Glas Naklo, april 2018

Glas Naklo

april 2018

obÄ?ine

Ĺ tevilka 94/leto 24

uvodnik Kultura pozitivnosti Andreja Kosec, odgovorna urednica

Pogled skozi okno nehote šteje sončne dneve, ki odmerjajo delo zunaj. Spomladi komaj čakamo, da primemo zemljo, jo obračamo, štejemo deževnike in načrtujemo posevke. Moški in ženske in otroci. Ti sicer radi packajo in tacajo po vrtu, a z malim se začne veliko. Za dogodivščine ni treba iti daleč. Mogoče le v bližnji Udin boršt, ki je spet očiščen smeti. Lahko pa prelistate aprilski Glas občine Naklo, ki je pester kot je pestro aprilsko vreme, pa boste dobili navdih za marsikaj.

Sicer pa je za knjigo primeren kateri koli letni čas. Ker 23. aprila obeležujemo mednarodni dan knjige, sem prosila »našo« knjižničarko Heleno, naj pobrska, kaj lahko kakovost­ nega beremo. Ker je bila res prizadevna in je »padla not«, v svet e-knjig, smo dobili izčrpen nabor internetnih strani, ki zbirajo in ponujajo v branje dobre knjige v skoraj vseh evropskih jezikih. Če vas grabi želja po učenju, je to lahko zanimiv začetek. Mene pa spomladi srbijo pete in bi prav zdaj s knjigo v roki odjadrala mogoče na Nizozemsko ali na Malto, ki sta letos gos­titeljici Evropske prestolnice kulture. Izbrani sta bili mesti Valletta, glavno mesto Malte, in Leeuwarden, središče nizozemske pokrajine Frizija. Dogodke, ki se bodo zvrstili skozi leto, povezuje slogan Odprta skupnost, ob lokalnem prebivalst­vu pa bo sodelovalo približno 300 umetnikov z vseh koncev sveta. Bolj znano ime je gotovo Margarethe Zelle (1876–1916), večina jo pozna po vzdevku Mata Hari, kateri bo posvečena velika razstava v Muzeju Frizije z naslovom Ženska in mit. Članek Francija Šinkarja (o misteriju ženske, če malce karikiram) izpostavlja prav to temo. Ob branju sem se hudomušnemu zapisu nasmejala prav do solz; zgodbe drugih so pač videti in slišati zabavnejše od naših lastnih, kajne? Ko bi se lahko vsi s tako lahkotnostjo ozirali nanje, bi bilo več sončnih dni.

Umetnost in kultura na nešteto načinov upodabljata vsakdanje teme, ki so večne in otipljive, še posebej, ko jih živimo. V Podbrezjah so gospodinje s svojo potico zablestele na Dolenjskem in s kakovostjo dosegle najvišje priznanje. Iskrene čestitke za uspeh! V knjigi naklanskih receptov imamo tako že dve izvirni potici.

Ne smete spregledati napovednikov dogodkov, ki nas bodo spremljali to pomlad, pa tudi ne vseh dobrodelnih prireditev in povabil. V prav vsaki številki zapišete članek ali dva, s katerim kažete svojo dobrosrčnost.

Za konec pa vas nagovarjam s pomenljivo mislijo, ki sem si jo izposodila od dijaka Aljaža Jesenka, ki pravi, da najstniki občutek zadovoljstva in pozornosti dobijo z všečki na družabnih omrežjih, ker jim jih v resničnem svetu primanjkuje. Tudi če smo pregovorno Gorenjci »škrti«, ne bi smeli skopariti s pohvalami, komplimenti in prijaznim nasmehom. Ste danes že koga pohvalili ali potrepljali po rami? Ena topla gesta na dan odžene grenkobo stran!

2 Glas občine Naklo april 2018

V tej številki ... Ž U PA N OV G L A S I Z N A Š E S R E NJ E Pokal Občine Naklo 2018 – tradicionalni veleslalom na Krvavcu Podbreška potica Dobrodelna dražba Podbreške potice Člani A postali gorenjski podprvaki v spajanju sesalnega voda Naklo si zasluži, da ga predstavimo turistom Prvo četrtletje Vabimo k sodelovanju Zadnji mlin na zgornji Savi je zibelka slovenskega ribogojstva Medicinsko-humanitarna odprava na Madagaskar Napovednik Konjeniškega društva N ­ aklo Pomoč na domu in razvoz kosil na dom Februarska krvodajalska akcija Mihaelu I. Focku v slovo (1950–2018) K U LT U R N I O D M E V Vozi me vlak v daljave ...

Izposoja knjig z domačega kavča Kaj naj berem? Če izgubiš dediščino, izgubiš korenine in turiste!

JA Z PA R A Z M I Š L JA M TA KO Ko žena pritisne pravo tipko Problem samooskrbe Zasvojenost z ekrani Z A PI S I Š O L S K I H PE R E S Spet je pomlad in čas za zbiralno akcijo papirja Napovedujemo 6. Rožletov tek Potepanje po Irski Številni projekti in aktivnosti doma in po Evropi Poezija je vsepovsod okoli nas, le videti jo je treba Pametne tehnologije v naprednem k­ metijstvu

3 4 4 4 5 6 7 9 9 10 11 13 13 13 14 15 15 15 17 18 20 20 21 22 23 23 23 24 25 27 28

Prispevke in fotografije za junijsko številko ­pošljite do ponedeljka, 11. junija 2018, na elek­tronski ­naslov urednistvo.glasnaklo@gmail.com. Besedila opremite s fotografija­mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

županov gl as

Spoštovane občanke in občani!

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena ­Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, ­Andreja Prosen.

Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o.

E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO praviloma izhaja petkrat letno (februar, april, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo.

Naklada 1.900 izvodov Naslovnica: Kreacija dijakinj cvetličark na BC Naklo, razstavljena na velikonočni razstavi v Dupljanski graščini.

Foto: arhiv BC Naklo Datum izida: 26. 4. 2018 ISSN 2591-0515 za tiskano izdajo ISSN 2591-0523 za spletno izdajo

Oddaja gradiva Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Besedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov urednistvo.glasnaklo@ gmail.com s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­ nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni. Mnenja avtorjev prispevkov niso vedno mnenje uredništva.

Pomladni čas je tukaj. Čas čistilnih akcij in urejanja okolice. Naša delavca Lovro in Boštjan sta že v polnem zagonu pri čiš­čenju in krpanju cest. Huda zima je na žalost kar pustila posledice. Pri krpanju cest se večkrat vprašamo, ali je ne bi bilo bolje preplastiti kot pa krpati. Ko se odločamo, kako sanirati določene odseke cest, je najbolj pomembno to, kaj se bo s to cesto še dogajalo v prihodnje. Če je kje v planu še gradnja kanalizacije in vodovoda, potem je nima smisla preplastiti, saj bi si s tem samo povzročali določene stroške. Smo pa pri zaključku obnove Gorenjske ceste, končali smo z ureditvijo krožišča pred večnamenskim objektom, končujemo z obnovo ceste v Zadrago in pričeli smo z obnovo Glavne ceste. Tu je predvidena popolna zapora, zato naprošam vse uporabnike te ceste, da spoštujejo zaporo in s tem omogočijo izvajalcu, da nemoteno opravlja svoje delo in ga dokonča v najkrajšem možnem času. Športni park pa dobiva končno podobo; uradna otvoritev je predvidena za 11. 5. 2018, zato prav vsi vljudno vabljeni. Dnevno pa lahko vidimo, da ga naša mladina že redno uporablja. Končno je nekaj narejenega tudi za naše najstnike in prepričan sem, da so ga zelo veseli.

V tem letu nas čaka še kar veliko projektov, naj omenim izgradnjo kanalizacije sekundarnih vodov v Podbrezjah, prav tako še manjkajoče kanalizacije v Strahinju. Sem spada tudi sočasna obnova cest, pločnikov in javne razsvetljave.

Določeni projekti so še v izdelavi, tako da nam dela v vsakem primeru ne bo zmanjkalo.

Pred poletjem pričnemo tudi z obnovo večnamenskega objekta. Stavba nujno potrebuje streho, saj nam ob večjem deževju zamaka. Zato bomo izkoristili in jo delno nagradili in s tem pridobili dodatne prostore za knjižnico, ki pa bo na žalost v času gradnje zaprta in uporabnike naprošam, da ta čas koristijo knjižnico v Kranju.

Smo pa v tem zimsko-pomladanskem času na občnih zborih pregledali tudi

delovanje društev v lanskem letu. Posebej uspešni so naši gasilci, saj so bila poročila izredno korektna. Iz poročil je bilo razvidno, da so tudi uspešno zaključili vse investicije in odnesli kar nekaj pokalov na tekmovanjih. Moram se zahvaliti g. Branetu Teranu, ki je dolga leta uspešno vodil našo gasilsko zvezo, sedaj pa predal vodenje novemu predsedniku, g. Andreju Jelarju. Vsem skupaj pa se zahvaljujem, da rešujejo naša življenja in premoženje.

Tudi ostala društva v športu in kulturi so bila zelo aktivna in uspešna v prejšnjem letu. Vsi skupaj pripomorejo k boljšemu življenju naših občanov in občank.

Naj si pa vzamem še nekaj vrstic in omenim občinski veleslalom na Krvavcu.

Ta dogodek je vedno tudi namenjen v dobrodelne namene, zato se zahvaljujem vsem sponzorjem in donatorjem ter seveda udeležencem tega tekmovanje.

Naj za prihodnje leto povabim tudi vse tiste, ki smučate ali pa ste samo radi v naravi. Pridite, vedno je veselo in zanimivo pogledati, kako se amaterji pomerijo med seboj.

Ker pa so pred nami še prireditve, kot so prvomajska parada oldtaimerjev, moto dan v Naklem in na vasi se dogaja, sem prepričan, da se srečamo in še kakšno rečemo na temo, ki je pomembna za Vas in ni omenjena v tem članku.

Lep pozdrav in vljudno vabljeni še na ostale prireditve.

Marko Mravlja, župan

april 2018

Glas občine Naklo

3

iz naše srenje

Pokal Občine Naklo 2018 – tradicionalni veleslalom na Krvavcu Jure Renko

V soboto, 24. marca, je na smučišču Krvavec potekala tradicionalna športna prireditev, Pokal Občine Naklo v veleslalomu.

Ob pol osmi uri zjutraj so se na spodnji postaji kabinske žičnice že začeli zbirati najbolj zagreti udeleženci. Poleg smučarskih kart je bila vsakemu tekmovalcu dodeljena štartna številka in bon za malico po zaključku tekmovanja. Naši zvesti sponzorji so poskrbeli, da se nihče ni na smuko odpravil brez slastnega krofa in sadnega okrepčila.

Naše najmlajše smučarje sta pod svoje okrilje prevzela Rok in Tina iz Igralnice Tia, tako da so svoje smučarske zavoje lahko še dodobra izpopolnili. Obenem so se tudi njihovi starši lahko brezskrbno in zavzeto pripravljali na svoj pomembni nastop.

Ob 11. uri se je na veleslalomski progi pomerilo preko 90 pogumnih smučark in smučarjev, manj pogumni pa so pridno trenirali za tekmovanje v naslednji sezoni. Tekmovalci so po svojih najboljših močeh opravili s športnim izzivom. Njihov nas­top so z bučnim aplavzom nagradili gledalci, ki so ob progi navijali za svoje favorite.

Končani tekmi sta sledila zaslužena topla malica in sproš­ čeno druženje na terasi Hotela Rozka. Tako kot vsako leto so naši zvesti sponzorji omogočili ugodno in dostopno smuko vsem občanom. Obenem smo iz njihovih prispevkov pripravili dobro­delni srečelov in zbrali 540 € za sofinanciranje otroškega vozička v vrtcu Jelka Duplje. Veselo množico je zabaval ansambel Opev, za animacijo je poskrbela Igralnica Tia, program pa sta povezovala Tina Kocjan in podžupan Jure Renko.

Zaslužene medalje in pokale je z uvodnim pozdravom pode-

lil župan Marko Mravlja, ki je tudi tekmoval v kategoriji veterani in osvojil odlično 3. mesto.

V prvi vrsti gre za druženje, kjer pa ne manjka prave tekmovalnosti in želje po dobrih rezultatih. Najhitrejši občani so postali: -- absolutno moški: Janik Rumež, Cegelnica -- absolutno ženske: Neža Meglič, Strahinj -- družine: 1. mesto Družina Meglič, Strahinj, 2. mesto Družina Pivk, Strahinj, 3. mesto Družina Bodlaj, Zgornje Duplje -- najhitrejša vas: 1. mesto Strahinj, 2. mesto Naklo, 3. mesto Cegelnica Prireditev je minila veselo, varno in predvsem brez poškodb, za kar se zahvaljujemo vsem sodelujočim.

Več o dogodku na http://naklo.si/vsebina/pokal_obcine_naklo_veleslalom/. ・

Kulturna dediščina v kulinariki dobila svoje mesto

Podbreška potica Jernej Jeglič

Kulturno društvo Tabor Podbrezje je prisluhnilo lanskoletni pobudi etnologinje Dušice Kunaver in začelo z zbiranjem gradiva za zaščito potice, za katero so domačinke že pred stolet­ jem izdelovale nadev iz suhih jabolčnih in hruškovih krhljev ter suhih tepk. Sadjarstvo ima namreč v Podbrezjah večstoletno tradicijo, zato so gospodinje v testo namesto orehov raje povijale suhe krhlje. Iz pisnih virov in pripovedovanj starih ljudi je Barbara Pogačnik v lanskem letu s svojim pekarskim znanjem in preizkušanjem recept prilagodila današnjim razmeram, tako da smo po zaključku kulturnih prireditev potico že lahko postregli obiskovalcem. Pripravila je recepte za tri različne nadeve (suhi jabolčni krhlji, suhi hruškovi krhlji viljamovk in suhe tepke s suhimi jabolčnimi krhlji) in pri tem uporabila pridelke in izdelke dvanajstih podbreških kmetov (pirina moka, kravje mleko, surovo maslo, kisla smetana, kokošja jajca, suhi jabol­ čni in hruškovi krhlji, suhe tepke, viljamovka, sadjevec, tepkovec, gozdni med ...). Pri pripravi pravih sestavin in postopkov priprave testa in nadevov ter pečenja je šestnajstim gospodinjam pomagala mag. Marlena Skvarča, priznana senzorična ocenjevalka živil. Po uspešno zaključenih pripravah je bilo v za-

4 Glas občine Naklo april 2018

četku marca izvedeno poizkusno strokovno ocenjevanje potic po sedemnajstih senzoričnih lastnostih.

Pečenje v enotnih potičnicah (zgornji premer 26 cm, spodnji premer 19 cm in 10 cm višine) je gospodinjam dobro uspevalo, zato je bila Podbreška potica (blagovna znamka) izdelana po tradicionalnih receptih iz domačih sestavin, 23. marca 2018 na novinarski konferenci že predstavljena javnosti. Pred tem

iz naše srenje je strokovna komisija po sedemnajstih senzoričnih kriterijih šestnajst potic podbreških gospodinj tudi strokovno ocenila. Štiri so prejele oceno »vrhunsko« z najvišjim številom točk, ostale pa »odlično«. Strokovno komisijo so sestavljala zveneča imena slovenske tradicionalne kulinarike: -- mag. Marlena Skvarča (predsednica), visoko šolana senzorična preizkuševalka hrane z dolgoletno domačo in mednarodno prakso, -- Franci Jezeršek, ustanovitelj družinskega podjetja z več kot 35-letno tradicijo in izkušnjami ter dobitnik nagrade za živ­ ljenjsko delo v gostinstvu, -- Uroš Štefelin, chef v Vili Podvin, ki obuja pozabljene tradicionalne slovenske jedi in jih s sodobnimi tehnikami in ustvarjalnostjo nadgrajuje v jedi sodobne slovenske kuhinje.

Petnajst tako dobro ocenjenih potic so gospodinje podarile Rotary klubu Tržič Naklo, ki je 24. marca 2018 v Pirčevem domu na Taboru skupaj s KD Tabor Podbrezje izvedel dobrodelno dražbo. Štiri gospodinje, Barbara Pogačnik, Veronika Aljančič, Jana Aljančič in Irena Zupan, ki so spekle vrhunske potice, so se na Gradu Otočec 29. marca 2018 udeležile 2. Festivala velikonočne potice. Med šestdesetimi poticami je strokovna komisija: -- prof. dr. Janez Bogataj (predsednik), sloviti etnolog in avtor knjige Potice iz Slovenije, -- mag. Marlena Skvarča, priznana senzorična ocenjevalka živil, -- Janja Strašek, prehranska strokovnjakinja v Termah Krka (prav tako po sedemnajstih senzoričnih kriterijih) podelila

pet zlatih, tri srebrna in tri bronasta priznanja. Od petih zlatih so podbreške gospodinje osvojile štiri, najboljša med vsemi šestdesetimi pa je bila Irena Zupan.

Več o potici, o njenem zgodovinskem razvoju, o kriterijih za strokovno ocenjevanje in o receptih lahko preberete na http://www.podbrezje.si/podbreska.potica ali https://www. facebook.com/Kulturno-dru%C5%A1tvo-TABOR-Podbrezje-115368238628371/. ・

Dobrodelna dražba Podbreške potice Jožef Perne

Podbreška potica je v soboto, 24. 3. 2018, na Taboru v Pirčevem domu nastopila tudi svojo dobrodelno pot. Rotary klub Tržič Naklo in Kulturno društvo Tabor Podbrezje sta organizirala dobrodelno dražbo kulinaričnih dobrot, ki so jih pripravile podbreške gospodinje. Na mizah se je znašlo petintrideset pekovskih in slaščičarskih umetnin – od srčkov, sončnice, »božjega očesa«, škatle piškotov, slane »flike« in še marsikaj drugega. »Zvezde dražbe« pa so bile slej ko prej podbreške potice. Petnajst jih je bilo, vse so bile dan pred tem ocenjene kot odlični pekovski izdelki, štiri celo z maksimalnim številom točk ocenjevalne komisije.

Večer v Pirčevem domu je bil nabit s pozitivno energijo: združili sta se dobrodelnost in kulinarika, obe povezani s tradicijo in dediščino. Uvodoma je nastopil godalni kvartet Glasbene šole Tržič. S tremi zaigranimi skladbami so navdušili malo dvorano, ki je bila polna do zadnjega kotička. Predsednica Kulturnega društva Daca Perne je spregovorila o zaščiti potice in aktivnostih, ki so bile za to potrebne, avtorica recepture Barbara Pogačnik pa je poudarila dolgotrajen postopek, ki je privedel do pravega recepta. Predsednica Rotarijcev Mariana Karla Rebernik je na srca potrkala z besedami o dobrodelnosti in potrebi pomagati sočloveku. Gospodinje je presenetila s šopki, ki so bili drobna, a odlično sprejeta pozornost. Jožef Perne je obudil zgodovino dobrodelnosti v Podbrezjah. Tu je v 18. in 19. stoletju delovala Ubožna ustanova, ki so jo vodili duhovniki in očetje ubogih. Voditeljica dogodka Jelena J. Wilfan pa je med razmišljanjem o dobrodelnosti dogodek pripeljala do točke, ko

je besedo prevzel dražitelj David Ahačič. V zabavnem in duhovitem tonu mu je uspelo prodati vse izdelke in iztržiti zanje neverjetnih 2.095 eur. Znesek je presegel vsa pričakovanja, potice so se licitirale do zneskov nad sto eur. Dogodek smo zaključili kako drugače kot z degustacijo podbreške potice!

Dobrodelna namena dražbe sta bila dva: pomagati invalidu, ki težko shaja s svojo pokojnino, in pomagati mlademu nadobudnemu šolarju pri nakupu nove harmonike. Z denarjem se sicer ne da kupiti vsega, kljub temu pa je finančna pomoč, ki je povezana s tem, da prisluhnemo in pomagamo drugim, včasih zelo pomembna. Morda še pomembneje pa je krepiti povezanost, solidarnost in strpnost. V času, ko pogosto živimo drug mimo drugega, ko skrbimo le vsak zase, ko se nam ­prostovoljno delo za skupnost zdi odveč, je dogodek na

april 2018

Glas občine Naklo

5

iz naše srenje Taboru neprecenljiva vrednota, ki povezuje in krepi prav vse in vsakogar. Tu pa je sodelovanje Rotary kluba Tržič Naklo in Kulturnega društva Tabor Podbrezje, ki se jima je tokrat pridružilo tudi Društvo upokojencev Naklo, odličen pozitiven zgled sodelovanja za dobro vseh.

Starejši gospod, invalid brez ene noge, živi v Naklem v hiši, ki je predvidena za rušenje. Nova hiša, ki jo pomaga graditi bratu, počasi napreduje. V zadnjem času jima je ponagajala tudi tehnika in nujno potrebujeta nov pralni stroj. Z izkupičkom dražbe smo pomagali in kupili nov pralni stroj.

Osnovnošolec, ki obiskuje osnovno šolo v Podbrezjah, je navdušen harmonikaš, ki s svojim igranjem na harmoniko vedno z veseljem sodeluje in s svojim talentom popestri mnoge prireditve. Razvija se v odličnega glasbenika, potrebuje pa novo harmoniko. Z izkupičkom dražbe smo pomagali in pris­ pevali k nakupu nove harmonike. ・

PGD Naklo

Člani A postali gorenjski podprvaki v spajanju sesalnega voda Jure Voglar

D

ruštvo PGD Naklo s svojo ekipo članov A (starost do 30 let) posega po vrhunskih tekmovalnih odličjih na regijskem področju in je v stiku z najboljšimi tudi na državnem nivoju.

Gasilska zveza Slovenije že od leta 2011 organizira pokalna gasilska tekmovanja v hitrem spajanju sesalnega voda (SSV) ali drugače imenovano zimsko ligo. Gasilska društva, ki so sodelovala že v prvih letih, so hitro spoznala sistem tekmovanj, pravila in si tako pričela pridobivati dragocene tekmovalne izkušnje. Tekom let se je tekmovanje zaradi zanimanja gasilcev in gasilk ter njihove želje po sodelovanju obdržalo in znatno razširilo. Število tekmovalnih enot se je povečalo, konkurenca se je zaostrila in spajanje najboljših enot je postajalo vse hitrejše.

V tovrstnih okoliščinah je leta 2015 v društvu PGD Naklo padla drzna odločitev za začetek treningov in prijavo za sodelovanje v zimski ligi. Potrebno je poudariti, da s SSV tekmovanji do takrat nismo imeli še nobenih predhodnih izkušenj. Res pa je, da smo prej sodelovali na občinskih in regijskih gasilskih tekmovanjih pri vaji z motorno brizgalno, kjer del vaje pred-

stavlja tudi spajanje sesalnega voda. Če povemo po domače, smo bili pri SSV-tekmovalni vaji praktično začetniki. K temu pa potrebno dodati še dejstvo, da smo v letu 2015 naredili nekaj menjav članov oziroma njihovih funkcij pri samem spajanju cevi. V letnem času smo vaje izvajali na dvorišču za našim gasilskim domom, pozimi pa smo svoj prostor našli v Domu Janeza Filipiča, za kar gre zahvala predvsem gospodu župniku in hišniku. V nadaljevanju je na kratko po posameznih sezonah predstavljena naša strmo naraščajoča pot do večjih tekmovalnih uspehov.

V naši prvi sezoni (2015/2016) smo se predvsem seznanili s pravili in potekom tekmovanja. Z občudovanjem smo opazovali najboljše ekipe, ki so se s SSV-tekmovanji ukvarjale že pet let in več. Sklenili smo precej poznanstev z drugimi društvi (PGD Zalog pri Cerkljah, PGD Sovodenj …). Po tekmovanjih

Člani A PGD Naklo med izvedbo vaje na domačem ­tekmovanju (16. 12. 2017).

Člani A PGD Naklo pred izvedbo vaje na domačem tekmovanju. Od leve proti desni Jure Voglar, Jakob Perko, Timotej Soldat, Gašper Voglar, Urban Mali in Jan Košir.

6 Glas občine Naklo april 2018

iz naše srenje pa smo na prenosnem žaru običajno spekli čevapčiče, s čimer smo se v spomin vtisnili ostalim udeležencem tekmovanj.

Dobre družbe, veselja, glasbe in zanimivih pripetljajev nam ni manjkalo.

Druga sezona (2016/2017) je bila v začetku zaznamovana s precej strožjim sodniškim kriterijem, čemur smo se morali tekmovalci prilagoditi. Navkljub temu pa smo predvsem zaradi več vaj, pridobljenih izkušenj in boljše medsebojne usklajenosti pokazali boljše rezultate. V tej sezoni je bila s strani Gasilske zveze Gorenjske ustanovljena in prvič organizirana tudi gorenjska zimska SSV-liga, v okviru katere smo PGD Naklo z uspešno organizacijo enega izmed petih tekmovanj sodelovali kot soorganizator. Člani A PGD Naklo smo zastopali naše druš­ tvo in naš kraj tako na državnem kot tudi na regijskem nivoju.

Tretja sezona (2017/2018) se je začela z nekaj regijskimi tekmovanji v okviru gorenjske SSV-lige. Tu velja omeniti našo uvrstitev na drugo mesto med gorenjskimi ekipami na našem domačem tekmovanju, ki je potekalo 16. 12. 2017 v telovadnici Osnovne šole Naklo. Potem se nam je v okviru gorenjske lige pripetila malo slabša uvrstitev. Pred prihajajočo zadnjo tekmo gorenjske lige v Cerkljah, ki jo je 24. 2. 2018 organiziralo druš­ tvo PGD Zalog pri Cerkljah, je sledilo nekaj kalkulacij možnih izidov. Izračuni so nakazovali na tesen boj brez prostora za taktiziranje. Možnost osvojitve prvih teh mest v skupnem seš­ tevku gorenjske SSV-lige je bilo namreč mogoče pripisati kar polovici izmed dvanajstih udeleženih gorenjskih ekip. To je kazalo na dobro konkurenco med gorenjskimi društvi. V januarju sta potekali prvi dve tekmi državne lige, kjer smo se v obeh primerih uvrstili nekje na sredino. Potem pa je sledila odločilna že prej omenjena tema v Cerkljah, ki se je štela dvojno; tako v gorenjsko kot tudi v državno SSV-ligo. Na tej tekmi pa smo pokazali svoje prave barve in z odlično izvedenimi vajami presenetili tako sebe kot tudi vso navzočo publiko. Naša najhit­rejša vaja na tem tekmovanju je trajala samo 17 sekund in 81 stotink, kar je bilo dovolj za končno šesto mesto na državnem nivoju in za prvo mesto izmed gorenjskih ekip. Seveda sta tu svoj delež prispevala tudi športna sreča in bučna podpora naših navijačic in navijačev. Ta izjemno dobra uvrstitev pa nas je postavila ob bok prvaku v skupnem seštevku gorenjske

Gorenjski podprvaki v spajanju sesalnega voda po podelitvi pokala v skupnem seštevku gorenjske lige v Cerkljah.

SSV-lige. Na koncu je zaradi enakega števila točk odločalo število zmag na posameznih tekmah. Ker smo imeli eno zmago manj od aktualnih gorenjskih prvakov, smo se v skupnem seš­ tevku gorenjske lige v spajanju sesalnega voda uvrstili na drugo mesto. Udeležili smo se še dveh državnih SSV-tekmovanj.

Na zadnjem tekmovanju sezone, ki se je 24. 3. 2018 odvijalo v Šmartnem pri Litiji, smo izmed 31 ekip dosegli sedmo mesto.

Tu je naša najhitrejša vaja trajala samo 17 sekund in 49 stotink.

Naša uvrstitev na zadnjem tekmovanju je imela velik doprinos k rezultatu v skupnem seštevku letošnje sezone državne lige v spajanju sesalnega voda. Izmed 32 sodelujočih ekip smo se namreč uvrstili na deseto mesto, kar pomeni, da smo bili v skupnem seštevku državnega tekmovanja najboljša gorenjska ekipa. Obe uvrstitvi tako na regijskem kot tudi na državnem nivoju sta nas umestili med najboljše gasilske ekipe, ki se v Sloveniji ukvarjamo s hitrim spajanjem sesalnega voda. Na tako pozitiven rezultatski izplen naše ekipe na začetku sezone nihče izmed nas ni niti pomislil. Člani naše SSV-ekipe bomo poleg lastnega razvoja izvedbe tekmovalnih vaj lahko svoj prispevek društvu dali pri mentorstvu in vključevanju mlajših generacij v gasilsko-športne tekmovalne cikle. ・

Turistično društvo Naklo

Naklo si zasluži, da ga predstavimo turistom Damijan Janežič

Občni zbor Turističnega društva Naklo se je odvijal ob misli, da društvo dela odlično, žal pa z občinske strani ni posluha za turistični razvoj občine. Občnega zbora se je udeležilo več kot petdeset udeležencev. Predsednik Aleš Kokalj je predstavil številne prireditve, ki jih je društvo pripravilo v lanskem letu. Bilo je enajst potopisnih in planinskih predavanj.

Novembra smo predstavili knjigo folklornih in spominskih pripovedi Pod gorami. Odpravili smo se na sejem Natur, Alpe Adria, avantura – Natura, sodelovali pri recitalu ob slovenskem kulturnem prazniku, odšli na domoznanski izlet v Ljubljano in si ogledali razstavo z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje, pripravili pustno povorko po Naklem, sodelovali na čistilni akciji, na prireditvi občine Naklo Na vasi se dogaja, na drugem srečanju udinborških turističnih društev, na dvajseti obletnici vaškega semnja v Seničnem, sedemnajstem svetovnem festivalu praže-

nega krompirja v Velenju, ob koncu leta pa pripravili prireditvi Najlepše doma s podelitvijo priznanj za urejene hiše in vrtove in se sredi vasi družili ob kostanju in mladem vinu.

Tudi v letošnjem letu je koledar zatrpan s prireditvami. O vsaki prireditvi vas bomo obvestili prek elektronskega naslova, v glasilu Glas občine Naklo in v Gorenjskem glasu, člane pa tudi z navadno pošto. Tajnik društva Damijan Janežič je predstavil dogajanje na turističnem sejmu Natur, Alpe Adria, avantura – Natura in dodal staro resnico, da v Naklem glede na turistične tokove vsekakor premalo energije namenjamo panogi prihod­ nosti – turizmu. Občina še vedno nima turistične strategije. »Turistično strategijo nameravamo pripraviti, tudi kje drugje jo bomo še morali. Na prospekte vedno mislimo, vendar moramo počakati, da država uskladi daljinsko kolesarsko stezo,« pa je odgovoril podžupan Jure Renko.

april 2018

Glas občine Naklo

7

iz naše srenje

Kljub sneženju je bilo zanimivo prisluhniti vodnikom in spoznavati Kamnik.

V soboto, 3. marca, smo se odpravili na domoznanski izlet v Kamnik. Turistični vodnik Gregor Ugovšek nas je popeljal po mestu in nam predstavil zgodovino Kamnika in pomembne spomenike kulturne dediščine. Med njimi spomenik Rudolfu Maistru, del Frančiškanskega samostana, cerkev sv. Jakoba, kapelo, posvečeno žrtvam druge svetovne vojne, Plečnikovo delo. Ustavili smo se v dobro založenem turistično informacijskem centru. V Maistrovi rojstni hiši nam je muzealka Alenka Juvan predstavila razstavo o Rudolfu Maistru in bojih za severno mejo. Med snežinkami smo se povzpeli na grad Zaprice, kjer ima sedež in zbirke Medobčinski muzej Kamnik. Zbirke, še posebej arheološko, nam je predstavila kustosinja, arheologinja Janja Železnikar. Kamnik je zanimivo mesto, poldnevni izlet nikakor ni bil dovolj, da bi ga temeljito spoznali. Vsi trije vodniki so nam mesto predstavili na zanimiv način. Ob povratku je večina izletnikov pritrdila misli, da ima Kamnik odlične vodnike, ki bi jih lahko poslušali še kako uro več. Uh, seveda, žejni pa iz Kamnika nismo odšli. Ustavili smo se v pivnici Mali grad.

vejo že skorajda vse. Iz ene skrajnosti gremo v drugo. Pametni telefoni nam ponudijo skorajda vse, ne morejo pa nam ljubezni. Tiste prave ljubezni, po kateri hrepenimo vsi. Poslušalci smo Mileni povečini pritrdili, saj nam je pripovedovala to, kar lahko vidimo tudi sami, če seveda znamo opazovati svet okrog sebe.

Mateja Mazgan prihaja iz popotniške družine. Potovala sta njena stara starša, starša, sedaj z družino tudi ona. Na pot se odpravijo dvakrat ali trikrat na leto. Zadnji mesec lanskega leta se je s starši, partnerjem in otrokoma napotila na Sejšele. Tja so odšli v lastni organizaciji. Kopali so se v morju, se podali v hribe, s partnerjem sta se potapljala.

Arheologinja in zgodovinarka Tina Balant se je na znano romarsko pot (k sv. Jakobu v Kompostelo) v Camino de Santiago v Španijo odpravila že štirikrat. Prvič leta 2005, nato še v letih 2009, 2012 in 2016. Na predavanju nam je predstavila zadnjo odpravo. Pot je prehodila v srednjeveški obleki iz lanu in le z najnujnejšo opremo. Vsakič, ko gre na pot, piše dnevnik, ki opisuje njeno pot izven glavnih cest in zanimivosti, ki jih zlahka zgrešimo. V eno uro dolgem predavanju nam je pripovedovala o romarski poti, zanimivostih ob poti, dogodivščinah in srečevanju z ljudmi.

Okolica muzejskega eksponata parne lokomotive je povsem neurejena. Kdo bi moral poskrbeti za urejenost?

V soboto, 7. aprila, so Lovska družina Udenboršt, Turistično društvo Naklo, Društvo Projects, Športno društvo Naklo, Konjeniško društvo Naklo in Ekologi za Savo pripravili očiščevalno akcijo v Naklem in sosednjih vaseh. Udeležilo se je je šestinšestdeset članov in drugih Naklancev. Tako kot že več let doslej lahko povsem enako zapišemo, da je najmanj urejen del Naklega ob železniški postaji in glavni prometni vpadnici. Torej ravno tam, kjer se gibljejo turisti in gostje hotela Marinšek in drugih sobodajalcev. Podobno je ob glavni cesti na Polici in

Milena Miklavčič je povedala marsikatero resnico.

Tako kot januarja, so bila tudi februarja na sporedu predavanja. V torek, 13. februarja, nas je obiskala publicistka, novinarka in raziskovalka Milena Miklavčič. Nedavno je izdala novo knjigo, nadaljevanje prve z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače. Milena o vsakdanjih stvareh, tudi intimnih, govori brez dlake na jeziku. Dejala je, da se odnos do spolnosti skozi zgodovino ni veliko spreminjal. Ženska, predvsem mati, je bila nekoč zelo spoštovana, potem v socialistični Jugoslaviji spoštovana kot dobra delavka, udarnica, danes žal ni več spoštovana.

Je le še objekt pornografije, spolnosti. Nekoč so župniki poučevali ženine in neveste o spolnosti. Danes sedemletni otroci

8 Glas občine Naklo april 2018

Naklanci se zavedamo, da moramo našo vas spomladi očistiti.

iz naše srenje na prostoru nekdanjega skladišča lesa pod trgovskim centrom Tuš – Resman. Čistilno akcijo je podprlo podjetje MB-NAKLO, d. o. o., za kar se mu društva prisrčno zahvaljujemo.

Obširnejše zapise in več fotografij o prireditvah in predavanjih lahko najdete na spletni strani Turističnega društva Naklo.

Napovedujemo: Srečanje udinborških turističnih društev bo 2. junija ob 14. uri pri Krivi jelki v Udin borštu v organizaciji KTD Kriva jelka Duplje. Iz Naklega bo organiziran pohod. Odhod izpred kulturnega Doma Janeza Filipiča bo ob 13. uri. ・

Kinološko društvo Naklo

Prvo četrtletje Živa Broder

Delovno leto v kinološkem društvu Naklo se tradicionalno prične z rednim letnim občnim zborom, na katerem potegnemo črto pod preteklim letom in si zastavimo nove cilje. Letošnji občni zbor je tokrat potekal 16. 2. 2018 v društvenih prostorih.

Zbor je kot prvi, ob prisotnosti 33 članov in treh gostov, nagovoril predsednik društva Drago Goričan. In tudi letos smo, tako kot vsa leta poprej, z zadovoljstvom in ponosom ugotovili, da so se v lanskem letu s svojim delom izkazale prav vse komisije.

Strokovna komisija je v letu 2017 pod vodstvom Božidarja Simoniča poleg izvedbe tečajev in treningov organizirala tudi kar nekaj izobraževanj in drugih kinoloških dogodkov. V letu 2017 je tečaje vseh stopenj v KD Naklo obiskovalo skupaj več kot 100 tečajnikov. Približno 40 tečajnikov pa obiskuje tudi pomladanske tečaje male šole za najmlajše, male šole osnovnega šolanja (A in B-BH) ter programe začetnega in nadaljevalnega agilitija. Delo s tečajniki je za društvo izjemnega pomena, saj iz vrst tečajnikov dobimo nove tekmovalce, ki branijo barve društva na različnih tekmovanjih. V pretekli sezoni je tako po programu IPO 1 na regijski tekmi Ljutomer-Križevci Tomaž Bartol dosegel 1. mesto po programu IPO 3. Po programu IPO 3 je na finalu državnega prvenstva Božidar Simonič s psom Gizmom dosegel 3 mesto. Tomaž Bartol je bil tudi član reprezentance za nemške ovčarje in se je udeležil WUSV 2017 v Tilburgu na Nizozemskem. Reprezentanco so zastopali tudi naši člani v vodstvenih funkcijah: Božidar Simonič kot vodja in Simona Žiberna kot pomočnica vodji za vodenje reprezentance.

Tomaž Bartol je na tem prvenstvu med 140 tekmovalci dosegel odlično 15. mesto s psom Tibom. To je do sedaj, tudi najboljša slovenska uvrstitev med nemškimi ovčarji.

Zelo dejavni so bili tudi člani komisije za agiliti. Poleg red­ nih treningov in izobraževanj so agilitaši KD Naklo sodelovali tudi na tekmah za državno prvenstvo Slovenije ter pokalno prvenst­vo Slovenije. KD Naklo so zastopali štirje tekmovalci, najbolj vztrajna sta bila Ivo Janez Pirnar in Danica Račič Ahačič, kar se je na koncu poznalo tudi pri doseženih rezultatih

in skupni razvrstitvi prvenstev. Oba tekmovalca sta izpolnila pogoje za prestop v višjo kategorijo A2.

Skozi vse leto je zelo aktivna tudi naša reševalna ekipa, ki se skozi celo leto udeležuje izobraževanj, seminarjev in vaj. V letu 2017 so se naši reševalci udeležili tudi enajstih reševalnih akcij.

Da bomo imeli kar nekaj dela tudi v prihodnje, priča poročilo vzrejnega referenta. V lanskem letu je bilo v KD Naklo 6 legel, in sicer kar 6 različnih pasem: entlebuški planšarski pes, gladkodlaki prinašalec, airedale terier, parson russel terrier, rottwei­ler in zlati prinašalec. Skupaj je bilo 39 mladičkov.

Vse naše odlične tekmovalce in kinološke strokovnjake pa lahko ljubitelji kinologije obiščejo vsako leto v njihovem »naravnem okolju«, na vadbišču Janeza Bartola, kjer vsako leto člani KD Naklo pod vodstvom strokovne komisije organiziramo dan odprtih vrat.

Upamo, da bomo uspešno delovali tudi v prihodnje, vsem našim tekmovalcem in članom pa iskrene čestitke za dosedanje delo in dosežke. ・

Združenje podjetnikov Naklo

Vabimo k sodelovanju Predsedstvo ZP Naklo

P

o skupščini v mesecu marcu želimo člani Združenja podjetnikov Naklo ponovno apelirati na vse podjetnike v občini, da se odločite in se včlanite v naše združenje.

ZP Naklo deluje že od leta 1996 in združuje 50–60 podjetnikov. Članarina društvu je 30 evrov letno, prinaša pa vam nekaj ugodnosti, na katere vas želimo ponovno opozoriti: -- nižja najemnina najema prostora na usmerjevalni tabli;

-- subvencija obresti za kredit, najet pri NLB (za 1 leto) ali Hranilnici LON (za 2 leti). Pri obeh bankah je zgornji limit kredita 10.000,00 evrov; -- možnost cenejšega sodelovanja na sejmih;

april 2018

Glas občine Naklo

9

iz naše srenje -- oglaševanje na spletni strani ZP Naklo; -- vsakoletna jesenska ekskurzija v sodelovanju z Občino Naklo; -- novoletno srečanje. Člani ZP Naklo vsako leto sodelujemo tudi na dnevih občine – na prireditvi Na vasi se dogaja organiziramo tradicionalno nogometno tekmo s kmeti in v jesensko-zimskem času obis­ kujemo bowling v Hotelu Marinšek.

Že nekaj let ZP Naklo izplačuje tudi dodatek k štipendiji dijakom z različnih področij šolanja. V primeru, da želite zaprositi za dodatek k štipendiji v naslednjem šolskem letu, potrebujete: vlogo za pridobitev štipendije (prošnja), spričevalo za šolsko leto 2017/2018 in potrdilo o vpisu za šolsko leto 2018/2019.

Vse podjetnike prosimo, da se za sodelovanje dogovorite s Tatjano Mikič. ・

Narava ob reki Savi v občini Naklo

Zadnji mlin na zgornji Savi je zibelka slovenskega ribogojstva Uroš Brankovič, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

P

omlad je izredno lep čas za raziskovanje narave. Čeprav se vračamo na isti kraj, ni narava nikoli enaka.

Občina Naklo v svojem osrednjem delu obiskovalcu ponuja zanimive točke kulturne dediščine, na primer cerkev sv. Petra v Naklem, Vogvarjevo hišo v Spodnjih Dupljah ter taborsko cerkev v Podbrezjah. Nekoliko bolj pa se je potrebno potruditi za odkrivanje njene naravne dediščine, saj jo najdemo prav na obrobju poseljenega območja. Morda najbolj poznan je spominski oz. krajinski parka Udin boršt s svojimi zanimivimi pojavi na konglomeratnem krasu (npr. več kot 15 kraških jam) ter največjim nižinskim gozdom Gorenjske. Manj poznano, a zato nič manj zanimivo ter polno različnih zgodb in malih lepot, pa je širše območje kraške terase Dobrave. Predvsem to velja za strugo reke Save in njeno sotočje s Tržiško Bistrico pod strmimi bregovi te terase.

Mlin

10 Glas občine Naklo april 2018

Obiskovalec se dandanes sem pripelje z avtom ali, kar je še veliko lepše, s kolesom. Še pred 50 leti pa bi se lahko pripeljal tudi z vlakom, na njegovi poti od Kranja do Tržiča. Železniška povezava je del svoje trase dobila po zaslugi reke Save, ki si je svojo strugo najprej utrla na vzhodni strani Dobrav. Kasneje jo je preusmerila na zahodno stran, za seboj pa pustila suho, t.i. fosilno strugo.

Po mostu preko nekdanje proge se tako ali drugače pripeljemo do vasi Okroglo in dvorca Toma Zupana, prešernoslovca, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja. Dvorec je danes namenjen slepim in slabovidnim iz vse Slovenije. Od tu se spustimo do reke Savi, natančneje do dobro skritega bisera tega območja, mlina Okroglo.

Ta zanimiva točka povezovanja narave in človekovega delovanja, je danes edini še ohranjeni mlin na celotnem zgornjem toku reke Save vse do Ljubljane. Njegova zgodovina naj bi bila dolga že skoraj 500 let, ob tem pa je mlinar dolgo skrbel tudi za tukajšnji rečni brod. Poleg običajnih »potnikov«, je bil brod zelo pomemben za romarje. Tako so na tem mestu lahko prečkali Savo na poti do romarskih točk na današnji Šmarjetni gori in sv. Joštu.

Trenutna stavba mlina je iz leta 1926, saj je pred tem tudi že pogorela, dokončno pa so z mlinarsko dejavnostjo prenehali pred približno pol stoletja. A navkljub temu ter dejstvu, da je leseno mlinsko kolo že zdavnaj sprhnelo, je notranja oprema mlina še izredno dobro ohranjena. Kot da bi čakala na žitna zrna z bližnjih polj, nato pa se z moko iz njih speče kruh v krušni peči, ki je prav tako še ohranjena. Mlin na zadnji steni slikovito preraščajo debele plasti živo-zelenega mahu, že nekoliko okamnelega pa ga najdemo tudi na konglomerat­ nih pobočjih za njim. Ta mah je bil nekoč zelo pomemben za praznično življenje domačinov iz vas Okroglo, saj so ga nabirali za urejanje božičnih jaslic.

Mlin, natančneje bazenčki pod mlinskim kamnom, pa imajo posebno vlogo tudi v zgodovini slovenskega ribogojstva. Prav tu je njegov pionir, profesor Ivan Franke, leta 1881 uspešno izvedel prvo pravo umetno oploditev iker v Slovenji. Na vališču v mlinu je oplodil ikre potočne postrvi in iz njih zredil zarod in mladice. Ta dogodek štejemo za začetek modernega ribogojstva pri nas.

Na osvežujočem sprehodu pod in na Dobravah spoznavamo,

iz naše srenje da gre za zakraselo rečno teraso, večinoma zgrajeno iz konglomerata. V eni od tukajšnjih kraških jam, Jami nad Okroglim, so imeli ob začetku 2. svetovne vojne svoje skrivališče gorenjski partizani oziroma njihovo vodstvo. Ko so jih marca leta 1942 izsledili nemški vojaki, je v napadu padel tudi Stane Žagar, eden od partizanskih vodij. Po vojni je bil zato proglašen za narodnega heroja. In tako so tragični dogodki na Dobravah posredno dali ime tudi eni najdaljših ulic v Kranju ter eni od kranjskih osnovnih šol.

Dlje od mlina, navzgor ob reki Savi, njena struga in dolina postajata vse bolj slikoviti. Vrstijo se mogočne skale, rečni otoki, prodišča in manjše plaže iz mivke. Čeprav se po raftarskem slovesu ne more kosati s dolino Soče, pa je Sava vsaj na točki, ki jo imenujejo Besniške skale, izziv tudi za bolj izkušene raftarje.

Tukajšnji občasno poplavljeni obrečni gozdovi in prodišča so pomembni tudi z naravovarstvenega vidika, saj je velik del narave zaradi odmaknjenosti še zelo dobro ohranjen. Tako se tu nahaja eno redkih območij varovane narave iz omrežja Natura 2000 v nižinskem delu Gorenjske. Tako imenovana Nakelska Sava v velikost 116 hektarov zajema sotočje rek Sava in Tržiška Bistrica ter dele njunih strug v bližini sotočja. Na njem živijo nekatere pomembne in dokaj redke živalske vrste, na primer ribji vrsti sulec in kapelj ter metulj z zanimivim imenom, črtasti medvedek. Ob tem so pomembna tudi tukajšnja življenjska okolja na meji med vodo in kopnim: ilirski hrastovo-belogab­ rovi gozdovi, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka), lesnata vegetacija s sivo vrbo in zelnata vegetacija vzdolž bregov obeh, izvorno alpskih rek.

In potem ob Tržiški Bistrici že pridemo do ribnikov Žeje ter mimo kampa Pr Trnovc' in Dupelj vse do gozdov Udin boršta.

Tako nam (skoraj) polni krog raziskovanja tukajšnje narave ponuja celodneven izlet, napolnjen z raznolikimi doživetji.

Peščena obala Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj bo v prvi polovici maja organiziral naravoslovno-etnološki dogodek, kjer boste lahko spoznali opremo in zgodbo nekdanjega mlina Okroglo ter rečno naravo ob strugi reke Save v občini Naklo. Za več informacij in prijavo se lahko obrnete na info@trp-kranj.si ali 040 303 752 (Uroš). ・

Mladi zdravniki za dober namen

Medicinsko-humanitarna odprava na Madagaskar Mladi zdravniki

P

et mladih zdravnikov se oktobra odpravlja na trimesečno medicinsko-humanitarno odpravo na Madagaskar, kjer bodo prostovoljno nudili medicinsko pomoč lokalnim prebivalcem in jih izobraževali o pomenu preventive.

Med njimi je tudi Jan Šmid, 26-letni mladi zdravnik s Cegelnice, kateremu se je želja po organizaciji medicinsko-humanitarne odprave utrnila že zelo zgodaj tekom študija. Zato ga nadvse veseli, da bo to željo kmalu po koncu študija tudi lahko uresničil. Odpravo sestavljajo še štirje njegovi kolegi – mladi zdravniki in en zdravnik dentalne medicine: Matej Cankar, Eva Bojc, Sončka Jazbinšek in Jurij Zupan.

Odprava je bila ustanovljena pod okriljem Slovenske sekcije za tropsko medicino in je bila odobrena s strani Ministrstva za zdravje ter Medicinske fakultete v Ljubljani.

Jan je povedal, da je »cilj odprave nuditi osnovno zdravstveno oskrbo prebivalstvu, preventivno delovanje in izobraževanje na področju higiene, nalezljivih bolezni ter ustrezne prehrane in pitne vode, finančna pomoč bolnikom s težjimi boleznimi za

april 2018

Glas občine Naklo 11

iz naše srenje

zdravljenje v najbližji bolnišnici in pridobiti izkušnje na področ­ ju tropske in potovalne medicine.«

Kam se odpravljate?

Odpravljamo se na Madagaskar in sicer v odmaknjeno majhno mesto z imenom Matanga. Matanga je od glavnega mesta Antananarivo oddaljena 800 km, kar pomeni okrog 20 ur vožnje po njihovih cestah. V Matangi bomo delovali v medicinskem dispanzerju, ki je bil ustanovljen v okviru slovenskega misijona na Madagaskarju. Tam je do leta 2015, kar 10 let, deloval slovenski misijonar Izidor Grošelj. Sedaj pa nam bo pri izvedbi odprave pomagal tudi slovenski misijonar Pedro Opeka. Slovenski misijon v Matangi deluje že vrsto let in je pod okriljem centra slovenskega misijona v 30 km oddaljenem Vangaindranu.

Kdaj se odpravljate in kaj boste delali?

Odprava bo potekala od oktobra do januarja, približno tri mesece. Dispanzer, v katerem bomo bivali in delovali, nudi zdravstveno oskrbo okoli 3.000 prebivalcev Matange in okoliških vasi. Sestavljen je iz treh ambulant, ena izmed njih je tudi zobozdravniška. Pri delu nam bodo pomagale misijonarke, sicer izučene za delo medicinske sestre, ki tudi vodijo dispanzer, kadar tam ni odprave.

Tamkajšnje prebivalce pestijo številna zdravstvena obolenja. Od preprostih okužb, poškodb ter kroničnih bolezni, ki jih poznamo tudi pri nas, do bolezni, ki se pri nas ne pojavljajo več oziroma se pojavljajo zelo redko. Te bolezni so na primer tuberkuloza, gobavost, kuga in ostale infekcijske bolezni, ki so brez primernega zdravljenja lahko tudi smrtne. Zadnji izbruh kuge je bil na Madagaskarju lansko poletje.

Poleg zdravljenja bomo veliko pozornosti namenili tudi preventivi in izobraževanju. S seboj pa bomo prinesli tudi zobne krtačke in korekcijska očala.

Kako lahko pomagamo?

Celotno financiranje odprave je odvisno od nas in naših donatorjev, zato si iskreno želimo vaše pomoči. Stroški nakupa zdravil, medicinskih pripomočkov, hospitalizacije pacientov in transporta znašajo okoli 15.000 evrov.

Načini pomoči:

Podatki za donacijo na TRR Naziv: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Naslov: Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana IBAN številka računa: SI56 01100 6030 708 380 Sklic/referenca: 250573-17 Namen: Ekspedicija Madagaskar november–januar 2018/2019

SMS donacije Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo ODPRAVA5 na številko 1919 in prispevali boste 5 eur. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije in A1.

V Očalnico Očesne ambulante Naklo lahko prinesete stara korekcijska očala. Tam so nam prijazno ponudili, da bodo ta očala pripravili za našo odpravo.

Lahko pa nas obiščete tudi po različnih dogodkih. Prisotni bomo tudi pri eni izmed nedeljskih maš.

Kako bo potekala odprava?

Po enem letu priprav bomo oktobra skupaj z vsemi pripomočki in zdravili odpotovali na Madagaskar. V glavnem mestu Antananarive se bomo dobili s Pedrom Opeko, ki nam bo pomagal pri nakupu ostalih potrebščin in prevozu do Matange.

Po dolgih urah vožnje bomo prispeli v Matango, kjer bomo po uvodnem šoku začeli z delom. Več pa vam povemo, ko se januarja vrnemo v Slovenijo.

Za več informacij:

email: ekspedicija.madagaskar2018@gmail.com Spletna stran: www.madagaskar2018.si Instagram: Madagaskar_2018 Facebook: Madagaskar November 2018 ・

12 Glas občine Naklo april 2018

iz naše srenje

Napovednik Konjeniškega društva ­Naklo KRESOVANJE

V počastitev prazniku dela bomo v Konjeniškem društvu Naklo organizirali kresovanje, ki bo na ponedeljek, 30. 4. 2018, s pričetkom ob 20.00 uri na travniku ob konjski stezi na koncu Gorenjske ceste.

Ob kratkem kulturnem programu in zvokih harmonike bomo ob kresnemu ognju nazdravili prazniku delavcev.

ŽEGENJ TRAKTORJEV

Konjeniško društvo Naklo vabi vse lastnike in ljubitelje trak-

torjev na žegnanje le-teh, ki bo v torek, 1. 5. 2018, s pričetkom ob 10.30, in sicer na Glavni cesti pri pošti v Naklem. Žegnanje bo potekalo v sklopu prvomajske parade, ki jo vsako leto organizira Moto društvo Oldtimer Naklo.

Zbor udeležencev je od 9.00 ure naprej na parkirišču OŠ Naklo.

Za dodatne inf. pokličite: 040 13 12 13, 031 39 27 86.

Vabita vas predsednik Zdravko Cankar in Upravni odbor Konjeniškega društva Naklo. ・

Dom starejših občanov Preddvor, enota Dom starejših občanov Naklo

Pomoč na domu in razvoz kosil na dom Martina Bizjan, strokovna delavka

spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

Cilj pomoči na domu, ki jo izvajajo za to usposobljene socialne oskrbovalke, je izboljšati kakovost življenja starejših, bolnih in invalidnih ljudi na njihovem domu, obenem pa z njo razbremeniti svojce.

Cena storitve pomoči na domu za občane v občini Naklo znaša 5,70 €/h ob delovnikih, 7,99 €/h ob nedeljah in 8,56 €/h na dan državnega praznika.

Po potrebi pa lahko naročite tudi dostavo kosila na dom.

Zagotavljamo zdravo, uravnoteženo in starostniku primerno hrano. Cena navadnega kosila z razvozom znaša 6,19 €, nudimo pa tudi vse vrste dietnih kosil.

Vsem dosedanjim uporabnikom se zahvaljujemo za sodelovanje, obenem pa obveščamo ostale, ki bi potrebovali katero od naših storitev, da pokličete na tel. št. 04/ 27 72 545 (04/ 27 72 540) ali pišete na e-pošto: dom.preddvor@dso-preddvor.si.

Skupaj s sodelavci se veselimo sodelovanja z vami in se trudimo, da bomo storitve še naprej opravljali strokovno in kvalitetno. ・

oglasno sporočilo

Dom starejših občanov Naklo s pomočjo v obliki socialne oskrbe na domu in razvoza kosil skrbi tudi za občane Očine Naklo, ki živijo doma in potrebujejo pomoč zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti.

Pomoč družini na domu je namenjena osebam, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri vsakdanji negi, oskrbi ali si želijo socialnih stikov z okoljem. Gre za socialno oskrbo v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko le-ta lahko nadomesti institucionalno varstvo.

Storitve se prilagajajo potrebam posameznega upravičenca in obsegajo: –– gospodinjsko pomoč, kot npr.: prinašanje enega priprav­ ljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; –– pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kot npr. pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; –– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kot npr.: vzpostavlja­ nje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom,

KO RK Duplje

Februarska krvodajalska akcija Predsednica KO RK DUPLJE Stanka Malovrh

15. februarja 2018 smo se zbrali ob 7.30 uri pred gasilskim domom v Dupljah. 25 pogumnih in veselih krvodajalk in krvodajalcev se je z avtobusom odpeljalo v Ljubljano na Zavod za transfuzijsko medicino, kjer so prav vsi darovali to neprecenljivo tekočino. Zato so bili zelo dobro razpoloženi in zadovoljni.

Po t.i. zajtrku smo se odpeljali nazaj proti Gorenjski. Pot nas je vodila do Šenčurja. Tam nas je pričakala uslužbenka občine ga. Bolka in nam razkazala središče Šenčurja s kipom Marije Terezije in muzejem keramike. Lepo je spoznati del sosednje občine in za lep in topel sprejem se najlepše zahvaljujemo!

Po ogledu smo se zapeljali v Podbrezje k Slavki na kosilo.

Običaj je, da tam podelimo priznanja za 5 do 45-krat podarjeno kri jubilantom, ki so prisotni. Ne pozabimo pa tudi na tiste, ki darujejo kri prvič, zato so deležni posebne pozornosti.

Pred kosilom smo vse prisotne seznanili z delom v letu 2017.

Bile so razne akcije, obisk starejših na domovih in v domu starejših občanov, meritve, delitev hrane in plačilo položnic, letovanje otrok na Debelem rtiču, popravilo defibrilatorja na steni GD Duplje, humanitarni koncert in akcije v okviru območnega združenja Kranj. ・ VABILO Terenska krvodajalska akcija v gasilskem domu Duplje bo potekala 21. JUNIJA 2018! Vabimo pa vas tudi na meritve v gasilski dom Duplje ob občinskem prazniku Na vasi se dogaja.

LJUDI, KI BI PREŽIVELI ŽE Z NEKAJ KAPLJAMI VAŠE KRVI, JE VSAK DAN VEČ. POMAGAJTE JIM OHRANITI ŽIVLJENJE!

april 2018

Glas občine Naklo 13

iz naše srenje

Mihaelu I. Focku v slovo (1950–2018) Ljudje smo iz zemlje, a tudi iz zvezd. Iz tistih, ki ne ugašajo, ki so daljne in večne, ki so kot večno upanje nam vedno nes­ končno blizu. So kot sanjski del človeškega bitja, položen v vsakega kot kažipot, kot vest za pot, ki jo moramo prehoditi od zibelke do groba.

Zdi se včasih, da je življenje dolgo, ko trpimo ali nas je strah. Največkrat pa je vsem življenje bežno, kot hip poti pod zvezdami od krsta do krste.

Mihael I. Fock, v KD Tabor smo ga vsi klicali Miha, je okušal dolgost in bežnost. Oboje intenzivno, tako kot je preživel večino svojega življenja. Številna so področja, kjer je pustil neizbrisno sled. Tudi pri nas v Kulturnem društvu, kjer je 15 let deloval v izvršnem odboru, se bomo radi spominjali vseh njegovih prizadevanj, ko smo potrebovali izdajo nove poštne znamke za priložnosti, ko smo iz pepela obujali naše številne znamenite Podbrežane. Njegova je bila skrb za pošt­ni žig, izdajo razglednice. Vsa zadnja leta smo pod lipo na Taboru poslušali Prešernovo Judovsko dekle v njegovi interpretaciji, čeprav ga je bolezen že močno oslabila.

Nepozabni bodo ostali vsi trije literarni večeri, ko smo na pot pospremili njegove vrhunske filatelistične mojstrovine.

Zapustil nam je tri čudovite knjige, ki so plod njegove ljubezni do filatelije. ACADEMIA TRAIECTINA, ki je izšla 2006, COMPANHIA DO NYASSA le 2 leti za njo in leta 2011 njemu najljubša ZLATI JERUZALEM, ki jo je predstavil tudi v Londonskem kraljevem klubu in na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. To so dela, ki potrjujejo veličino njegove osebnos­ti kot podpredsednika filatelistične zveze Slovenije, člana komisije za nove znamke pri pošti Slovenije, akreditiranega mednarodnega sodnika pri FEPA, člana expertnega servisa FES, člana American Philatelic Society, člana kraljeve filatelis­tične združbe Anglije in avtorja člankov v vseh filatelističnih publikacijah sveta. Bil je član poštno zgodovinskih filatelističnih združenj v Avstriji, Izraelu, na Portugalskem in v ZDA. Mihael Ignac FOCK je bil pri svojih 26 letih leta 1976 eden od ustanoviteljev Lokostrelske zveze Slovenije in prvi predsednik Lokostrelskega kluba Kranj. V času njegovega predsedovanja kranjskemu klubu je slovensko lokostrelstvo gostilo najeminentnejše lokostrelce tistega časa na vsa-

14 Glas občine Naklo april 2018

koletnih Field tekmovanjih v Vintgarju. V letih od 1977 do 1984 je tekmovanja v Vintgarju obiskovala lokostrelska elita Evrope in ZDA. Vintgar je bil tedaj sinonim za Field tekmovanja najtežje stopnje, ki ni zahtevalo le lokostrelskih izkušenj, ampak tudi splošno fizično kondicijo. Mihael je v času aktivnega udejstvovanja v lokostrelstvu posegal po medaljah na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih v letih od 1975 do 1979. Miha je bil po duši športnik, celo državni prvak v kanuju na divjih vodah, a bil je tudi kemik in glasbenik violinist v simfoničnem orkestru v Kranju. Bil je soavtor razstave arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, saj je pregledal ogromno zaupno gradivo Rafaelove družbe. Z njo je nameraval oktobra 2017 predstaviti svojo zbirko gradiva s predavanjem o njem ljubem Jeruzalemu, saj so izdali že vabila. Pa je bolezen odločila drugače.

Od leta 2001, ko se je z ženo Wilmo preselil na Vilo v Podbrezje, smo ga vaščani poznali tudi kot bivanjskega esteta in prijaznega človeka, kot prijatelja. Njegov obraz se je ob srečanjih kaj hitro spremenil v nasmeh in besedo o čemerkoli že. Pogovarjali smo se lahko o romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah, o Jeruzalemu, kamor je tako rad potoval. Zdaj si za dlje odpotoval, dragi Miha, a kot je v svoji pesmi zapisala Milena Kačič, ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.

kulturni odmev

Vozi me vlak v daljave ...

Tekst in foto: mag. Helena Krampl Nikač

Aktivni bodo lahko vsi družinski člani, spoznavali bomo bralno pismenost in ostale aktivnosti, ki vključujejo znanje branja.

Dogajanje smo preselili na lokacijo k vlaku in lokomotivi, ker je potrebno brati povsod in ga potrebujemo na vsakem koraku.

Skupaj bomo razmišljali, ustvarjali in se zabavali v naslednjih terminih:

Dragi otroci in starši!

V okviru mednarodnega projekta spodbujanja družinske pis­ menosti Family Literacy Works! pripravljamo zabavna druženja pod naslovom »Vozi me vlak v daljave ...«, ki bodo potekala štiri torke v maju od 17.30 do 18.30 pri lokomotivi in vagonu v Naklem.

Skozi venček pravljičnih zgodb in aktivnosti za celo družino bomo spoznali domači kraj in njegovo kulturo in dediščino.

Datum

Ura

Dogajanje

8. 5. 2018

17.30–18.30

15. 5. 2018

17.30–18.30

Cesarjeva nova oblačila in kranjska klobasa

22. 5. 2018

17.30–18.30

29. 5. 2018

Gremo na izlet – Naklo

Čebelice, čebelice

17.30–18.30

Železnica

Prisrčno vabljeni na sproščujoče druženje in ustvarjanje cele družine; program je primeren za otroke od 4. leta starosti dalje, prisotnost pa je brezplačna. Se vidimo!

Mestna knjižnica Kranj – Krajevna knjižnica Naklo in Konjeniško društvo Naklo ・ Vabilo

Brezplačne elektronske knjige

Izposoja knjig z domačega kavča

Konjeniško društvo Naklo vabi v nedelj kmetijo, Polica 1 pri Naklem, kjer bo potek pričetkom ob 9 uri. Vabljeni kot tečajnik prigrizek bo poskrbljeno. Vabi KD Naklo

Tekst in foto: mag. Helena Krampl Nikač

V Sloveniji so že nekaj let na razpolago e-knjige, a jih ne prebiramo tako množično kot v tujini.

Zadeve se seveda premikajo na bolje. Tudi v Mestni knjižnici Kranj nudimo v branje e-knjige preko portala Biblos, pri čemer ugotavljamo, da izposoja e-knjig ne vpliva na izposojo knjig na papirju. Res pa je, da z večjim naborom naslovov v Biblosu raste tudi izposoja e-knjig.

Za izposojo e-knjig vam niti ni potrebno prihajati v knjižnico.

Preko portala Biblos si s pomočjo članske izkaznice in ustrez­ nega gesla lahko sami izposodite knjigo. Geslo prejmete ob vpisu v knjižnico, da si lahko uredite vstop v Mojo knjižnico. Tu lahko sami preverite, katero gradivo imate izposojeno in/ali ste ga že imeli izposojenega (zgodovino), podaljšujete gradivo, si naredite rezervacijo želenih knjig, nastavite opomnike, da ne pozabite vrniti gradiva idr. Storitev je enostavna, uporabniku prijazna in če naletite na težave, vam bomo knjižničarji z veseljem priskočili na pomoč.

Kako poteka prijava na portal BIBLOS (https://www.biblos.si) 1. Prijava v knjižnico Na Biblos spletni strani se v zgornjem meniju prijavite z vašimi Biblos podatki. Vpis je mogoč: 1. s knjižničnimi podatki (akronim knjižnice = Mestna knjižnica Kranj - SIKKR + vpisna številka in geslo) za izposojo in 2. z Biblos računom (uporabniško ime in geslo) za izposojo in nakup.

Več informacij je dostopno na povezavi: https://www.biblos.

Vabilo Konjeniško društvo Naklo vabi v nedelj si/kako-deluje. kmetijo, Polica 1 pri Naklem, kjer bo potek

prigrizek bo poskrbljeno. Vabi KD Naklo Knjige lahko prebirate preko bralnikov (izposojamo jih tudi v Krajevni knjižnici Naklo), pa preko telefonov, računalnikov, tablic. Več informacij si seveda lahko preberete na spletnem portalu BIBLOS. E-knjige se vedno več uporabljajo, knjižnice smo začele nabavljati bralnike ter omogočamo lažji in predvsem cenejši dostop do e-knjig. Obstaja pa tudi nekaj slovenskih spletnih strani, ki prodajajo e-knjige, (npr. Biblos, e-emka ali Ruslica …).

V tujini so e-knjige že zdavnaj postale zelo popularna oblika branja. Vsako leto se zgodi, da kakšno delo ali publikacija pristane v javni domeni. Razlogi za to tičijo predvsem v tem, da je delo dovolj staro, da so potekle avtorske pravice in ima javnost pravico do uporabe. Še več, pravico ima tudi do ponovne uporabe in ponovne izdaje, zato lahko velikokrat vidite, da različni založniki in knjigarne prodajajo dela, ki so že zdavnaj postala del javne domene.

Drugi razlog, da so določene knjige brezplačne, pa je odločitev avtorja, ki brezplačne knjige ponudi predvsem za promocijo svojega dela ali pa ker je njegovo delo še vedno v izdelavi ter si želi iskrenega mnenja bralcev. Takšne brezplačne knjige najdete tudi na Bralnici – https://www.bralnica.com/, in sicer na povezavi brezplačne e-knjige.

pričetkom ob 9 uri. Vabljeni kot tečajnik

april 2018

Glas občine Naklo 15

kulturni odmev V nadaljevanju vam predstavljam 25 spletnih strani, s katerih lahko brezplačno prenesete knjige. Le-te so napisane večinoma v angleščini, najdejo pa se tudi dela v slovenskem jeziku.

Slovenija je premajhna, da bi takšno storitev omogočala tudi v slovenskem jeziku.

1. Project Gutenberg http://www.gutenberg.org Projekt Gutenberg je ena izmed najbolj popularnih spletnih strani za brezplačno prenašanje e-knjig. Je prva iniciativa za uporabo e-knjig in je bila ustanovljena že davnega leta 1971. Na spletni strani se danes nahaja več kot 46.000 knjig, ta številka pa z leti vztrajno raste.

2. Europeana http://www.europeana.eu/portal/ Europeana ponuja dostop do digitaliziranih vsebin po Evropskih muzejih, knjižnicah in arhivih. Na portalu sodeluje več kot 2000 evropskih institucij.

Brezplačne knjige lahko najdeš tako, da iščeš po avtorju ali naslovi, nato pa rezultate razporediš po tipu (type »text«) in avtorskih pravicah (copyright »public domain marked«).

3. Digital Public Library of America http://dp.la/ Digitalna javna knjižnica Amerike ponuja univerzalen dostop do digitalnih virov po ameriških knjižnicah in arhivih. V knjižnem katalogu se nahaja več kot 1.6 milijonov ­zadetkov.

4. Internet Archive http://archive.org/details/texts Spletni arhiv je ogromno skladišče besedila, avdio in video datotek, kot tudi javnih del. Brskaš lahko po več kot 6 milijonov zadetkih in delih iz več kot 1.500 kolekcij. Na voljo so dela v več kot 180 jezikih.

5. Open Library http://openlibrary.org/ Odprta knjižnica je poseben projekt splet­nega arhiva. Njihov namen je ustvariti spletno stran, ki bo vsebovala čisto vse knjige na svetu. Trenutno je na voljo več kot milijon brezplačni knjig, večina je v javni domeni, a lahko najdeš tudi druga dela. Če je knjiga na voljo v elektronski obliki, klikni na gumb »Read« in takoj lahko pričneš z branjem.

6. Feedbooks http://www.feedbooks.com/ Feedbooks je francoska spletna stran z e-knjigami, ki je prilagojena za branje na mobilnih telefonih. Knjige se lahko prenese neposredno na tablico ali pametni telefon.

Na voljo je več kot 1.000 brezplačnih knjig v petih jezikih.

16 Glas občine Naklo april 2018

7. Manybooks http://manybooks.net/ Manybooks je zelo popularna spletna stran s knjigami, ki so v javni domeni ter katerih vir sta v večini primerov Projekt Gutenberg in Spletni arhiv. Knjige so na voljo v več formatih in ne samo tistih najbolj popularnih. Trenutno ima Manybooks okoli 30.000 artiklov.

8. DailyLit https://www.dailylit.com/ Prikupen portal, ki omogoča branje vsem, ki zaradi svojega hitrega življenjskega sloga, nimajo časa veliko brati in se jim vedno mudi.

Na voljo je na stotine klasičnih romanov, kot sta Prevzetnost in pristranost ali Vojna svetov.

9. Google Book Search http://books.google.com/ Google že kar nekaj časa ponuja storitev »Google Books«, kjer lahko brskaš po vseh izdanih publikacijah (tudi znanstvenih).

Večkrat je na voljo tudi brezplačen ogled knjige, kar pa večinoma zadostuje zgolj za to, da preveriš ali ti je knjiga aktualna in si jo nato izposodiš pri kakšnem drugem viru.

10. Books Should Be Free http://www.booksshouldbefree.com/ Spletna stran ponuja brezplačne e-knjige in avdio knjige. Ponudba obsega več kot 30 jezikov.

11. The Literature Network http://www.online-literature.com/ Ustvarjalci te spletne strani pravijo, da je njihov cilj omogočiti lažje iskanje po spletni literaturi za študente, učitelje in entuziaste. Trenutno je na spletni strani okoli 4.000 knjig, 4.500 kratkih zgodb in 250 pesmi.

12. Bartleby http://www.bartleby.com/ Bartleby ponuja predvsem Hardvardske klasike - osredotočajo se predvsem na najboljše antologije, ki jih lahko preberete preko spleta, brez da bi jih prenesli na svoj računalnik, tablico ali telefon.

13. Authorama http://www.authorama.com/ Na tej enostavni spletni strani so na voljo knjige različnih avtorjev. Cilj spletne strani je na enostaven način predstaviti brezplačne knjige iz različnih virov, med drugim tudi Projekt Gutenberg.

14. Read Easily http://www.readeasily.com/ Na spletni strani lahko prebereš svetovno znane klasične romane, spremeniš barvo pisave, povečaš velikost pisave in besedilo narediš bolj berljivo.

kulturni odmev 15. LibriVox https://librivox.org/ LibriVox so ustanovili leta 2005 in velja za eno največjih zbirk z avdio knjigami, ki so v javni domeni. Prostovoljci berejo in snemajo poglavja knjig, ki jih LibriVox objavi na svoji spletni strani. Avdio knjige lahko uporabiš brez zadržkov.

16. Legamus http://legamus.eu/ Spletna stran z brezplačnimi avdio knjigami, ki so v javni domeni in so delo evropskih avtorjev.

17. Open Culture http://www.openculture.com/ Popularen blog, ki komentira medije na področju izobraževanja in kulture. Med ostalo zbirko gradiva je na voljo tudi 500 brezplačnih e-knjig.

18. Classic Literature Library http://classic-literature.co.uk/ Knjige javne domene so na tej spletni strani organizirane v kolekcije. Na voljo so vsa zaključena dela Williama Shakespeara, Julesa Verna, Charlesa Dickensa, Marka Twaina in drugih.

19. The Online Books Page http://digital.library.upenn.edu/books/ Spletno stran ureja univerza v Pennsylvaniji in ponuja več kot milijon brezplačnih knjig iz celega sveta.

20. Great Books and Classics http://www.grtbooks.com/ Skladišče klasičnih knjig in klasičnih avtorjev iz področja leposlovja in filozofije. Na spletni strani najdete tudi dela avtorjev kot so Sofoklej, Epicurus in Sun-Tzu. Knjige se lahko berejo zgolj preko spleta (brez prenosa).

21. Classic Reader http://www.classicreader.com/ Še ena izmed spletnih strani, ki ponujajo klasične knjige iz javne domene. Na voljo je več kot 3800 knjig, ki jih je napisalo več kot 350 avtorjev.

22. Planet Publish http://www.planetpublish.com/ Blog o knjigah, ki počasi gradi zbirko knjig, ki so na voljo za brezplačno branje. Čeprav zbirka ni zelo velika, se jo splača pogledati, vsebuje pa predvsem klasično literaturo.

23. Classical Chinese Literature http://zhongwen.com/gudian.htm Za tiste, ki bi radi raziskali tudi kitajski jezik, je na voljo spletna stran, ki ponuja brezplačno kitajsko literaturo.

Super za učenje jezika in spoznavanje nove kulture.

24. Wolne Lektury http://wolnelektury.pl/ Zelo lepo pripravljena zbirka knjig v poljščini. Trenutno imajo na voljo več kot 2.300 knjig, ki so na voljo za branje in brezplačen prenos (epub, mobi, pdf). Tako kot prejšnji vir je tudi ta odličen za učenje jezika in spoznavanje kulture.

25. Projekti Lönnrot http://www.lonnrot.net/ Brezplačne knjige iz javne domene v finščini in švedščini. Tako kot prejšnja dva vira je tudi ta odličen za učenje jezika in spoznavanje kulture.

Nekaj brezplačnih hrvaških knjig lahko najdete tudi na https:// sites.google.com/site/cicilendbiblioteka/, a pomnite, da ne gre za organizirano zbirko, temveč zgolj spletno stran nekega zavzetega bralca. Želim vam obilo prijetnega branja! ・

Portali o knjigah, ki se »dobro berejo«

Kaj naj berem?

Mag. Helena Krampl Nikač

Vse slovenske splošne knjižnice vas na svojih spletnih straneh redno obveščamo, kaj in katere knjige vam nudimo. Povsod vam ponujamo kratke vsebinske vpoglede v knjige, ki jih imamo na razpolago. Sestavljamo priporočilne sezname, za vas pripravljamo izbore knjig in vas vabimo k branju.

Tokrat vam predstavljam slovenske portale, ki predstavljajo kakovostne knjige, saj kot pravi mongolski pregovor:

Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig ­razsvetljuje glavo.

Spletni portal o knjigah Dobreknjige.si Dobreknjige.si je spletni portal s priporočilno literaturo, namenjen promociji dobrega branja. Njegovo zanesljivost, ne­ pristranskost in ažurnost vzajemno zagotavljamo slovenske

splošne knjižnice, v sodelovanju z literarnimi kritiki ter našimi bralkami in bralci, uporabniki portala o dobrih knjigah. Portal namenjamo vsem, ki v poplavi literature iščete nekaj »res dobrega« zase.

april 2018

Glas občine Naklo 17

kulturni odmev

Izbor knjig na naklanski knjižnični polici Portal DOBREKNJIGE.SI nastaja sproti; predstaviti skuša kakovostno, v slovenskem jeziku dostopno literaturo, vendar tako, da je težišče izbora pri sodobnem, najnovejšem lepo­ slovju.

Vsebina portala je namenjena vsem bralcem, zato vključuje tako vrhunska kot tudi vsa tista manj zahtevna dela, ki so po mnenju knjižničarjev še lahko vir bralne rasti, pri čemer izpostavlja tudi dela, ki na trgu niso promovirana in potrebujejo pomoč, da jih bralci odkrijete.

Portal DOBREKNJIGE.SI ponuja bogate informacije o knjigah.

Njegova posebnost so iskalni moduli, ki bralcu olajšujejo izbiro, mu s premišljeno raznolikostjo odpirajo nove poglede na literaturo in ga po različnih poteh vodijo do zanj najprimernejše knjige.

Portal je tudi tesno in obojestransko povezan s COBIB-om, vzajemnim katalogom vseh slovenskih knjižnic. Z anotacijami, z naslovnicami, z doživljajskimi opisi, z informacijami o nagradah, z mnenji in ocenami bralcev, z literarnimi kritikami, s predmetnimi oznakami, z neposrednimi povezavami do elektronskih knjig in s sklopom relevantnih spletnih povezav predstavlja dopolnitev klasičnega knjižničnega kataloga.

Knjižni projekt DOBREKNJIGE.SI je s priključitvijo večine slovenskih splošnih knjižnic kmalu prerasel v skupni projekt nacionalnega pomena. Sodelujemo tudi knjižničarji Mestne knjižnice Kranj.

Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Bralnica.com https://www.bralnica.com/knjige/romantika/ Na tem mestu najdete forume, aktualne objave o knjigah,

Knjižne novosti zbrane slavne avtorje in dela v Dvorani slavnih, in knjige.

Na forumu najdete zanimive pogovore, bralni izzive. Tudi tukaj je vsebina portala namenjena vsem bralcem, zato vključuje tako vrhunska kot tudi vsa tista manj zahtevna dela. iščete jih glede na zvrst, ki jo želite brati in vam abeced­ no nudi naslove in kratke vsebinske opise knjig.

Na forumu Med.Over.net imajo tudi knjižni molji svoj prostor – bralci bralcem svetujejo, kaj brati, izmenjujejo si knjige in podobno. Najdete jih na https://med.over.net/forum5/viewforum.php?f=33.

Zanimive informacije o knjigah seveda lahko preberete tudi na spletnih straneh vseh založb: Mladinska knjiga - na povezavi lahko preberete o 100 najboljših romanih http://www.emka.si/top100 Beletrina vam predstavlja letošnji program: http://www.airbeletrina.si/clanek/kaj-bomo-brali-v-letu-2018-1.

Ko sem pregledovala spletne strani, sem opazila, da vam informacije o dobrem branju poleg vseh založb nudijo še časopisi, pa portali s bolj splošno vsebino, tudi portal Dormea vam nudi zanimiv izbor za večerno branje. Vsekakor je informacij veliko.

Tudi v krajevni knjižnici vam vedno ponudimo izbor knjig, ki jih priporočamo. Ti izbori se redno spreminjajo in pogosto vam ni treba niti med police, da bi našli zanimivo branje. ・

Če izgubiš dediščino, izgubiš korenine in turiste!

Tekst in fotografije Damijan Janežič

Pred osmimi leti je izšel Zbornik Občine Naklo z naslovom Na Kalu. V njem sem objavil prispevek Kulturna in naravna dediščina. Med krajevno značilnimi hišami omenjam sedem hiš in gospodarskih poslopij, ki jih danes ni več. Lastniki so jih podrli.

Stare hiše in gospodarska poslopja so pokrajinski predstavniki z značilnostmi območja, na katerem stojijo. Nove hiše teh značilnosti nimajo več ali pa le še v manjši meri. Čas vse

18 Glas občine Naklo april 2018

spreminja. Tudi hiše. Nekoč so bile lesene in krite s slamo. Na območju naklanske občine so začeli graditi hiše iz kamenja v drugi polovici 18. stoletja, zidati pa v drugi polovici 19. stoletja.

Menim, da bi morali predvsem v središčih nekdanjih krajevnih skupnosti ohraniti nekaj primerkov značilnih vaških hiš 18. in 19. stoletja.

Tako država kot lokalna skupnost doslej na območju občine

kulturni odmev Naklo krajevno značilnim hišam in drugim poslopjem nista namenjali posebne pozornosti. Na srečo se med občani najdejo do te mere razgledani, da želijo ohraniti starejše hiše. V zadnjih petih letih so lastniki vsaj na zunaj prenovili Peručov kmečki dvorec v Žejah, Arnešovo domačijo na Pivki in Šuštarjovo kajžarsko hišo na Bistrici.

Hišo je lastnica med leti 2000 in 2016 postopno prenavljala. Začela je z notranjostjo, kjer ima v kuhinji ohranjen strop prejšnje črne kuhinje, v hiši veliko kmečko peč z lesenimi drogovi za sušenje volne, iz hiše v kamro pravokotni portal iz zelenega tufa (tu je bil nekoč vhod z ulice – 'z vasi'), v veži obokan strop z objemko za sušenje volne. Leta 2013 je dala iz umetnega kamna, zelo podobnega zelenemu tufu, izklesati pravokotni portal za vrata na dvorišče.

Zunanjost hiše ima po obnovi belo pobarvano fasado, v prejšnjih obdobjih jo je imela tudi v sivi in oker barvi, in poslikane šivane robove, ki označujejo posamezno dograditev hiše. Nadstropja loči ločni in venčni zidec. Okna imajo zidane okvirje. Severno stran pod streho krasi rdeča poslikava v obliki kvadratov. Na dvoriščni strani je iz nadstropja dohod na lesen gank.

Na Arnešovi domačiji so se konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja ukvarjali s pletilsko obrtjo.

Šuštarjova kajžarska hiša na Bistrici Šuštarjovo hišo na Bistrici so zgradili v 18. stoletju. Je tipična kajžarska hiša. Ohranjenih ima večino majhnih oken z okviri iz zelenega tufa in kovanimi mrežami. Polkrožni portal je izklesan iz zelenege tufa. Na pročelju fasade je poslikava s podobo sv.

Jakoba starejšega in priprošnjika.

Peručov kmečki dvorec v Žejah so zgradili kmalu zatem, ko so v 18. stoletju odprli furmansko gostilno. Ohranjenih ima večino baročnih detajlov: polkrožni portal in okenske okvire iz zelenega tufa, kovane križe, manjšo obokano klet. Stropi so delno obokani, delno leseni in ometani.

Arnešova hiša s hlevom in gospodarskim poslopjem.

Letošnje leto sta Evropski parlament in Svet evropske unije razglasila za Evropsko leto kulturne dediščine. Spodbuditi želita skupno doživljanje evropske kulturne dediščine in zavedanje o njenem pomenu kot skupni dobrini, izboljšati ozaveš­ čenost o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Pobuda je zanimiva tudi za lokalne skupnosti. Vzpodbujati bi morale primerno načrtovanje novogradenj in obnavljanje starejših hiš, ki niso le dediščina naših prednikov, ampak tudi turistična zanimivost.

Tuji, predvsem ameriški in azijski turisti, pridejo v Evropo tudi zaradi njene kulture in zgodovine. V krajih, kjer ohranjajo značilno krajino in kulturno dediščino, imajo kaj videti. ・

Peručov kmečki dvorec v Žejah Arnešova nadstropna hiša na Pivki je bila zgrajena v prvi polovici 18. stoletja. Lesen strop v hiši ima vrezano letnico 1723.

Novo hišo so v primerjavi s prejšnjo leseno proti jugozahodu za še enkrat povečali. V letih 1793 in 1832 je pogorela. Domnevno so hišo v današnjo obliko dogradili po drugem požaru, leta 1832. Leta 1890 so hiši zamenjali polkrožna vrata s pravokotnimi. Obenem so dodali portal iz sivega, domnevno kraškega kamna in nova večja okna. Leta 1913 so prenovili vrhnji del hiše. Jugozahodni del hiše je zavarovan z venčnim zidcem, ki je še vedno pokrit s škriljevimi ploščicami. Nad njim sta v trikotnem čelu, na levi in desni strani dva okrogla zračnika.

www.trampuz.si AL, INOX varjenje Krivljenje cevi in profilov Rezanje in CNC krivljenje pločevine TRAMPUŽ MARIJAN s.p., 4202 Naklo, Temniška 28 tel: 04 257 72 30, fax: 04 257 72 31, info@trampuz.si

april 2018

Glas občine Naklo 19

ja z pa r a zmišl jam tako

Ko žena pritisne pravo tipko Franci Šinkar

Mož se nekaj mesecev zbuja iz kome. Žena mu ves čas stoji ob strani. Ko se končno zbudi, reče ženi: »Z mano si bila skozi vse slabe čase. Ko sem bil odpuščen, si mi stala ob strani, ko mi je propadel posel, prav tako, ko sva izgubila hišo, si bila še vedno ob meni, in ko mi je opešalo zdravje, prav tako. Veš kaj, draga?« »Kaj, srček?« nežno vpraša žena. »Mislim, da mi prinašaš nesrečo!« Ta šala je precej podobna mojemu življenju. Poročil sem se zdrav, potem pa mi je »garancija« prav na hitro potekla in zdravje se je poslovilo od mene. Začel sem z revmatičnim obolenjem, leto kasneje nadaljeval s kroničnim vnetjem črevesja, potem pa se je moj zdravstveni karton samo še debelil. Žena me je vozila okoli zdravnikov in po bolnišnicah, bila pri meni, ko sem za zbudil iz narkoze po prvi operaciji, pa po drugi operaciji. Bodrila me je tisto leto, ko sem bil doma na čakanju, ker so me kot invalida hoteli odpustiti (pa jim ni uspelo). Skrbela je za vso logistiko in najine tri otroke, celo službo je pustila, da je lahko bila ob meni, ko sem imel zagon bolezni. Žrtvovala je svojo svobodo za najin zakon in družino.

Bil sem sebičen in sem videl samo sebe in svoje bolezni, nisem pa opazil, da ženi nekaj manjka. Potem mi je predlagala seminar za zakonce. Upiral sem se z vsemi štirimi. To je bilo krčevito upiranje, ker imam umetne kolke in šest vijakov v protezah. Našel sem sto izgovorov, zadnji pa je bil: »Pa kaj nama je tega treba? Saj se ne kregava, rada se imava, kaj bi še rada več?!«

Spoštovane občanke in cenjeni občani!

Ob 1. maju – prazniku dela vsem ­iskreno čestitamo in vam želimo ­prijetno praznovanje.

Vaš občinski odbor DESUS N ­ aklo

20 Glas občine Naklo april 2018

Pa je moja žena pritisnila na pravi gumb: »Seminar vodi Dani z ženo Vilmo. Saj si rekel, da ga poznaš …«. Seveda sem ga poznal, čeprav se nisva videla že vsaj trideset let. Je že tako, da se iz svoje mladosti spomniš določenih ljudi, ki so v tvojem spominu pustili prav poseben pečat. Dani Siter je bil en izmed njih, zanimiv tip, takrat že poročen. Torej je imel zdaj že kar nekaj zakonske kilometrine. Zanimalo me je, kako mu je uspelo.

Včasih sem bil mnenja, da bolezen zakonca še bolj poveže in da se ločujejo samo tisti, ki jim nič ne manjka, potem pa je doživel zakonski brodolom moj najstarejši prijatelj, ki je imel dolg staž v bolezni in zakonu. Ugotovil sem, da ni nič dokončnega, da sicer rečeš »v bolezni in zdravju, sreči in nesreči«, ampak da je treba zakonsko zaobljubo vsak dan znova obnavljati, ker se tistih besed na poročni dan sploh ne zavedaš v vsej globini. V zadnjih letih sem izvedel za kar nekaj mladostnih prijateljev in prijateljic, ki se jim je zakon podrl. Vprašal sem se, ali je sploh še kdo srečen v zakonu. Ker nisem vedel odgovora, sva šla z ženo na seminar.

Predavanja so bila zanimiva, življenjska, brez javnih razprav ali kakšnega dela po skupinah, za zaključek pa je bila še obnovitev poročnih zaobljub in večerja ob svečah (ravno prav za najino srebrno poroko). Dobil sem veliko odgovorov, odprla pa so se mi še druga vprašanja: zakaj sva skupaj, kako se pogovarjava, kako rešujeva spore, kaj sploh vem o svoji ženi in njenih čustvih. Uvidel sem, da bom moral še marsikaj narediti.

Ob priložnosti sem zavil v knjigarno, kjer prodajajo bolj poglobljeno literaturo. Iskal sem knjigo z naslovom »Žena – navodila za uporabo«, pa je očitno ni še nihče napisal. Pa bi bilo zelo potrebno! Namreč, vsaka zdravila imajo priložena navodila; če kupiš gospodinjski aparat, pralni stroj, televizor ali avto pa dobiš kar celo knjigo z ilustracijami. Za ženo pa rečeš »Da!«, potem pa si prepuščen samemu sebi! Znajdi se, kakor veš in znaš, v vsakem primeru boš naredil narobe!

Ni mi bilo do tega, da bi bral kakšno pocukrano teorijo. Že pri revmi sem ugotovil, da se na njeno zdravljenje najbolje spoznajo tisti, ki je sami nimajo. Tudi pri otrocih sem ugotovil, da se na vzgojo najbolje spoznajo tisti, ki so brez otrok. Najti sem moral torej knjigo, ki jo je napisal nekdo, ki se zares spozna na zakonsko življenje in na skrivnostno bitje, imenovano žena. To seveda ni mogel biti nekdo, ki je bil »štirikrat poročen in petkrat ločen« – tak ima o zakonu sicer ogromno izkušenj, pojma pa nobenega (sicer bi že prvič naredil vse prav)! In avtor knjige bi moral biti moški, ker bi po mojem mnenju ženska lahko bila pristranska. Končno sem našel ustreznega: zelo izobražen, poročen, oče treh otrok, dr. Emerson Eggerichs. Naslov knjige: »Ljubezen in spoštovanje«. Dobro, sem si rekel, dovolj nevtralno, da bom lahko prebral in preživel.

Da pa mi žena ne bi vlekla knjige iz rok, sem moral najti še nekaj zanjo. V oči me je zbodla knjiga »Poroči se in bodi podrejena«. Verjetno priročnik za punce, ki rinejo na štirideset, pa še vedno niso našle princa svojih sanj. Naslov mi je bil takoj všeč (ne iz žlehtnobe, pač pa iz nagajivosti), posebno tisti del »bodi podrejena«. Upal sem, da je ni napisal moški, ker bi v tem primeru knjiga dobila letalne sposobnosti takoj, ko bi jo pokazal ženi. Ne, knjigo je napisala ženska, Costanza Miriano, za povrhu še poročena in mati štirih otrok. Biografski podatki

ja z pa r a zmišl jam tako avtorice so dokazovali, da že ve, o čem piše. Sedaj sem moral najti samo še čas za branje.

Povsem nepričakovano sem dobil zelo ugodno ponudbo za deset dni na morju za dve osebi. Brez oklevanja sva šla. Predstavljajte si, da petindvajset let živite samo za druge, da strežete otrokom in staršem, da ste jim kar naprej na voljo, potem pa potegnete črto in si privoščite deset dni samo za svojega zakonca. Doživela sva pravcati bivanjski šok. Dva dni sploh nisva mogla verjeti, da sva končno sama na dopustu. Žena se je kar pomladila. Še knjige je bila vesela.

Sam sem imel nekaj težav s prilagoditvijo. V morju nisem plaval že toliko let, da nisem vedel, ali sploh še znam plavati.

Višek mojega plavanja v zadnjih dvajsetih letih je bilo namreč namakanje v toplicah. Pa je kar šlo, nisem potonil. Da sem se obdržal na morski gladini, je bila verjetno zasluga odvečnih petih kilogramov teže, ki so se mi prilepile okoli popka. A ni zanimivo, ko se moški zredi, se v trebuh, pa čeprav ima na drugih koncih telesa prav tako dovolj prostora za dodatno mišično maso, pa še lepše bi bilo videti. Mislim, da imajo ženske podobne težave, samo da se pri njih odvečni kilogrami nalagajo zadaj, na južni strani hrbta.

Z ženo sva torej brala vsak svojo knjigo. Spoznanja so se kar vrstila. Ženska potrebuje ljubezen, moški pa spoštovanje.

Moški in ženske imamo vsak svoj pogled na stvari, govorimo v šifrah in ni čudno, da se tako težko razumemo med seboj. Žena

je kot novoletna jelka s tri tisoč lučkami – eno razbiješ, vse »crkne«. Možu pa lahko razbiješ dva tisoč lučk, pa jih bo tisoč še vedno gorelo. Mož misli, da žena vohlja, poizveduje, kritizira in ga skuša nadzirati, žena pa to počne samo zato, ker hoče biti na tekočem. Ženske mislijo, da smo moški možgansko mrtvi.

Da imamo dvoje možganov – ene izgubljene in druge, ki iščejo prve. In končno, noben moški ne more potešiti vseh čustvenih potreb ženske. Ko sem to prebral, sem potreboval malo oddiha.

Pogledal sem tudi v knjigo »Poroči se in bodi podrejena«.

Ugotovil sem, da je naslov namenoma izzivalen. Marsikdo že iz same radovednosti prebere knjigo, če ima ta naslov, ki pritegne. Mislite, da bi kdo bral to knjigo, če bi imela naslov »Lepote zakonskega življenja«? Pa dejansko govori o tem, da je zakonsko življenje lepo, in sicer skozi hudomušne zgodbe ženske, ki svetuje svojim prijateljicam in spotoma obvladuje še svojega moža in otroke.

Zdaj, leto kasneje, ko sem prebral že kar nekaj knjig in poslušal še malo več predavanj, mi je vse manj jasno, zakaj moja žena še vedno vztraja z mano. Kje je razlog? Vem, da to ni moja zasluga, kajti katera bi pa hotela skrbeti za takega zateženega in pošvedranega dedca kot sem jaz?! Ne, to je nekaj v njej, nekaj kar ne bom nikoli do konca razumel. Poznam samo besedo, ime. Ljubezen. ・

Družbenokritična razmišljanja dijakov BC Naklo

Problem samooskrbe Laura Grubar, 4BD, živilsko prehranski tehnik

Pomen besede samooskrba je, da oskrbiš samega sebe s tem, kar potrebuješ. Da ti to uspe (če imaš doma vsaj nekaj zemlje), pa je potrebno tudi pozitivno mišljenje (čeprav Slovenci velikokrat rečemo, da se »nam ne splača«). Ob tej miselnosti prihaja do opuščanja kmetij, predvsem manjših, s tem pa do zaraščanja zemljišč in posledično do manjšanja obdelovalnih površin. Določene površine se nato prodajo še za pozidavo.

Pridelovalci, ki vztrajajo (kmetje, vrtnarji …), imajo težave, če pride do padca cen izdelkov (cene mleka, jajc …). Tudi potroš­ niki so večinoma še navajeni, da gledajo na ceno in ne toliko na kakovost – zato so jim slovenski izdelki predragi in raje posegajo po tujih. Slovenski proizvajalci pa nato svoje izdelke po nižji ceni prodajo v tujino, da sploh lahko proizvod prodajo. Lani so poročali, da je samooskrba v Sloveniji padla na vsega 40 %.

Vse ostalo pa smo uvozili iz drugih držav. Kar 37 % (560.000 ton hrane) smo uvozili iz Avstrije, Italije, Hrvaške ter Madžarske. Največ smo uvozili živih živali (govedo, prašiče), mesnih izdelkov, žit (koruzo, pšenico) in zelenjave (papriko, krompir …). Zadnji podatki kažejo, da je Slovenija bolj preskrbljena z živalskimi proizvodi kot z rastlinskimi. Leta 2013 je bila samooskrba z zelenjavo pod 40 %, z žiti nad 50 %, s krompirjem 46 %. Medtem ko je bila samooskrba s svinjskim mesom 60 % (v letu 2017 je padla na 32 %). Pri perutnini, govejem in konjskim mesom ter medu pa se v posameznih letih pojavijo celo presežki. Boljša samooskrba je v Sloveniji višja tudi zaradi hribovitega reliefa. V višjih predelih je zaradi težje obdelave njiv, veliko več pašništva (reje ovac in govedi). Na ravninskih predelih pa so njive zasajene s silažno koruzo (krmo za zimo). Ker pa je želja kmetov po čim večjem hektarskem donosu, se poslužujejo škropljenja z

raznimi pesticidi. S tem pa pride tudi do ogrožanja pitne vode. Še vedno obstaja možnost, da bi stopnjo samooskrbe dvignili do 80 %. Vendar bi bilo potrebno povečati obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, povečati zasajeno površino z žiti, omejiti proizvodnjo krme v nižinskih predelih, povečati pomen kmetijskih gospodarstev, zmanjšati količino odpadne hrane ter spodbujati ekološko kmetovanje.

Viri: -- Gale Špela, Nekaj ščepcev podatkov o hrani, Ljubljana, Statis­ tični urad republike Slovenije, 2014 -- eko-generacija.org(problem samooskrbe v Sloveniji) -- ekoci.si ・

Iz marmorja in granita izdelujemo in obnavljamo nagrobne spomenike, stopnice, police, tlake, kuhinjske in kopalniške pulte

april 2018

Glas občine Naklo 21

ja z pa r a zmišl jam tako Družbenokritična razmišljanja dijakov BC Naklo

Zasvojenost z ekrani Aljaž Jesenko, 4FD, hortikulturni tehnik

Ko govorimo o zasvojenosti, si predstavljamo droge, kajenje, alkohol, igranje na srečo, itd., odkar pa je v naša življenja vstopila elektronika, je vse več ljudi, večinoma otrok, zasvojenih. Če danes pogledamo naokoli v javnem območju, zagotovo opazimo večino ljudi prilepljenih na nekakšno vrsto elektronike, kot sta na primer telefon in slušalke. Vse to se je začelo, ko so v digitalni svet vstopile video igrice in družabna omrežja.

Vzpon zaslonov

Računalniki so postali popularni v 90. letih prejšnjega stoletja, telefoni so prišli nekaj let kasneje, a takrat zasvojenost ni imela razloga za obstoj. Takrat so ljudje potrebovali telefon samo za prvotni namen, in sicer komunicirati na daleč. Problem je nastal, ko so v svet vstopile video igrice ter počasi družabna omrežja. V letu 2000 so se pojavile igrice, ki so se razširile po celem svetu in leta 2004 je bil ustanovljeno danes najbolj popularno družabno omrežje, Facebook. Nekaj let kasneje smo dobili še instagram in twitter, ki sta tudi med bolj popularnimi.

Vzroki

Danes so otroci rojeni v svet, kjer je elektronika vse okoli nas, zato krivda, da otrok postane zasvojen, v večini ni njegova.

Glavni faktor je družba, njegova okolica ter vzgoja staršev – koliko bodo pustili, da je otrok izpostavljen elektroniki. Otroku je seveda igranje video igric zabavno, zanimivo, nekaj, kar je bolj intenzivno in kar ne morejo doseči zunaj. Ko otrok zraste v najstnika, v njegovo življenje vstopijo družabna omrežja, kar je po mojem mnenju dobra stvar, saj nam omogočajo lažjo komunikacijo z ljudmi po vsem svetu, vsem svojim prijateljem lahko pokažeš, kaj delaš ta trenutek in še veliko koristnih lastnosti. Toda večina najstnikov to vidi kot neko potrditev v družbi med vrstniki. Z všečki, ki jih pridobijo na novi sliki, dobijo občutek zadovoljstva in pozornosti (s čimer hitro postaneš zasvojen) in prav tega jim primanjkuje v resničnem svetu. Če ima najstnik preveč prostega časa, lahko hitro postane odvisen od

aplikacije Youtube, ki jo obišče zaradi zdolgočasenosti ali za sprostitev/zabavo.

Posledice

Zasvojitev z ekrani ima kar nekaj slabih vplivov na otroka, tudi pri odraslih. Ker je že pri tako mladih letih priklopljen na elektroniko, manj časa komunicira z vrstniki in starši, zato mu primanjkuje jezikovnih spretnosti, kar je glavna stvar odraščanja. Vse več otrok zato obiskuje logopeda. Če otroku primanjkuje stika z ljudmi, bo imel v odraščanju veliko težav z vrstniki ter s pozornostjo, ki je ni dobil od staršev, ker je bil preveč zaposlen z npr. tablico. To lahko tudi vodi do slabe samopodobe ter depresije. Ima slabo razvite motorične spretnosti in fizično kondicijo, saj uporabljajo samo en prst, s katerim igrajo po zaslonu, namesto da bi zunaj skakali, plezali, se igrali s kockami itd. Debelost je zato pri otrocih vedno bolj prisotna kot pri odraslih. V današnjem svetu so zasloni del našega življenja in bi se jim bi bilo težko popolnoma izogniti. Lahko pa bi omejili uporabo ali jo usmerili v pozitivne namene. Znanstveniki trdijo, da bi otrokom morali prepovedati kakršenkoli stik z zasloni, dokler ne dosežejo 3. leta starosti, saj se v prvih letih otrokovi možgani najbolj razvijajo, in prevelik stik z zaslonom temu škoduje.

Zaključek

Osebno mislim, da je zasvojenost z zasloni resen problem in ga ne bi smel ignorirati, saj povzroča resne posledice. Pa tudi vsaka generacija uporablja več in več elektronike; si lahko predstavljamo, kaj bo čez npr. 10 let? Kot sem rekel, popolnoma izogniti se ji ne bi bilo mogoče, lahko pa bi uporabo omejili, in sicer tako, da bi otrokom pa tudi sebi izbrali čas, kdaj se lahko uporablja, katerih naprav ne smejo uporabljati in kdaj ne, npr. v restavraciji ali med kosilom. Vsak starš bi moral biti dober zgled otroku. Biti strog ne pomeni biti slab, treba je postaviti omejen čas uporabe in včasih prepovedati. Kar ti rečeš ali narediš, ima velik vpliv na otroka. Potrebno je otroku tudi povedati, zakaj so zasloni škodljivi, četudi sprva ne razumejo. Ko sem bil majhen, sem bil jezen na starše, ker so bili strogi, danes pa sem jih hvaležen. ・

NAVČEK d.o.o.

Pogrebne storitve - organizacija pogrebov - prevoz pokojnika, - organizacija upepelitve, - pogrebna oprema (krste, ž are, nagrobni križ i, ž arne niš e,…)

- ž alni aranž maji in sveč e, - organizacija pevcev - urejanje dokumentacije, - fotografiranje pogrebov

Visoko 140 4212 Visoko 031 577 229 041 628 940 navcek1@siol.net www.navcek.si

NA VOLJO SMO 24 UR NA DAN 22 Glas občine Naklo april 2018

zapisi šolskih peres OŠ Naklo

Spet je pomlad in čas za zbiralno akcijo papirja Otroci in zaposleni OŠ Naklo

Po uspešni jesenski zbiralni akciji odpadnega papirja, ko smo tudi z vašo pomočjo zbrali skoraj 52 ton papirja, je pred nami nova akcija. Zmagovalnemu 5. razredu iz Podbrezij, v katerem so zbrali 149 kg papirja na učenca in se za nagrado veselili bovlinga, iščemo konkurenco, zato vas vabimo, da se nam pridružite tudi vi. Vsaka tona zbranega odpadnega papirja pomeni nekaj dobrega – ohranimo naravo, z denarjem pomagamo vsem otrokom – v obliki plačila vstopnic za različne predstave in koncerte v vrtcu in šoli, kot pomoč pri izvedbi taborov in šol v naravi (prav za vse otroke), kupimo nov papir in papirnate potrebščine, hkrati pa tudi spodbujamo otroke pri skrbi za čisto okolje in sožitje med nami. Če imate torej doma kaj odpadnega papirja, kartona …, vas prosimo, da se akciji, ki bo v četrtek, 10. maja 2018, pridruži-

Vrtec

Napovedujemo 6. Rožletov tek

Kelly Avsenik Hanson in Tjaša Kristanc Preživite z nami zabavno in zdravo popoldne, ki bo pravi uvod v tople dni. Otroci bodo imeli možnost sprostiti svojo energijo in spoznati šport na zabaven način.

Otroci skupaj s starši vabljeni na 6. tradicionalni Rožletov tek, ki bo v sredo, 16. 5. 2018, ob 17. uri na tekaški stezi Osnovne šole Naklo. Tek je organiziran v obliki tekmovanja preko igre.

Na ta način želimo navdušiti otroke in njihove starše k uživanju ob teku. Aktivno preživljanje prostega časa otrok v družbi staršev pozitivno vpliva na otrokove sposobnosti, osebnost, socialne veščine in odnose do drugih ljudi.

Za zabavo bo skrbel navihan klovn Jaka, ki že pripravlja nove vragolije.

V primeru slabega vremena bo tek prestavljen na 23. maj 2018. ・

Z uredništva pa vas še vedno vabimo k soob­ likovanju našega glasila z vašo naslovnico.

Sprejmite izziv in se podajte s fotoaparatom po svojem kraju ter poiščite motive, ki bi bili primerni za naslovnico meseca. Fotografije nam pošljite na znan e-naslov v jpg. formatu in ne pozabite je podpisati. Izbrane fotografije bo ­Občina Naklo nagradila s praktičnimi nagradami.

te tudi vi. Papirja ni potrebno zvezati. Pripeljete ga lahko: pred OŠ Naklo: od 14.30 do 17.30 pred vrtec Mlinček: od 7.00 do 17.30 pred vrtec Jelka: od 7.00 do 17.30 pred PŠ Duplje: od 14.30 do 17.30 pred PŠ Podbrezje: od 14.30 do 17.30 Če papirja ne morete pripeljati sami, lahko pokličete na telefonsko številko 04/277 01 15. Pomagali vam bomo pri prevozu od vašega doma do ene izmed lokacij.

O količini zbranega papirja vas bomo obvestili v naslednjem glasilu. ・

Kmečka romanca Mladi Lenart je hodil v korak, ker je hotel biti vojak, a ker bil je kmečki sin, pravili so mu barabin.

Nekega dne šel je v vasico, ustavil je roparsko lisico, zagledalo ga je dekle, s svetlim licem kot iz megle.

Kmalu sta se zaljubila, nato pa še poročila, žena je takoj zanosila, a se še pred rojstvom ubila.

Zdaj je Lenart sam ostal, tako da še samega sebe ni prepoznal.

Odločil se je za spremembo, ker tako življenje že ni bilo pomembno.

Hotel se je spremeniti in zraven še nekaj storiti, šel je v šolo za vojake, ne pa v tisto za pomorščake.

Kakšen bil je ta junak?

Bil je spoštovan vojak.

V srcu je ostal enak in dokazal, da je res pravi korenjak.

Nina Triler, 9. razred

april 2018

Glas občine Naklo 23

zapisi šolskih peres Potopis

Potepanje po Irski Matej Lukan, 9. razred

V

sako poletje si namesto lenarjenja na plaži doma izberemo pokrajino ali državo, ki bi jo radi pobliže spoznali. Za letošnjo destinacijo sva si z mami izbrala skrivnostni zeleni otok na zahodu Evrope – Irsko. Komaj sva čakala na 22. julij, ko smo s potovalno agencijo odrinili na pot.

DUBLIN in BELFAST

novimi prijatelji smo se od centra za obiskovalce najprej spustili po asfaltirani poti do morja, kjer se nahaja na tisoče šesterokotnih bazaltnih stebrov, ki so nastali iz ohlajajoče se lave.

Ker se nismo želeli vračati po isti poti in se prebijati skozi množico turistov, smo za pot nazaj izbrali bolj zahtevno, razgibano pot, ki nas je vodila strmo navkreber. Na koncu nas je pričakalo še 162 stopnic do vrha klifa. Ko smo premagali še te, smo bili bogato nagrajeni s prečudovitim pogledom na severno morje in obalo Škotske.

ARANSKO OTOČJE

Zgodