiziranje Ci­ vilne iniciative. Tatjana Stepišnik je povzela dogodke zadnjih 7 let in ugotovila, da se je Odlok o NUSZ večkrat spreminjal oziroma na novo oblikoval in sprejel na občinskem svetu, vsa­ ka sprememba pa je pomenila predvsem podražitev za vse ob­ čane. Nedopustno in protizakonito pa je bilo povišanje NUSZ za 100 % v letu 2015, kar je odločilo tudi Upravno sodišče v primeru pritožbe nekaterih zavezancev, predvsem posameznih podjetij, ki so si lahko privoščili drage odvetnike in ki so imeli tudi mnogo večjo odmero občinskega davka. Tako je morala Občina Naklo vrniti 4 zavezancem, ki so uspeli pred Upravnim sodiščem, kar 72.000,00 EUR nezakonito pobranega občinske­ ga davka v letu 2015 medtem ko so 4 postopki še v teku. Ob­ čani, ki se takrat nismo v zakonitem roku pritožili, smo tako plačali dvakrat višji davek, zato smo naslovili na Občino Naklo, župana in občinski svet dopis, s katerim smo zahtevali povr­ nitev preveč plačanega NUSZ v letu 2015. Takih odškodnin­ skih zahtevkov je bilo na naslov občine posredovano preko 300, vendar do današnjega dne še nihče ni prejel odgovora.

V razpravi so prisotni izpostavili, da je bilo za 100 % povišano plačilo davka na račun izpada plačila iz leta 2013, ko je ob­ činska uprava storila napako in prepozno oddala podatke na FURS, ki je odločbe izdal v začetku leta 2014, kar je bilo zaradi uveljavitve davka na nepremičnine protizakonito in so bile vse odločbe razveljavljene, denar pa vrnjen občanom. Ugotovljeno je bilo, da v sami zadevi niti ne gre za plačilo izgubljenega pri­ hodka iz naslova NUSZ za leto 2013, saj se občani zavedamo, da je to dohodek občine, ki je neposredno namenjen investi­ cijam na področju komunale in infrastrukture na našem ob­ močju, pač pa gre za nezakonito sprejemanje odločitev, katere bi v prvi vrsti moral preprečiti župan, nato člani občinskega sveta oziroma jih občinska uprava niti ne bi smela predlagati.

Kot nadomestilo izpadlega nepobranega NUSZ za leto 2013 bi morali poiskati drugo zakonito rešitev, kar bi preprečilo, da je Občina Naklo že in še bo vrnila predvsem večjim podjetjem celoten znesek preveč plačanega NUSZ. Takšno vračilo preveč plačanega NUSZ nekaterim zavezancem pa je postavilo ostale občane, ki vračila preveč plačanega NUSZ nismo prejeli, v ne­ enakopraven in nesprejemljiv položaj.

Drugo področje, ki smo ga izpostavili na okrogli mizi, je pod­ ročje športa, kulture in turizma. Janez Štilec je izpostavil ob­ veznost Občine Naklo, ki je v skladu z pogodbo s Športnim društvom Naklo za izgubljeno zemljišče, ki se je uporabilo pri izgradnji OŠ Naklo, dolžna zagotoviti zemljišče za nogometno igrišče. Predvsem ga je motilo dejstvo, da se Občina Naklo ni prijavila na razpis podjetja Merkur, ki je objavilo javno draž­ bo za prodajo zemljišča, na katerem sta zgrajena tako veliko

ja z pa r a zmišl jam tako travnato nogometno igrišče kot tudi malo nogometno igrišče z umetno travo. Javna dražba je potekla in podjetje Merkur je dobilo ponudbo le za zemljišče, na katerem je malo nogo­ metno igrišče z umetno travo, kar pomeni, da so bila sredstva Občine Naklo kot tudi državna sredstva v višini nekaj več kot 100.000,00 EUR porabljena nenamensko, saj ga naši nogome­ taši v bližnji prihodnosti ne bodo mogli več uporabljati. Ker pa za zemljišče, na katerem je zgrajeno veliko nogometno igrišče s travnato podlago ni prispela nobena ponudba, ga čudi, da zanj ni bila zainteresirana Občina Naklo, saj je bila izklicna cena za zemljišče z že zgrajeno nogometno površino le 60 EUR za m².

Cena, po kateri bi nogometaši končno prišli do svojega igriš­ ča, je namreč zares dokaj ugodna in s podjetjem Merkur bi se najverjetneje lahko dogovorili tudi za večletno odplačilo. Tudi vsa spremljajoča infrastruktura je že v večji meri zagotovljena, saj to igrišče že nekaj let omogoča nogometašem tekmovanje v tekmovalnem sistemu NZS za vse starostne kategorije. Pro­ jekt nakupa Zaletevove domačije s pripadajočim zemljiščem ob OŠ Naklo in izgradnjo športnega parka bo predvidoma po m2 veljal najmanj še enkrat toliko, kar pa Občina Naklo ob nekaj več kot 5.000.000,00 proračuna, ki pa je večinoma že razdeljen za redno dejavnost, ne bi zmogla še nekaj nasled­ njih mandatov. Za omenjeno zemljišče bo potrebna tudi spre­ memba Občinskega prostorskega načrta (OPN) in zemljišče iz kmetijskega prekvalificirati v nezazidano stavbno zemljišče.

Za izgradnjo velikega nogometnega igrišča in še ene športne površine za treninge bi bilo potrebno dokupiti del zemljišča tudi od soseda, ki pa ga po njegovem zagotovilu nikoli ne bo prodal. Ker bi to lahko pomenilo za nogometaše nekaj let brez svojega velikega nogometnega igrišča ter treniranja in igra­ nja prvenstvenih tekem v domačem okolju, obstaja bojazen, da bo ta športna disciplina z veliko in uspešno tradicijo po­ polnoma zamrla. Predlaga, da Občina Naklo vseeno razmisli o nakupu zemljišča z že zgrajenim nogometnim igriščem ob Merkurju, čeprav se le-to nahaja v industrijski coni. Janez Štilec je tudi pohvalil novo pridobitev mini športnega parka za našo mladino ob nadvozu avtoceste za Strahinj, vendar je povedal, da je sama lokacija zelo neposrečena, saj bodo naši otroci ob rekreiranju vdihavali izpušne pline avtomobilov, ki vozijo po avtocesti v neposredni bližini. Ker je mini športni park dejstvo, predlaga Občini Naklo, da ga pred vplivi avtoceste zavaruje z visokim zidom, ki bo preprečil uhajanje izpušnih plinov na območje površine, namenjene športu in rekreaciji.

Kar se kulture tiče, Janez Štilec pove, da se na območju ob­ čine Naklo zelo malo dogaja. Že v sosednjih občinah je na tem področju mnogo več ponudbe. Kulturna društva v občini Nak­ lo se namreč srečujejo s pomanjkanjem sredstev, tudi sofinan­ ciranje s strani občine je dokaj omejeno. Sredstva društva na podlagi javnega razpisa, ki je po navadi pozno objavljen, dobi­ jo šele v zaključku leta, seveda pa ne zadoščajo za organizacijo več oziroma večjih športnih in kulturnih dogodkov oziroma dogodkov, ki bi vzpodbujali turizem. Tudi samo točkovanje ni naravnano tako, da bi vzpodbujalo prostovoljno delovanje čla­ nov in društva umirajo na obroke. Če ne bi bilo v posameznih društvih nekaj zanesenjakov, bi tako ali tako že popolnoma zamrla.

Jože Mohorič pove, da v vsaki gorenjski občini deluje Turis­ tično informacijski center, le v naši ne. Čeprav je pisarna, sta­ cionirana v občinski stavbi, kjer je tudi Gostilnica Kresnik, pred leti že delovala, občina v zadnjih sedmih letih v ta namen ne

najde sredstev in pisarna sameva, turisti pa pridobivajo infor­ macije na cesti, po lokalih in podobno. Turistično društvo v te namene nima dovolj sredstev, saj jih predvsem namenja za organizacijo prireditev, ki so v občini že tradicionalne in name­ njene pretežno domačemu prebivalstvu.

Tretje področje, ki mu je okrogla miza namenila pozornost, je vzgoja, izobraževanje in socialno varstvo. Ivan Štular pove, da je bila selite prostorov občinske uprave nepotrebno in dra­ go dejanje, ki nas je veljalo preko 200.000,00 EUR, čeprav je župan obljubljal strošek, ki ne bo večji od 30 tisočakov, saj je Občina na ta način želela privarčevati, dejstva pa govorijo prav nasprotno. V podporo selitvi se je govorilo o preveliki knjižnici in manjših stroških za namen občinske uprave, a ker stavba, ki je bila prvotno namenjena in zgrajena v druge namene (knjiž­ nica, literarni večeri, manjše razstave, društvena dejavnost v zgornjih prostorih in zdravstvena dejavnost v spodnjih pros­ torih, ter arhivu in skladiščnemu prostoru v kleti), zmanjšanje stroškov dejansko ne omogoča, temveč jih celo povečuje.

Ker Občina Naklo z letošnjim proračunom namerava stavbo dograditi, saj je po njihovem knjižnica sedaj premajhna, hkrati pa primanjkuje tudi pisarn za delovanje občinske uprave, ki se je v zadnjih 7 letih številčno povečala za več kot 100 % (pred letom 2011 je bilo zaposlenih 5 javnih uslužbencev, danes je zaposlenih 11 javnih uslužbencev), hkrati pa so tu še občinski funkcionarji župan in trije podžupani (pred letom 2011 samo župan in en podžupan). Investicija v povečanje večnamenske stavbe je ocenjena na več kot 500.000,00 EUR, osnovni gaba­ riti, ki so bili namenjeni popolnoma drugim dejavnostim, pa bodo ostali isti in zato še vedno bolj neprimerni kot primerni za delovanje uprave občine. Edina primerna stavba za občin­ sko upravo je po mnenju številnih občanov stavba nekdanje šole in pozneje vrtca v središču Nakla. Za stavbo je velik vrt, ki bi ga lahko namenili parkirnim prostorom in se tako izog­ nili pomanjkanju parkirišč, ki so pred današnjo upravno stav­ bo občine stalnica in ne samo za obiskovalce uprave, tudi za stranke zdravstvene in okulistične ambulante ter lekarne. Tudi širitev Doma starejših Naklo, ki je bil zgrajen prvenstveno za koriščenje naših občanov in zato nekoliko manjši, bolj domač in tako sprejemljivejši, je nepotrebna, saj bomo na ta način popolnoma zanemarili prvotni namen domačinom prijaznega domovanja v tretjem življenjskem obdobju. Cena se zaradi sa­ mostojnega zavoda ne bo spremenila, saj samostojni zavod v skladu s predpisi mora zagotavljati vse službe, ki jih sedaj lah­ ko kot del Doma starejših Preddvor delimo (direktor, finančna služba, psiholog, samostojna kuhinja …). Tudi izgradnja vrtca bi bila lahko končana že v letu 2011 in s pol manjšimi stroški, če se ne bi novi župan s podporo njemu lojalnih svetnikov odločil za drugačen projekt in ga nato predal svojemu namenu 4 leta kasneje, neposredno pred zadnjimi lokalnimi volitvami. Novi vrtec ob predaji svojemu namenu še ni imel upravnega dovo­ ljenja in kot je znano, so se že na začetku pojavile težave tako z zamakanjem strehe kot tudi talnim ogrevanjem in podobno.

Tudi tlorisno je objekt postavljen neposrečeno, saj primanjkuje parkirišč, zato imamo sedaj že v vaških središčih modro cono, ki omejuje parkiranje. Od parkirišča do vhoda v vrtec je več kot 100 m, zato se pri oddaji otrok starši in stari starši še več zamu­ dijo in obremenijo parkirišče, ki je ob jutrih in pozno popoldan več kot premajhno.

V četrtem področju smo razpravljali o komunalnem in infra­ strukturnem področju. Ugotovili smo, da je občinska uprava

junij 2018

Glas občine Naklo 27

ja z pa r a zmišl jam tako na tem področju v velikem zaostanku, še posebno na področju izgradnje kanalizacijskega omrežja in koriščenja EU sredstev.

Kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno v naseljih Okroglo, Po­ lica, Zadraga, Bistrica, Podbrezje in Gobovce. Občina za ta naselja niti še ni pripravila izvedbenih projektov, zato tudi ne more kandidirati za EU sredstva, ki pa jih po letu 2020 ne bo več. Izgovor, da so pri kandidiranju za koriščenje EU sredstev sedaj drugačni pogoji, ne zdrži, saj smo vse do leta 2011 v ta namen izkoristili vsa razpoložljiva sredstva. V kolikor bi se z delom takrat nadaljevalo, se pogoji ne bi spremenili in kana­ lizacijsko omrežje bi bilo že nekaj let na celotnem območju občine v funkciji, tako pa občani, ki te možnosti še nimajo, še danes plačujejo višjo okoljsko dajatev, pa tudi za izgradnjo bo v prihodnosti v celoti morala poskrbeti občina sama, seveda z višjim prispevkom neposrednih koristnikov ali pa bo zmanjkalo denarja za druge prepotrebne investicije na ostali infrastruktu­ ri. Ugotovljeno je bilo, da se že več let zamuja z investicijami na področju cestne infrastrukture (J-priključek in Gorenjska ces­ ta), ki so bile obljubljene že pred 7 leti, dela pa so v izvajanju prav te dni. Tudi cene komunalnih storitev so se povišale za cca 100 %, saj jih občina zaradi pomanjkanja sredstev ne more subvencionirati.

Peto področje je bilo namenjeno OPN – Občinskemu pros­ torskemu načrtu. Po znanih informacijah naj bi v občinski upra­ vi že nekajkrat začeli s postopkom sprememb in dopolnitev, saj se na njihovem naslovu nahaja že preko 300 posameznih vlog naših občanov. Postopek trenutno stoji in nič ne kaže, da se bo stanje v bližnji prihodnosti kaj premaknilo. Drago Go­ ričan ponovno opozori, da Občini ne bi bilo potrebno vrniti kupnine Gorenjski gradbeni družbi za zemljišče v Gobovcah, če bi izdelala protipoplavno študijo za omenjeno področje in

izpeljala postopek spremembe namembnosti tega zemljišča.

Ker tega v 6 letih ni uspela izvesti, je seveda kupec zahteval vrnjen denar z zakonitimi obrestmi. Poleg tega je občina sku­ šala dokazovati svoje stališče tudi na sodišču, ki pa je pritr­ dilo kupcu. Ker tudi to ni bilo dovolj, se je še pritožila in si v slabih 8 mesecih do odločitve višjega sodišča pridelala še za cca 80.000,00 EUR obresti. Koliko so veljali sodni in odvetniški stroški za obe stranki v sporu pa niti ne vemo točno. Po sploš­ no znanih podatkih je znano, da je Občina Naklo samo eni odvetniški družbi od leta 2011 do danes plačala za 165.000,00 EUR storitev.

Na koncu smo se posvetili tudi občinski upravi, ki danes šteje 11 zaposlenih, kar 6 več kot v začetku leta 2011. Tudi direk­ tor občinske uprave, ki je po zagotovilu nekaterih, ki ga bolje poznajo, dovolj strokoven, vendar pa je doma iz popolno­ ma drugega dela naše države in se na delo vsak dan vozi iz Ptuja oziroma okolice, ne pozna našega okolja, mentalitete, društev in njihovega dela, naših navad in potreb. Tudi za povr­ nitev stroškov vožnje na delo in z dela Občina Naklo namenja po naših predvidevanjih blizu 800,00 EUR mesečno. Glede na njegovo stalno prebivališče je tudi zaman pričakovati, da se bo udeleževal manjših krajevnih dogodkov, ki jih organizirajo po­ samezna društva in organizacije, kar njegov pogled do potreb na lokalni ravni še bolj odmika. Zaradi tega se najbrž ne more udeležiti tudi sej tistih vaških odborov, ki še delujejo in zato tudi ni komunikacije pri reševanju njihovih težav in predlogov s terena.

Okrogla miza se je zaključila ob 21.15 uri s skupnim zaključ­ kom, da bi se podoben zbor občanov moral odvijati vsaj enkrat na leto in da bi morala biti sklicateljica Občina sama. ・

Mladina je zmagala!

Stane Oman, SD Naklo

11. maja smo svečano odprli športni park v Naklem. Temu jaz rečem praznik za mladino, zmaga za mlade, saj smo pri­ dobili kar nekaj naprav, na katerih se bo mladina sproščala in uživala, s poudarkom, da ne bodo na cesti ali za računalnikom.

Uspeh za koalicijo župana Marka Mravlje in sodelavce iz ob­ činske uprave. Še več takih zmag in uspehov želimo, saj ima­ mo v Podbrezjah in Dupljah tudi mladino! Razmišljamo tudi o športno rekreacijskem projektu, ki bi združeval staro in mlado.

Občankam in občanom občine Naklo čestitamo za občinski praznik.

SD Naklo

Za mladino in starejše pa je pomembno tudi krožišče pred občinsko stavbo, ki zagotavlja vsem skupaj večjo varnost v prometu. Varno mladim in starejšim, prijazno občino pa si že­ limo vsi, mar ne? Še veliko je nalog pred nami. Če se bomo uskladili, jih bomo uresničili!

Pa ne bodimo taki, kot je nekoč rekel Ivo Boscarol: »Slovenci vse oprostimo, samo uspeha ne!« ・

NAVČEK d.o.o.

Pogrebne storitve - organizacija pogrebov - prevoz pokojnika, - organizacija upepelitve, - pogrebna oprema (krste, ž are, nagrobni križ i, ž arne niš e,…)

- ž alni aranž maji in sveč e, - organizacija pevcev - urejanje dokumentacije, - fotografiranje pogrebov

Visoko 140 4212 Visoko 031 577 229 041 628 940 navcek1@siol.net www.navcek.si

NA VOLJO SMO 24 UR NA DAN 28 Glas občine Naklo junij 2018

šport Ritmična gimnastika

Odlični rezultati naklanskih deklic Tjaša Šeme Toff

V soboto, 21. 4. 2018, so dekleta OŠ Naklo uspešno nadalje­ vala s sezono tekmovanj v ritmični gimnastiki. Na 2. prvenstve­ ni tekmi ritmične gimnastike v skupinskih sestavah so v kate­ goriji mlajših deklic, kjer je bilo kar 26 ekip, zasedla odlično 6. mesto (Ajda Jošt, Loti Gantar). V kategoriji deklic so med 19 ekipami naše deklice zasedle 7. mesto (Zupin Ela, Lunar Žana, Tisa P. Marinšek). V kategoriji mladink/članic pa so dekleta KRG Tjaša Šeme zasedla 6. mesto v vaji brez rekvizita (od 17 ekip), v vaji z obročem pa 7. mesto od 14 ekip (Katja Jošt, Man­ ca Lunar, Ajda Jagodic).

5. 5. smo se udeležile tudi mednarodnega turnirja v Puli Ga­ zela cup 2018, kjer so dekleta OŠ Naklo ponovno dobro nas­ topila. V kategoriji deklic so stopila na 3. stopničko (Tisa P. Marinšek, Žana Lunar), v kategoriji mladink pa so naše punce res zablestele, saj so se borile prav do konca svojega nastopa in stopile na najvišjo stopničko (Katja Jošt, Manca Lunar, Ajda Jagodic).

Vsem puncam KRG Tjaša Šeme iz OŠ Naklo iskreno čestitamo! ・

Tenis

18. Tonetov memorial Tomaž Bajželj

Prva sobota v mesecu juniju je že tradicionalno namenjena tenisu, kajti ta dan poteka na teniških igriščih v Dupljah tradicio­ nalni Tonetov memorial v spomin na našega pokojnega igralca Toneta Rozmana (Tominca). Teniškega turnirja v dvojicah, ki ga organizira TVD Partizan Duplje, se je udeležilo 12 igralcev, ki so v prekrasnem vremenu pokazali borbeno in srčno igro. Zma­ govalca letošnjega turnirja sta postala Aleš Kavčič in Jan Lukač, ki sta v finalu premagala Janeza Ribnikarja in Janija Luskovca. V malem finalu sta zmagala Miran Uranič in Frenk Mihelič, ki sta premagala Tomaža Bajžlja in Draga Studena.

Turnir smo zaključili v veselem in sproščenem vzdušju. Ve­ lika zahvala gre Turistični kmetiji Trnovc, ki nam že vsa leta omogoča izvedbo turnirja. Zahvala gre tudi vsem drugim, ki so pomagali pri organizaciji turnirja. Na koncu se zahvaljujem še vsem igralcem turnirja in se vidimo prihodnjo leto na 19.

Tonetovem memorialu. ・

junij 2018

Glas občine Naklo 29

šport Potopis

Kolesarjenje po nemškem delu Donave Za tokratni tandem Mihelič-Legat zapisal Janez Legat

I

deja o kolesarjenju ob porečju reke Donave je zrasla tako rekoč čez noč. Vsako leto 2 do 4 kolesarji naredimo kakšno daljšo kolesarsko turo. Letos kar ni in ni bilo prave ideje. Na koncu sva s Francem ostala sama in trdno odločena, da prekolesariva omenjeno turo.

V petek, 8. junija, sva se tako ob 2 h zjutraj usedla v avto in se odpeljala v Pasau, kjer sva parkirala in prestopila na vlak.

Z dvema prestopoma v Munchnu in Ulmu sva tako ob 15.00 začela kolesarjenje nazaj proti Pasau, torej nemškemu delu reke Donave. Vreme nama je bilo kar naklonjeno, zvečer pa so se nad nama nenadoma pojavili črni oblaki. Srečo sva imela s prenočiščem in si ga takoj rezervirala. Komaj sva pospravila stvari, že se je ulilo. Jutro je bilo prijetno sveže, tako da sva že do zajtrka imela za seboj okoli 50 km. Nekaj makadama in nekaj asfalta. Spoznala sva, da pri Nemcih ni čakati zajtrka, saj dokaj pozno vstajajo. Predlagan je bil za nekje okoli 8.30 ure, zato sva ga zavrnila.

Pot poteka deloma po gozdu deloma čez širna nemška polja, največkrat pa po nasipu reke Donave. V zgornjem toku reka zgleda kot naša Bistrica, ki se kaj hitro spremeni v Savi podobni reki. Nemški del poti domačini imenujejo Donauradweg in je tudi v vsej svoji dolžini pot tako označena. No ja, dokaj ozna­ čena, saj včasih človek kar malo podvomi v njihovo »deutche pedante«. Hitro se da namreč zgrešiti, kar pa odtehta njihova prijaznost. Kjer koli sva kaj vprašala, so nama z veseljem po­ magali. Včasih celo preveč. Kajti sam pri sebi v ne tako idealni nemščini sestaviš vprašanje, domačin pa te zasuje z informa­ cijami, ki jih glava ne tako vešča znanja jezika težko predela.

Skratka, drugi dan nama je uspelo prikolesariti v Ulm, ki se po­ naša z najvišjim zvonikom na svetu (161 m). Nekje sva zasledila ime hotela Anker, kolesarjem prijazen penzion. Res se nisva uštela. Sporazumeli smo se malo v nemščini, malo v angleščini.

Ko pa je beseda nanesla, od kod prihajava, se je gospa »gaz­ darica« hitro predstavila, da je Mariborčanka in tako je bilo vse veliko lažje, no, vsaj kar se jezika tiče. Naslednje jutro nama je že ob 7.00 pripravila zajtrk, tako da sva bila ob pol osmih že na kolesih in odvihrala proti 160 km oddaljenemu Ingolstadtu. Na

Dolivanje goriva je v Nemčiji nujno potrebno in tudi spodobi se

30 Glas občine Naklo junij 2018

Turistična ladja, ki pelje skozi sotesko reke Donave tem delu pa Donava s številnimi pritoki že postaja bolj vodna­ ta, kar dokazuje kar nekaj manjših elektrarn.

Tudi tretji dan je zaznamovalo vreme. Časa za kakšno poseb­ no lenarjenje ni bilo, kajti nad nama so se ponovno zgrinjali črni oblaki, na levi in desni. Le koridor ob Donavi je ostajal suh.

Kljub vsemu begu pred dežjem mora kolesar vsake toliko časa »doliti« goriva. Našla sva prijeten kmečki pod, preurejen v gos­ tinski objekt, ki ga pri nas v nobenem primeru hacap sistem ne bi nikoli potrdil, v Nemčiji pa normalno deluje. Tukaj sva se na način »self service« izdatno okrepčala, tako da je bilo nasled­ njih nekaj kilometrov kar težavnih. Še dobro, da sva ga videla, saj naslednjih 50 km ni bilo ne duha ne sluha o gostinski po­ nudbi. Še ponudbe piva ni na vsakem koraku, kot je to navada pri nas. In ko to razlagaš domačinu, samo debelo gleda, saj morda res še nikoli ni bil na sončni strani Alp. Dan se je že nagibal k večeru, ko sva pribrcala v Ingolstadt.

Našla sva res lep hotelček, ki seveda za naše razmere nikakor ni bil poceni, pa vendar v sili hudič še muhe žre, pravijo. Ob 6 uri zjutraj so že imeli pripravljen zajtrk, takega ta pravega, za dva »orenk« kolesarja. Že pred sedmo sva jo popihala ob Donavi navzdol. Ta dan je bil nekako bolj pester, saj sva imela v načrtu vožnjo z ladjo, ki pelje skozi težko prevozno področje sotesk, ki to tudi ne zgleda, saj je reka kljub soteski zelo široka.

Po nekaterih podatkih je kar 90 % Donave plovne. Zanimiva vožnja se je kaj hitro končala. Pot pa nama je bila s tem pri­ hranjena samo za okoli 5 km. Omenjena turistična ladja vozi namreč na relaciji Weltenburg – Kellheim. Weltenburg je znan po benediktinskem samostanu, kjer pivo varijo že več kot 1000 let. Če se boste v bodoče nahajali kje v bližini, ga poizkusite.

Verjemite, kljub starosti se še ni pokvaril.

Pred Regensburgom sva šla pod avtocesto, ki vodi proti Ber­ linu in ob zapornicah za ladje, ki zelo spominjajo na Panamski prekop, kjer je višina oceanov precej različna. Tako je tudi tu, ko ima reka padec. Tudi elektrarne postajajo vse večje, saj po

šport nekaterih virih Donava velja za energijo Evrope, kajti elektrar­ ne se vrstijo ena za drugo. Prispela sva v Regensburg. Stari del mesta je pod Unesco zaščito, prav tako kamniti most čez Donavo, ki je najstarejši še funkcionalen, ne samo čez Dona­ vo, ampak v celotni Nemčiji. Čez ta most vodi tudi kolesarska pot. Nisva se dolgo zadrževala v mestu, saj sva imela v načrtu prikolesariti do Straubinga, dobrih 100 km do zastavljenega cilja. Pot je zopet vodila med žitnimi, koruznimi in zelenjavnimi polji ter seveda ob reki Donavi. V poznih popoldanskih urah sva prispela v mesto in poskušala najti prenočišče. Ob pomoči na pogled uglednega moža sva končno našla neko italijansko restavracijo s prenočišči. Na prvi pogled kar malo »bedno«, kot pravi današnja mladina, kasneje pa je bilo po dobrih špagetih boloneze vzdušje povsem drugačno. Noč je minila ob močni nevihti, zjutraj pa »hajdi« na kolo in v ciljno ravnino. Do zajtrka sva »prebrcala« dobro polovico današnje zadnje etape. Sledi­ lo je kar nekaj kilometrov makadama po nasipu reke Donave.

Praktično je bila na celi poti skoraj dobra tretjina makadama, tako da je za takšno pot nujno potrebno gorsko kolo ali pa

vsaj treking s širšimi pnevmatika­ mi. Tik pred ciljem sva naletela na tisto, kar sva se bala skozi celotno pot – »gumi defekt«. No ja, tudi to sva rešila v rekordno hitrem času, ki bi nama ga morda zavi­ dali celo mehaniki pri F 1.

V Pasau sva po skupno petih dneh sklenila načrtovano 630-ki­ lometrsko kolesarsko pot ob nemškem delu reke Donave. Po Pasau sledi Avstrija, ki pa pride na vrsto morda v prihodnjem letu.

Etap tako še ne bo kmalu zmanj­ kalo, saj je do Črnega morja, kjer se Donava vanj izlije v delti, še približno 1900 kilometrov. ・

Najvišji zvonik na svetu stoji v Ulmu (161 m)

Namizni tenis

Igralci Dupelj uspešno zaključili sezono Rakovec Mirko

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

Državno prvenstvo na Jesenicah Končalo se je tekmovanje v gorenjski namiznoteniški ligi. V sezoni 2017/18 smo nastopali z dvema ekipama v gorenjski veteranski namiznoteniški ligi, v kateri tekmuje enajst ekip, in sicer: Koroška Bela, Mošnje, Škofja Loka, Križe, Zvirče, Šenčur, Jesenice, Bohinj, Brezje, Duplje 1 in Duplje 2. Domače tekme igramo ob sredah v dvorani Gasilskega doma Duplje.

Naša prva ekipa v postavi Brane Rakovec, Darko Pangrič, Uroš Prelovšek, Robi Jeraša, Zoran Removš in Rado Pančur je v jesenskem delu tekmovanja osvojila tretje mesto. V nadalje­ vanju tekmovanja v spomladanskem delu se je naša prva eki­ pa vse do zadnjega kroga borila z dvema ekipama Jesenic in Šenčurja za naslov prvaka. Na koncu je z enakimi številom točk – 35 – kot ekipa z Jesenic osvojila drugo mesto.

Druga ekipa v postavi Brane Teran, Janez Benegalija, Janez Teran, Miran Uranič, Jani Luskovec in Mirko Rakovec pa je za­ sedla enajsto mesto.

Šenčur Brezje Bohinj Križe Koroška Bela Škofja Loka Zvirče Mošnje Duplje 2

Nekateri naši tekmovalci so se udeležili tudi turnirja gorenj­ ske veteranske namiznoteniške lige na Jesenicah. Prav tako pa tudi tekmovanja gorenjskih upokojenskih društev v Tržiču in državnega prvenstva veteranov in rekreativcev na Jesenicah.

TVD Partizan Duplje vabi vse ljubiteljice in ljubitelje bele žo­ gice, da se nam pridružijo v mesecu septembru, ko pričnemo z rekreacijo, ki traja do maja. ・

Končna lestvica tekmovanja v sezoni 2017/18 1.

2.

Jesenice Duplje 1

Veterani Duplje po osvojitvi drugega mesta

junij 2018

Glas občine Naklo 31

zapisi šolskih peres Plavalni tabor Ptuj

Utrinki izpod peres drugošolcev Na Ptuju mi je bilo najbolj všeč, ko sem skočila s skakalnice in ko smo se spuščali po toboganih. Všeč mi je bilo tudi, ko smo se v hiški zabavale. Zelo smo uživali, ko smo šli v knjižnico in ko smo jedli sladoled. Bile smo tri v sobi. Mislile smo, da bomo zmagale pri najbolj pospravljeni hiški, a nismo.

Eva Jošt, 2. b

Na Ptuju je bilo zelo lepo. Na Ptuju smo se kopali in jedli.

Hišica je bila zelo udobna. Na Ptuju sem se zaljubil. Všeč mi je bilo, ko so prišli kurenti.

Leo Lulić, 2. b Najbolj mi je bilo všeč, da smo skakali s skakalnice. V petek smo tekmovali v olimpijskem bazenu. Zelo mi je bilo všeč, ker smo se lahko obiskovali in bili dolgo pokonci. Zelo me je mo­ tilo, ker so me pikali komarji in potem smo šle k Nini in Lini.

Skupaj smo gledale risanko Moj mali poni.

Neva Renko, 2. b Najbolj mi je bilo všeč, da sem vozil avto na daljinca. In da sem se naučil plavati! Hrana je bila zelo dobra. Všeč mi je bilo, da smo šli na izlet. Zelo mi je bilo dobro, da sem skakal s ska­ kalnice na bombico. Dobro je bilo, da smo boksali pri Dejanu Zavcu.

Nal Brce, 2. b

Na Ptuju je bilo dobro. Spustili smo se po toboganu. Staršem smo zapeli pesmico. Meni je bila pretrda postelja. Šli smo v knjižnico in knjižničarka nam je povedala pravljico. Skakal sem s skakalnice.

Patrik Arsovski, 2. a

Na Ptuju sem se imela odlično in bila sem vesela, da smo lahko šli. Spala sem v hišici številka osem. Tam so kuhali od­ lično. Šli smo tudi v ring Dejana Zavca. Videli smo kurente.

Naučila sem se plavati. Skakali smo s skakalnice.

Tija Grašič, 2. a

Na Ptuju je veliko komarjev. Imel sem se dobro. Tobogani in skakalnice so hudi. Plavali smo na petdeset metrov in plavali smo žabice. Imeli smo samopostrežno malico in kosilo. Šli smo k Adamu na golf igrišče. Šli smo tudi v drevored držav. Na Ptu­ ju smo bili štiri dni. Šli smo v torek, prišli pa v petek.

Luka Atanasov, 2. b

Ko smo šli na Ptuj, smo se vsi veselili. Ko smo prišli, smo šli vsi v hišice. Nato smo se oblekli v kopalke in se šli kopat. Drugi dan smo šli v ring Dejana Zavca. Nekaj potez smo se naučili.

Potem smo šli na sladoled. Kupila sem si češnje in sem jih jedla.

Zadnji dan smo se tudi kopali in smo šli na valove. Nato sem šla na skakalnico, šla sem šestnajstkrat. Potem smo šli na kosi­ lo, nato pa domov.

Nataša Vukelić, 2. a

Najbolj zabavno mi je bilo vse. Ena izmed teh stvari je, da smo šli k Dejanu Zavcu. Ampak ga ni bilo v telovadnici. Ni mi bilo všeč, ko so me pikali komarji. Ko smo poslušali knjižničar­ ko, ki je bila všeč knjiga Kurant. A so mi bili všeč tudi obiski po hišicah.

Maks Kokalj, 2. b

Ko smo šli z razredom na Ptuj, smo peli Mi gremo pa na Ptuj. Na Ptuju niso delali tobogani, samo eden je delal. V četr­ tek smo šli v ring Dejana Zavca. Na Ptuju sem se imela dobro.

Skakala sem s skakalnice. Spali smo v zidani hiši številka tri. V hiši smo se zagradili pred kurenti.

Loti Gantar, 2. a ・

BC Naklo

Projektna, raziskovalna, tekmovalna in poletna dejavnost Tina Križnar, učiteljica

Šolsko leto se je sicer zaključilo, a nekaj preteklih projektno, raziskovalno in tekmovalno dejavnih dijakov na našem centru si preprosto zasluži še nekaj naše dodatne pozornosti. Če ste konec aprila 2018 zamudili dan odprtih vrat, ste za­ mudili pestro paleto stojnic, kjer so dijaki zaključnih letnikov predstavljali svoje preteklo delo. Vsi 4-letni tehniški programi ob koncu zaključnega letnika izdelajo projektno nalogo. Pove­ žejo se v skupine, poiščejo idejo in potem načrtujejo, razisku­ jejo, pečejo, merijo, sadijo, urejajo vrtove, analizirajo, izdelajo pogostitve, vodijo skupine gostov na terenu …, na koncu pa še

32 Glas občine Naklo junij 2018

vse skupaj zapišejo ter predstavijo oz. zagovarjajo. Že lani smo uvedli prakso predstavitve nalog za širšo javnost v okviru dne­ va odprtih vrat. Med stojnicami se takrat sprehajajo tudi uči­ teljske izpitne komisije z mentorji, ki poslušajo, kako dijaki svo­ je delo predstavijo, odgovarjajo na strokovna vprašanja in jih ocenijo, a prav drugi obiskovalci dajo dijakom večjo potrditev, saj tako še drugi vidijo, degustirajo in predvsem komentirajo njihov celoletni ali celo večletni trud in dosežke. Ni zanemar­ ljivo, da se dijaki s tem urijo v veščini, ki ji upravičeno name­ njamo vedno več pozornosti, v ustrezni poslovni komunikaciji

zapisi šolskih peres in dobrem nastopu, kajti le s tem bodo stranko prepričali o kakovosti svojih izdelkov. Med ocenjevanjem dijakov, katerim sem bila mentor, in pri klepetu z ostalimi dijaki sem večkrat opazila, kako ponosni so bili na svoje opravljeno delo, kako sproščeno so odgovarjali tudi na težja strokovna vprašanja, kako so naključnim mimoidočim pojasnjevali glavni namen in rezultate svojega dela. Prav to je tista dodana vrednost, s kate­ ro želimo opremiti dijake za poklicno pot – najpomembnejše je vendarle, kako svoje pridobljeno strokovno znanje uspemo uporabiti v praksi.

Marsikatera skupina dijakov svojo projektno nalogo predsta­ vi že v okviru Gibanja znanost mladini, vsakoletnega regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol, organi­ zator katerega je tudi naš Center. Kar tri naloge, predstavljene v okviru tega festival, so se uvrstile na državno 52. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki je potekalo 14. 5. 2018 v Mur­ski Soboti. Sedem naših dijakov je tam prejelo srebrno pri­ znanje: na področju ekologija z varstvom okolja so trije gimna­ zijci, Liza Komar, Ana Koselj in Luka Kopač, pod mentorstvom mag. Marjetke Kastelic Švab predstavili svojo raziskovalno na­ logo z naslovom Ugotavljanje antibiotičnega delovanja zdravil s pretečenim rokom uporabe. Anita Štopfer in Katja Oselj iz zaključnega letnika v programu naravovarstveni tehnik sta z nalogo Trajnostni razvoj Trbojskega jezera pod mentorstvom Bernarde Božnar tekmovali na področju geografije. Kmetijska tehnika, Nejc Ažman in Urban Kalan, pa sta raziskovala v ka­ tegoriji druga področja. Pod mentorstvom Marije Urankar in Marije Kalan sta izdelala nalogo z naslovom Nalet koruznega hrošča in poleganje koruze zaradi poškodb korenin. O slednji nalogi, Nejc Ažman je vendarle domačin z Okroglega, si lahko preberete več v spodaj zapisanem prispevku, ki sta ga napisala s sošolcem.

Zanimiva je projektna naloga dijakov kmetijsko-podjetniške­ ga programa, ki so se lotili pravega poslovnega projekta, kako poenostaviti in elektronsko podpreti nakup različnih domačih dobrot – tudi o tej nalogi in izvedbi lahko preberete več v opi­ su njihove mentorice, naj le poudarim, da je eden od treh dija­ kov domačin Miha Štular, ki je zaposlenim na BC Naklo ponujal kaj drugega kot domač krompir.

In naj omenim še projektno nalogo, ki je nastala pod mo­ jim mentorstvom in je tudi močno lokalno obarvana. Trije di­ jaki naravovarstvenega tehnika, Blaž Dežman, Luka Marinič in Gašper Urana, in prav je, da poudarim, da nobeden od njih ni domačin, so si za projektno nalogo zadali cilj, da zasnujejo in izvedejo novo tematsko pot po Nakelski Savi oz. Dobravah,

kjer so si za predstavitvene točke izbirali naravovarstvene, na­ ravne in kulturne znamenitosti. Za proučevanje terena in is­ kanje idej, kako bi sploh izbrali traso in katere zanimive točke predstavili, so si zelo izvirno izposodili kolesa na Turističnem društvu Naklo, za kar se društvu še na tem mestu ponovno zahvaljujemo. Morda je bil povod v tem, da v okviru pred­ meta vodenje v naravi vsako leto z zaključnim letnikom nara­ vovarstvenega programa naredimo kolesarski izlet po občini Naklo in tudi učiteljici, ki poučujeva ta predmet vedno za po­ moč pri zagotavljanju koles prosiva TD Naklo. Bi se vi spreho­ dili ob Nakelski Savi in po Dobravah pod njihovim strokovnim vodstvom? To vam vsekakor priporočam, saj sem še celo jaz izvedela kaj novega.

Ko omenjamo vidne do­ sežke in izpostavljamo di­ jake iz občine Naklo, ne gre mimo izjemnega dosežka Ane Teran (2. letnik nara­ vovarstveni tehnik), na XVII. državnem srednješolskem tekmovanju mladih zgodo­ vinarjev pod mentorstvom učitelja Roka Miščeviča je namreč dosegla zlato pri­ znanje v kategoriji srednje strokovnega izobraževanja (SSI). Izjemen uspeh je do­ polnilo še 11. mesto v eki­ pni kategoriji (SSI ekipa BC Nakla: Ana Teran, Veronika Finžgar in Andrej Klobučar). Bravo še enkrat!

In namesto zaključka samo še povabilo s strani našega od­ delka za izobraževanje odraslih, kjer poleg možnosti za pri­ dobivanje poklicnih kvalifikacij in srednješolske izobrazbe vsak mesec nudijo pester nabor najrazličnejših tečajev, delavnic, predavanj. Tudi med poletjem vrata centra ne bodo zaprta saj osnovnošolci lahko preživijo aktivne počitnice v družbi konj in drugih živali na posestvu BC Naklo. Vsi otroci med 6. in 12. letom starosti se lahko pridružijo v dopoldanskem času konjič­ kovi delavnici, v popoldanskem času pa kuharsko-slaščičarski delavnici. Na izbiro so štirje termini, ki se že pridno polnijo, zato pohitite s prijavo (tecaji@bc-naklo.si ali 041 499 936).

Ravno tako vabljeni, če bi v družbi konj želeli praznovati rojstni dan, se z njimi družiti na konjičkovih uricah ali tečajih jahanja.

Dobrodošli. Lepo poletje vam želimo! ・

junij 2018

Glas občine Naklo 33

zapisi šolskih peres Projektne naloge dijakov

S klikom do domačih dobrot Mojca Logar, mentorica

Trije dijaki četrtega letnika smeri kmetijsko-podjetniški teh­ nik, so se v letošnjem letu lotili zanimivega podviga. Janez Rakovec, Miha Štular in Kristjan Kropivšek prihajajo s kmetij, kjer predelujejo meso v odlične mesne izdelke, mleko v do­ mače sire in jogurte, pri Štularjevih pridelujejo krompir in če­ bulo. Razmišljali smo, kako bi povečali prodajo svojih izdelkov.

Omislili smo si spletno prodajo izdelkov za zaposlene na BC Naklo. Dijaki so petkrat dostavili svoje izdelke zaposlenim v ka­ binete ali jih celo odložili v njihove avtomobile. Zaposleni smo bili z načinom storitve zelo zadovoljni, s kakovostjo izdelkov pa sploh. Pri Rakovčevih in Kropivškovih je prodaja usmerje­ na neposredno do kupca, tako je tovrsten način prodaje zanju predstavljal dober zaslužek praktično brez dodatnih stroškov. Štularjevi so usmerjeni v proizvodnjo krompirja na veliko in prodajo veletrgovcem. V raziskovalni nalogi je sodeloval zara­ di pestrosti nabora izdelkov. Nalogo so uspešno predstavili na natečaju Gibanje znanost mladini in upamo, da bodo fantje s tovrstno prodajo nadaljevali. Ponudbo izdelkov naj bi razširili in to ponudili tudi drugim ustanovam in podjetjem.

Dijaki (z leve proti desni) Janez Rakovec, Miha Štular in Kristjan Kropivšek s svojimi domačimi dobrotami

Kolobar je najbolj učinkovit ukrep za zatiranje koruznega hrošča Nejc Ažman z Okroglega in Urban Kalan iz Brega ob Savi Lani poleti sva dijaka Biotehniškega centra Naklo, smer kme­ tijsko-podjetniški tehnik Nejc Ažman in Urban Kalan na petih kmetijah v okolici Kranja spremljala nalet koruznega hrošča.

Koruzni hrošč je škodljivec, ki se je na Gorenjskem prvič pojavil pred enajstimi leti. V skoraj enajstih letih se je zelo razmnožil, tako da se ob ozkem kolobarju, kjer koruza vsaj dvakrat v treh letih pride na isto njivo, opazijo poškodbe. Poškodbe, ki jih na koruzi povzroči ličinka koruznega hrošča, so objedene stran­ ske korenine, zaradi česar koruza poleže ali pa razvije steblo v obliki gosjega vratu.

Na osnovi analize podatkov o pogostosti setve koruze na isto njivo, podatkov o temperaturi zraka in na podlagi štetja poškodovanih stebel koruze v obliki gosjega vratu, sva se loti­ la izdelave raziskovalne naloge pod mentorstvom prof. Uran­ karjeve, ki na šoli poučuje poljedelstvo in zdravstveno varstvo rastlin, in Marije Kalan, specialistke za rastlinsko pridelavo s KGZ Kranj. Z raziskovalno nalogo sva želela preveriti naslednje domneve:

1. manjše število ujetih odraslih hroščev s pomočjo feromon­ ske vabe bo na kmetijah, kjer koruza na isto njivo po vsaj dveh letih ali več, 2. na njivah, kjer bomo ujeli večje število hroščev bo tudi več poleglih rastlin, 3. temperatura zraka v času leta koruznega hrošča ima vpliv na številčnost ulova škodljivca.

Na podlagi štetja hroščev, štetja poškodovanih stebel koru­ ze in analize vremenskih podatkov sva ugotovila, da je manj

34 Glas občine Naklo junij 2018

ujetih hroščev na njivah, kjer koruza na isto površino pride vsaj vsako drugo leto. Na tej lokaciji tudi ni bilo poškodb stebel v obliki gosjega vratu. Ugotovila sva tudi, da skupno število ujetih hroščev v času leta nima vpliva na število poškodovanih stebel koruze v obliki gosjega vratu in da so bili v lanskem letu dobri pogoji za razvoj in let koruznega hrošča, saj je bila šte­ vilčnost ulova na kontrolne datume na vseh lokacijah podob­ na. Skupaj sva v lanskem letu na feromonsko vabo ujela 10.680 hroščev. Najbolj številčen ulov sva beležila v obdobju med 15.

7. in 15. 8. Na podlagi vseh teh opazovanj sva ugotovila, da je čim širši kolobar najuspešnejša metoda za zmanjševanje po­ pulacije škodljivca. Na državnem tekmovanju mladih razisko­ valcev Slovenije, ki ga vsako leto organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo, sva za nalogo z naslovom Nalet koruzne­ ga hrošča in poleganje koruze zaradi poškodb korenin prejela srebrno priznanje. ・

Pregled koruze na polju, Žabnica, avgust 2017

zapisi šolskih peres

Mobilnosti v okviru projekta MI v Evropi Špela Langus, projektna pisarna BC Naklo

V mesecu juniju 2018 se je skupina devetih dijakov kmetij­ sko-podjetniške in gimnazijske smeri v spremstvu dveh učite­ ljev odpravila na 12-dnevno praktično usposabljanje s pod­ ročja naravovarstva in kmetijstva. Dijaki so v parku spoznavali delo in delovanje parka, opravljali so vzdrževalna dela na paš­ nikih in spoznavali visokogorsko kmetijstvo, varovanje narave, planinstvo in turizem. Obnavljali so plotove, ograje, izdelovali stopnice za planince, vodna korita za živino, čistili kanale za vodo na planinskih poteh, si ogledovali visokogorske kmetije, predelavo mleka v sladoled, predelavo sirov in drugih mlečnih proizvodov, gojenje ovac in druge drobnice, si ogledovali mu­ zeje. Skupaj z dijaki kmetijske šole Litzlhof so živeli na šolski planšariji in izdelovali korita za napajanje živine ter ograde za planinske pašnike. Dijaki so spoznali deželo in okusili gosto­ ljubnost Korošcev. Opazovali so lepote, razvitost in gospodar­ sko povezanost sosednje Koroške.

V sredini meseca junija se je učitelj hortikulture udeležil stro­ kovnega usposabljanja s področja floristike in hortikulture.

Namen usposabljanja je obisk potencialnih partnerjev, s kate­ rimi bomo v nadaljnjih letih izvajali strokovna usposabljanja na področjih floristike in okrasnega vrtnarstva (vzgoja krizantem, iglavcev ter ostalih grmovnic). V okviru usposabljanja bo obis­ kal vrtnarijo za proizvodnjo rezanih krizantem ter dve zasebni floristični šoli ter srečal z izvajalko arborističnih izobraževanj, s katero želimo nadgraditi arboristične seminarje v našem Centru, saj opažamo veliko potrebo po tovrstnih znanjih. Dej­

stvo je, da na terenu primanjkuje znanj o obrezovanju in negi okras­nega drevja in s temi izobraževanji želimo nadaljevati.

V začetku meseca oktobra načrtujemo praktično usposablja­ nje s področja živilstva na šoli Pärnumaa Kutsehariduskeskus v jugozahodnem področju Estonije. V času izmenjave bodo ude­ leženci mobilnosti deležni vsakodnevnega praktičnega uspo­ sabljanja v šolski kuhinji in v slaščičarsko-pekarski delavnici. V popoldanskem času bodo spoznavali kulturne in geografske znamenitosti Estonije. ・

Srednješolci navdušeni raziskovali

Udin boršt – učilnica v naravi Mojca Logar

Na Biotehniškem centru Naklo v okviru programa Erasmus+ izvajamo med drugim tudi projekt Slavit. Projektna partnerja sta Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence iz Celovca in Licej Franceta Prešerna iz Trsta. V projekt so vklju­ čeni gimnazijci, traja dve leti in želi mladim približati veščine naravoslovja. Pogovorni jezik v projektu je slovenščina, saj so

naši zamejci zelo zainteresirani krepiti tudi znanje in uporabo slovenščine. Vsaka šola gosti dijake dva tedna, kjer jim poskuša čim bolj plastično in učinkovito predstaviti naravo v najrazlič­ nejših oblikah. Dijaki bivajo pri družinah, kar naj bi jih opogu­ milo tudi v tkanje bolj osebnih in prijateljskih vezi. Na BC Naklo smo gostili dijake obeh partnerskih šol od 7. do 19. maja 2018.

Dijaki so izvedli preproste analize vode s terenskim kovčkom – voda je neoporečna.

Kako izračunati prostornino vrtače in v kolikšnem času se napolni z vodo?

junij 2018

Glas občine Naklo 35

zapisi šolskih peres

Po celodnevnem raziskovanju v Udin borštu se sprošča vsak na svoj način ...

Dijakom smo ponudili delo v laboratorijih, izdelovali so jogurt, analizirali so šolski ribnik, izvedli številne kemijske poskuse.

V naše raziskovanje narave smo vključili tudi Udin boršt, kjer smo preživeli kar dva dni. Naši nahrbtniki so bili precej tež­ ki, saj je bilo potrebno nositi vso opremo s seboj, od spalnih vreč, podlog, gorilnikov, hrane, šolskih pripomočkov za različ­ ne analize. Učenje na terenu je ob vsej sodobni računalniški podpori še vedno najbolj učinkovito. Ko vidiš slepo dolino v realnosti, ti je jasno, zakaj se imenuje slepa, kako nastane kraš­ ka jama, kakšna je vrtača idr. Ko so merili prostornino vrtače, so uporabili precej pripomočkov, da so izmerili obseg in ko so računali, v kolikšnem času bi se vrtača napolnila z deževnico, so ugotovili, da je znanje matematike in fizike lahko zelo za­ bavno in uporabno. S kovčkom za analizo vode smo ugotovili, da so vodotoki neoporečni, spoznavali so prst in rastje, kjer seveda na moreš zgrešiti rdečega bora in borovnic. Ves čas smo bili na preži, če bomo srečali kakšnega rokovnjača. Tokrat Velikega Groga ali Dimeža nismo srečali, čeprav smo kar nekaj časa sedeli pod Krivo jelko. Prespali smo v kožaricah v rokov­ njaškem taboru. Vso hrano smo imeli s seboj. Kuhanje testenin nam je vzelo veliko časa, še posebej ker so bili z nami Slovenci iz Trsta, kjer je pasta nekaj, kar se kuha z občutkom ... Ogle­

Hrenovke na palicah so vedno odlične. dali smo si Vogvarjevo hišo in Dupljansko graščino. Dijaki so bili kar zamišljeni, ko so ugotovili, da mora novodobni graščak sam skrbeti za čudoviti vrt in vse drugo.

Rezultat dvodnevnega raziskovanja Udin boršta je bil več kot uspešen. Učenje na terenu je najbolj učinkovito, vezi med dijaki in učitelji se stkejo ob delu, naporu, prenašanju težkih nahrbtnikov, številčne predstave so na terenu bolj realne kot v razredu. Medkulturne razlike obstajajo in le s skupaj preživetim časom, trudom in delom nas to lahko bogati. Projekt Slavit koordinira profesorica Bernarda Božnar, delavnico sva vodila profesor Jure Ausec in Mojca Logar. Z nami sta bila profesorica angleščine Jana Veljak iz Trsta in ravnateljica slovenske gimna­ zije iz Celovca Zalka Kuchling. ・

Dijaki BC Naklo v Belgiji

Odlično prikazali veščine, potrebne za uspešno poklicno pot Sandra Žvagen, so-mentorica Skills4Life

V

okviru mednarodnega projekta Skills4Life, ki ga skupaj s partnerskima šolama iz Belgije in Nemčije izvaja BC Naklo – Srednja šola, se je šest dijakov gimnazijcev udeležilo enotedenskega projektnega dela in izmenjave v Belgiji.

Rdeča nit tokratnega delovnega srečanja dijakov iz Belgi­ je, Slovenije in Nemčije je bila ozaveščanje veščin in znanj, ki jih mladostniki v iskanju uspešne poklicne poti in pripravah na zaposlitev pridobivajo. Naši dijaki so v tednu med 13. in 19. majem bivali pri gostiteljskih družinah Belgijskih dijakov v mestu Sint Niklaas. Sveti Miklavž, kot bi mesto prevedli v slovenščino, je znan predvsem kot pomembno srednješolsko

36 Glas občine Naklo junij 2018

izobraževalno središče Flandrijskega dela Belgije. Pokrajina Flandrija nas je navdušila kot zgledno urejena dežela sadjarst­ va, zelenjadarstva in govedoreje. Samo mesto Sint Niklaas ponuja neskončno kolesarskih stez, kjer na običajno delovno jutro uzremo število Belgijcev na kolesih, primerljivo s številom slovenskih kolesarjev v teh junijskih dneh, ko po Sloveniji po­ teka kolesarski maraton Franja. Kot tujec se nenadoma namreč

zapisi šolskih peres

Popolna belgijsko-nemško-slovenska ekipa Skills4Life

Na obisku pri Svetem Miklavžu pred mestno hišo v belgijskem mestu Sint Niklaas zaveš, da 10-kilometrska oddaljenost delovnega mesta ali šole od kraja, kjer tipičen Belgijec živi, zanj niti na deževen ali na zelo vetroven, mrzel zimski dan ne predstavlja izgovora, da bi se usedel v svoj udoben jekleni konjiček in z njim odpeljal v službo ali šolo. Vsi na kolo, kolesarska čelada »gor 'al dol« – v Flandriji je čelada namreč prava redkost.

S pripravami na majski projektni teden so dijaki začeli že v jesenskih mesecih lanskega leta, ko so izhajajoč iz značilnosti Slovenije, kot so majhnost, staranje prebivalstva, zanimanje za obrt in podjetništvo, itd., iskali poklice, ki bi za slovenske raz­ mere veljali postati poklici prihodnosti. Pred odhodom v Belgi­ jo so opredelili svoj aktualni poklic in se z namišljeno prošnjo za zaposlitev in življenjepisom, vse seveda napisano v angleš­ kem jeziku, prijavili na razpis. V Belgiji je vsak izmed dijakov pred komisijo – potencialnim delodajalcem, katerega vlogo je prevzela kar tamkajšnja ravnateljica srednje šole – opravil pravi pravcati razgovor za službo in to v angleščini, kar ni kar tako. Ni manjkalo niti zvitih, zelo problemsko usmerjenih vpra­ šanj. Dijaki so morali izkazati precejšnjo mero iznajdljivosti, taktnosti in samokritičnosti ter ne nazadnje komunikacijskih veščin v tujem jeziku. Obenem so dijaki v tem tednu mobil­ nosti prisluhnili tudi strokovnjakom, ki delujejo pod okriljem Evropske unije z namenom, da mladim približajo v prihodnosti tako želene mehke veščine imenovane »soft skills«, ki naj jih vsak državljan Evropske unije prične razvijati v času šolanja in nasploh v času razvoja lastne osebnosti. Med ključne mehke veščine vsakega zaposlenega sodijo timsko delo, prilagodlji­ vost oziroma fleksibilnost, prepoznavanje problema in iskanje ter posredovanje rešitev.

Dijaki Janja, Klara, Maruša, Jan, Nejc in Uroš pa dodajajo sle­ deče iskrice tokratnega projektnega tedna v Belgiji: »V času naše izmenjave smo si ogledali tudi mesta belgijska Bruselj, Gent in Antwerpen. Obiskali smo podjetje Volvo Trucks, kjer smo spoznali izzive dela v proizvodnji tovornjakov s poudar­ kom na prikazu veščin in posebnih znanj, ki jih zaposleni v tej megalomanski tovarni kmalu po zaposlitvi pridobijo. Dobili

smo veliko novih prijateljev, ki pridejo k nam v naslednjem delu izmenjave, ki bo potekala v Sloveniji.« Da, tako je. Naslednje delovno srečanje Skills4Life bomo izpeljali v naši občini, na BC Naklo – Srednja šola. Belgijske in nemške dijake ter njihove mentorje bomo tako gostili že letos jeseni. Skupaj s partnerskima šolama se bomo ukvarjali predvsem z vizijami in možnostmi razvoja malega družinskega podjetništva na področju pridelave medu ter proizvodnje, pro­ mocije in prodaje medenih proizvodov. ・

junij 2018

Glas občine Naklo 37

zapisi šolskih peres Literarnica

Misija: Reševanje sinjega delfina Špela Štrukelj, 8. b

Zbudil sem se v svetlo in sijoče jutro. Sonce na nebu je sijalo, ptice so letale pod modrim, svetlim nebom, polnim pričakova­ nja. Oblekel sem se, pograbil kovčke in odrinil na pot.

V džipu sem se pripeljal do svetle obale. Ko sem izročal denar majhnemu, debelušnemu šoferju, me je ta posvaril: »Pazite se, doktor! Čeprav ste pametni, na vas še vedno pretijo nevarnos­ ti!« Nasmehnil sem se mu: »Zato sem tu. Zaradi nevarnosti.« Še enkrat me je resno posvaril in se odpeljal. Na veliki svetlikajoči se peščeni obali se je zabavalo veliko ljudi, starih in mladih.

Sonce je pripekalo in morje se je v njegovem soju bleščalo, kot bi ga božali svetli sončni žarki. S kovčkom pod pazduho in z nahrbtnikom v roki sem stekel do pristanišča. Že v daljavi sem zagledal veliko belo jahto, ki me je čakala. Na njej pa sta me pričakovala moj prijatelj Maks in njegova sestra Suzi, ki sta mi že od daleč mahala. »Maks! Suzi!« sem se veselil in tekel proti jahti. Stopil sem na jahto in Suzi je zagnala tih ladijski motor, ki ni zbujal veliko zanimanja. Odrinili smo dogodivščinam napro­ ti. »Kako kaj, kolega? Te ne žre več morska bolezen, da si upaš na morje?« se je pošalil Maks.

Maks je bil velike in krotke postave in imel na kratko postri­ žene črne lase, ki so mu dajale deško podobo, ne glede na njegova leta, ki segajo krepko čez 15. Je 2 leti starejši od Suzi, ki je ravno pomolila glavo ven iz kabine. Suzi je bolj drobna.

Ima dolge, košate, razmršene oranžne lase, ki ji padajo na ve­ like zelene oči. Z bratom si nista niti malo podobna, edina po­ dobnost, ki jo človek opazi, so pege na njunih licih, po katerih lahko človek prepozna, da sta si v sorodu. Pridrvela je v sobi­ co z dvema kozarcema tekile in pločevinko pepsija: »Čas za proslavitev! Vrnitev našega doktorja!« Maks me je lahno udaril v ramo: »Kaj bo dobrega?« Izza torbe sem potegnil računalnik: »Nič dobrega, bi se sam raje izrazil. Iščemo skrivno organi­ zacijo, imenovano ''Podmorski delfin''. Po mojem izračunu se nahaja pod morsko gladino, skrita ob Karibskem otočju.« »In kaj je tebi, pomembnemu doktorju na področju živali, naredila ta uboga organizacija?« je hudomušno vprašal Maks. »Psssst!

Maks! Pusti Juriju do besede!« Maks se vedno obnaša nenavadno, posmehljivo. Njegov črni humor mi gre včasih malo na živce, vendar je ravno ta dober magnet za dekleta. Želel sem še nekaj pripomniti k njegovi opazki, a sem raje nadaljeval: »Podmorski delfin naj bi imel v notranjosti zaprtih 25 delfinov, na katerih naj bi delali poskuse in jih uporabljali tudi za druge neznane poskuse.« »Ubožci …,« je sopla Suzi. »Suzi se bo kot nevidna s podmornico odpeljala na drugo stran utrdbe in vstopila skozi jašek za odvoz smeti na desni strani.« Suzi se je toplo zasmejala in oči so se ji zaiskrile.

Glede na majhno na pogled ubogo deklico je oboževala akcije, še bolj pa krmarjenje katerega koli vozila. »Dovolj o Suzi. Kaj pa jaz?« »Maks ti boš odšel z njo in izstopil v notranjosti. Odšel boš do garažnih vrat ob strani, s sabo boš vzel odklepalnik.« Majhno napravico sem mu potisnil v roke: »Pritrdi ga na elek­ trično ključavnico. Po navadi potrebuje 5 minut, da odpre vra­ ta, zato vzemi s sabo orožje, da boš kril Suzi, saj so vrata dobro zavarovana.« »Urejeno, doktor!« se je smejal Maks, ko je tekel v shrambo z orožjem. Vedel sem, da je Maks dober z orožjem

38 Glas občine Naklo junij 2018

in bo nalogo dobro opravil. »Suzi, ti boš šla po delfine, ki so v kletki na drugi strani sobe, Maks te bo kril, nato pa odprl vrata.« »Jesssss!« se je smejala Suzi. Oboževala je živali. »Vsi delfini so samčki, zato jih bomo z lahkoto privabili iz kletke s tole napravico. Je predvajalnik zvoka samice ob parjenju. Temu bodo sledili.« »In ko jih pripeljem skozi vrata, se poberemo.« »Točno. Zunaj vaju bom čakal v podmornici. Imam dostop do njihovih varnostnih kamer, zato vama bom skozi slušalke po­ vedal, kaj narediti.« »Narejeno, doktor!« se je zasmejal Maks in prinesel vodno obleko, slušalke, orožje in ostalo. Lotil sem se priprave njune opreme. Čez nekaj časa je izza kabine spet pogledal Suzijin obraz: »Jurij, Maks! Prispeli smo!« Prevzel sem krmilo, onadva pa sta se slekla in se preoblekla v svoje potapljaške obleke. Morali smo biti hitri, da nas njihove varnostne kamere ne bi opazile.

Ko smo se usedli v podmornico, sem spustil garažna vrata in odpeljali smo se. Prispeli smo do smetiščnega jaška. »Zaželita mi srečo!« je še rekel Maks, preden je izginil v utrdbo. Peljala sva se do drugega vhoda in odložil sem še Suzi, potem pa sem se pripravil pred garažnimi vrati in čakal.

MAKS Plaval sem skozi veliko dvorano na drugo stran sobe, tam so bila velika garažna vrata, kot je Jurij povedal. Skril sem se za belo steno in se pripravil na napad, ko sem čakal Suzi. Zagledal sem jo za drugim vogalom in v slušalki zaslišal Jurijev znak: »Zdaj!« Napadel sem stražarje. Medtem ko je Suzi osvobajala delfine, sem že namestil napravo in čakal, da opravi svoje delo.

Zmanjkalo mi je vodnih nabojev, vedel sem, da bi jih moral vzeti več. S stražarji sem se moral spopasti s pestmi, kar je v vodi težko.

SUZI Maks se je bojeval z velikimi vodnimi stražarji, no ja, veliki­ mi v primerjavi z mano, Maks je seveda veliko večji od mene.

Odplavala sem naprej proti vratom in jata delfinov mi je ritmič­ no sledila. »Maks!« sem zavpila v mikrofonček: »Prihajamo!« In vrata so se odprla. Previdno sem jih potiskala skozi garažo dru­ gega za drugim, na koncu pa sva izginila tudi midva z Maksom.

JURIJ Ta veličastni prihod bi vsakemu vzel sapo. Priplezala sta v pod­ mornico in ko smo bili varno na jahti, je Maks zadihano vprašal: »Kaj bomo z vsemi stražarji?« Šele takrat sta zagledala vojaške ladje ob obali. »Tile bodo poskrbeli za celotno zgradbo,« sem se nasmehnil. Delfine sem še pregledal in odpeljali smo se domov.

Naslednji dan smo se zjutraj pripeljali na plažo pod milim svet­ lim nebom. »Na nove misije!« smo še nazdravili. ・

zapisi šolskih peres Literarnica

Takrat mi je bilo hudo …

Ana Ivanc, 9. a

Skoraj vsako soboto gremo z družino v mamin rojstni kraj Goriče. Tam živi moja babica in stric z družino. Babico že zelo dolgo časa bolijo kolki in ne more več hoditi.

Po navadi grem ob vstopu v hišo k njej, jo objamem, po­ ljubim na lice in grem v zgornje nadstropje k stricu. Ti moji pozdravi ob vstopu v hišo ji sežejo do srca in v očeh se ji vidi, kako srečna je, da me vidi. Kadar pa sem odhajala od nje brez besed, me je le žalostno pogledala in si v sebi zaželela po­ govora z menoj. Tega nisem opazila do dneva, ko sem storila nekaj, za kar mi je žal še danes.

Tistega dne sem bila ves dan na telefonu. Okrog sebe nisem poslušala nikogar. Ko smo prišli v Goriče, sem stopila v dnevno sobo, kjer je tudi babičina postelja. Sklonila sem se, jo objela, poljubila na lice in pozdravila. Ona pa je svojo roko položila na moj hrbet ter mi vrnila poljub, pogledala me je s svojimi očmi, v katerih so bile iskrice sreče, rekla pa ni niti besede. Iz žepa sem vzela telefon in se ulegla na zofo. Takrat nisem pozdravila niti strica in nikogar drugega. Tipkala sem po telefonu in nisem niti pogledala okrog sebe, kaj se dogaja. Kmalu se je dnevna soba izpraznila in ostali sva z babico sami.

Začela me je ogovarjati. Na začetku sem ji vračala odgovore, nato pa sem utihnila in se posvetila le še telefonu. Že nekaj časa pred tem je postala žrtev starostne bolezni, demence, ki se je že malo poslabšala, zato je babica vsa vprašanja sproti pozabljala in nekatera večkrat ponovila. Še vedno sem se pos­ večala le telefonu, ko sem naenkrat zaslišala, da me je pokli­ cala po imenu. Pogledala sem jo in rekla: »Ja, babi?« »Zakaj, kar naprej tipkaš po tej napravi?« V njenih besedah sem čutila

žalost, razočaranje, ki ga je čutila v sebi. Nisem vedela, kaj naj ji rečem. Sobo je napolnila tišina, potem pa je skozi vrata vsto­ pila mami in rekla, da gremo domov. Vstala sem, objela babi, jo pogledala in videla žalosten obraz. Stopila sem do vrat, jo še enkrat pogledala in odšla do avta. Že na poti do doma sem se zavedala, kaj sem naredila.

Naslednje jutro sem vstala in prišla v kuhinjo na zajtrk. Na mizi je bil mamin telefon. Ravno ko sem v roki držala vroč ka­ kav in ga nesla od pulta do mize, je zazvonil. Oglasila sem se in na drugi strani telefonske linije se je oglasil stric. Z zaskrb­ ljenim glasom me je vprašal, kje imam mami. Odgovorila sem mu, da je danes še nisem videla in da mi lahko preda informa­ cijo, da jo prenesem do mami.

Rekel je, da je včeraj ponoči prišlo reševalno vozilo po babi.

Ker je težko dihala, so jo odpeljali v bolnišnico. Zaradi širjenja različnih bolezni je nismo mogli obiskati.

V očeh so se mi nabrale solze in pred očmi se mi je zavrtel dogodek s telefonom. Še danes se spomnim njenih pogledov.

Informacijo sem prenesla mami. Tudi ona me je zaskrbljeno pogledala in iz oči so ji pritekle solze. Moja mami dela v domu starostnikov in njena nekdanja sodelavka je zaposlena v bol­ nišnici. Takoj jo je poklicala in ji naročila, naj gre pogledat, v kakšnem stanju je babi. Čez nekaj ur je bivša sodelavka vrnila klic in nam sporočila, da se je njeno stanje izboljšalo, vendar obiski niso dovoljeni zaradi raznih nalezljivih bolezni. V tistem trenutku se mi je od­ valil kamen od srca in takoj ko je bilo mogoče, sem jo obiskala.

Sedaj si vedno vzamem čas za pogovor z njo. ・

Literarnica

Zofija in umora na taboru Mojca Marčun, 6. b

Prejšnji teden sem bila na taboru 6.b-razreda v Strunjanu.

Učiteljica Ida je našla učitelja Blaža mrtvega na tleh. Takoj je poklicala policijo, a bilo je prepozno. Zato so me poklicali, da raziščem stvar. Učence so zaradi varnosti odpeljali domov.

Ko sem prispela v Strunjan, je deževalo. Nisem bila prav ve­ sela, saj bi mi dež lahko zakril sledi storilca. Ura je bila dvanajst in ozračje mrakobno. Pomislila sem na tisti dan, ko sem za ma­ tematiko prvič dobila štiri. Prispela sem do hišic, v katerih so spali. Policisti ter priče so me že čakali. Okoli hiše sem napeljala trak: »Prepovedano hoditi!« Nato sem šla v hišico. Blaža sem našla zabodenega na tleh. Učiteljice so jokale. S številkami sem označila nož ter morebitne stvari, ki bi mi omogočile, da bi raz­ rešila primer. Vse sem poslikala. Policistom sem naročila, naj se ničesar ne dotikajo ter naj sporočijo bližnjim o smrti. Nož sem položila v vrečko z dokazi. Ko sem odhajala, sem opazila rdečo stopinjo na tleh. Bila je kot krvav odtis čevlja. Označila sem jo ter slikala. Nato sem se odločila, da si spočijem od napornega dne. Nastanila sem se v hišici poleg tiste, v kateri so bili dokazi.

Usedla sem se na teraso in zaspala.

Zbudila sem se sredi noči, ko je nekdo kričal. Zaslišala sem

še zadnji krik učiteljice Ide, preden je utonila v smrt. Hitro sem stekla do hišice ter poklicala reševalce. Upala sem, da se bo izvlekla. A tudi za njo je bilo prepozno. Preden je zaspala, mi je dejala: »Vse zaradi mene! Jaz sem kriva za smrt … za Blaževo smrt. Imela sva razmerje …« Nato je zaspala. Hitro sem stekla ven ter prižgala luči. Spet sem videla odtise na terasi. Slikala sem jih in prav tako Ido. Zjutraj sem začela preiskovati umora. Odtisa sta bila ena­ ka. Zato sem sklepala, da je storilec isti. Povabila sem priče na kavo. Prva je prišla Barbara. »Živjo, Barbara. Kaj mi lahko poveš o Blažu ter Idi?« »Že eno leto sta bila partnerja,« je pridušeno izdavila. »Blaževa žena ni vedela, da ima ljubimko.« »Zato sta se dobivala na skrivaj.« Po licu so ji polzele solze. »V redu. Ali mi lahko posodiš čevlje, da vidim podplat?« »Seveda. Izvoli.« Slikala sem podplat, a ni bil podoben storilčevemu. Vse priče so povedale podobno kot Barbara. Čez nekaj minut je prišel policist. S sabo je privedel Blaževo ženo. Jokala je. Povedala mi je, da ni vedela za razmerje med Blažem in Ido. Zaprosi­ la sem jo za čevlje. Pa mi je odgovorila: »Zakaj pa potrebuje­ te moje čevlje?« »Gospa, našli smo odtise čevljev in moramo

junij 2018

Glas občine Naklo 39

zapisi šolskih peres preveriti.« Zdela se mi je sumljiva. A vseeno sem bolj sumila Tino, ki ni hotela govoriti z mano. Le tiho je bila ter jokala. Ko mi je žena dala čevlje, sem ugotovila, da se ujemajo z odti­ si. Vprašala sem jo: »Kako, da se vaši čevlji ujemajo z odtisi?« »Včeraj mi je nekdo ukradel čevlje.« »Nisem vam povedala, saj se mi je zdelo nepomembno.« Zajokala je. Ker je bila utrujena, so jo odpeljali. Zdaj sem končno imela čas za razmislek. Imela sem dva osumljenca: Tino in Blaževo ženo. Nisem bila prepri­ čana. Nož sem poslala v laboratorij in odgovorili so mi, da je povsem običajen kuhinjski nož. V rezilo je bil izrezan napis: SOVRAŽIM TE! SRAMOTA! Kmalu sem utonila v spanec.

Nikoli nisem imela dobrega spanca. Tokrat me je prišel zbu­ diti policist. Oblekla sem se in odšla. V hiški, kjer je spala Blaže­

Talne igre

ml adi vrvež va žena, se je nekaj dogajalo. Vstopila sem in se sprehodila do sobe. Na vratih je bil prilepljen listek: Oprostite! Morala sem to narediti!

Ubila sem moža in njegovo ljubimko. Vem, da sta bila v razmerju.

Ida mi je uničila življenje. Blaž pa me je razočaral. Povejte otroku, da sta starša umrla v prometni nesreči.

Nočem, da bi izvedel, kaj sem storila!

Videla sem, da je naredila samomor.

To je bil moj prvi primer raziskovanja. Že pri prvem prime­ ru sem bila šokirana, kaj ljudje vse naredijo iz ljubosumja. Bila sem blizu odgovora, kdo je morilec, a bila sem prepozna. Lah­ ko bi rešila vsaj Blaževo ženo, a sem imela premalo izkušenj! ・

Matjaž Zupin Muzik, Tjaša Kristanc, Kelly Avsenik - Hanson Strokovni delavci Vrtca Mlinček smo v tem mesecu izrisali talne igre na asfaltni površini pred vhodom v vrtec. Igre so primerne za vse starostne skupine otrok, saj jim nudijo različne gibalne izzive, kot so hoja po ravni in krivi črti, hoja vzvratno,

sonožni poskoki, poskoki na eni nogi, hoja po vseh štirih ipd. S talnimi igrami smo strokovni delavci želeli vzpodbuditi aktivno učenje na prostem. ・

Naklanski vrtci

6. Rožletov tek

Tjaša Kristanc in Kelly Avsenik - Hanson 16. maja 2018 smo izvedli 6. tradicionalni Rožletov tek. Ude­ leženci teka, otroci s starši in vzgojitelji, so se zbrali na stadionu Osnovne šole Naklo.

Več kot tristo tekačev je s svojimi vragolijami ogrel in nasme­ jal klovn Jaka s prijatelji Piko Nogavičko, tigrom in pingvinom.

Pred pričetkom teka je nekaj motivacijskih besed namenil rav­

40 Glas občine Naklo junij 2018

natelj šole g. Milan Bohinec. Skupaj so tekači pretekli približ­ no petinsedemdeset kilometrov ter si ob koncu teka prislužili medaljo in diplomo.

Zahvaljujemo se vsem udeležencem za sodelovanje in dobro voljo. Se vidimo naslednje leto na 7. Rožletovem teku! ・

ml adi vrvež

Čarobni svet pravljic Saša Meglič

Se še spomnite besed: za devetimi gorami, za devetimi vo­ dami, za sedmerimi jezeri, nekje, nekoč, v davnih časih. Ja, tako se prične marsikatera pravljica. Do 18. stoletja so bile pravljice namenjene predvsem za zabavo odraslih, šele kasneje pa so se razširile med mlajše poslušalce. Najbrž ni človeka, ki jih kot ot­ rok, ali celo odrasel, ne bi rad poslušal, saj v njih vedno zmaga pravica nad krivico, dobro premaga zlo in naj se vmes zgodi karkoli, se vedno srečno končajo. Pravljice imajo posebno moč, še posebej, če se pripovedovalec vanje vživi in nas, ne da bi se tega zavedali, potegne vanje.

Pravljice pozitivno vplivajo na otrokov razvoj. Z njimi razvi­ jajo domišljijo, otroci se poistovetijo s pravljičnimi junaki in na sebi lasten način doživljajo zgodbo, preko katere pridobivajo pomembna spoznanja za življenje. Preko pravljic spoznavajo, kaj je prav in kaj narobe, kako reševati življenjske situacije, pra­ vljice so lahko tudi terapevtske – otrokom pomagajo prema­ govati različne strahove, kot so strah pred smrtjo, pred izgubo najbližjih, pomagajo jim razumeti ločitev staršev, kako ravnati v primeru nasilja ipd. Spet druge jim razjasnijo ljubezen, jih popeljejo v svet zabave, v svet, v katerem je mogoče vse in v katerega se lahko zatečeš, ko ti je hudo. Pravljice vplivajo tudi na socialno-čustveni razvoj otroka. Ob branju in pripovedo­ vanju pravljic se krepijo čustvene vezi med bralcem oz. pripo­ vedovalcem in otrokom. S pravljicami otroci bogatijo besedni zaklad in razvijajo svojo osebnost. Lahko bi rekli, da imajo ču­ dežno moč.

Tega se za­ vedamo tudi v vrtcu Jel­ ka, zato smo se z otroki lotili poseb­ nega projek­ ta. Raziskali smo, kako nastane knji­ ga in se nje­ ne izdelave lotili tudi sami. Ročno smo izdelali papir in ga povezali v knjigo, otroci so si izmislili zgodbo, jo sami tudi napisali in na­ risali ilustracije. Tako je nastala knjiga z naslovom Reševalec Val in njegova ekipa. Otroci so spoznali, da je za to, da izide knjiga, potrebno veliko dela in truda, zato so bili na svojo knjigo še toliko bolj ponosni.

Pravljice bodo del našega vsakdana tudi v prihodnje in tudi vam svetujemo, da najdete otroka v sebi in preberete kakšno pravljico za svojo dušo. ・

Konjeniško društvo Naklo, KUD LIK Naklo in Gostišče Pr´ Kovač, vredno cesarja, ob občinskem prazniku

VABIJO NA RAZSTAVO MOTIVOV S KRANJSKO KLOBASO IN

NA OGLED KRATKEGA IGRANEGA PRIZORA PRIHODA CESARJA FRANCA JOŽEFA

v petek, 29. junija 2018, s pričetkom ob 19:30. uri.

Razstava bo v vagonu na »štacjonu« v Naklem, kamor bo cesar prispel ob 19:45. Prireditev bo od 20:15. ure dalje potekala na parkirišču Gostišča Pr´ Kovač z igranim gostilniškim prizorom.

Ob koncu bodo obiskovalci postreženi s kranjsko klobaso in pivom.

VLJUDNO VABLJENI! Organizatorji: Konjeniško društvo Naklo

KUD LIK Naklo

Gostišče Pr´ Kovač, vredno cesarja, Naklo

Loške mesnine, Šk. Loka

junij 2018

Glas občine Naklo 41

ogl asi -

040/202 384

PROSTOR ZA VAŠ OGLAS POKLIČITE: 040 202 384

42 Glas občine Naklo junij 2018

ogl asi -

junij 2018

040/202 384

Glas obÄ?ine Naklo 43

zadnja str an

Prijavite se na: e-obvestila, obveščanje o splošnih novostih, • brezplačno obveščanje o moteni oskrbi s pitno vodo, • uredite prejemanje in/ali plačevanje računov preko e-pošte, e-računa ali direktne obremenitve računa.

•

Informacije na: 04 28 11 300, info@komunala-kranj.si, www.komunala-kranj.si

44 Glas občine Naklo junij 2018

Občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku!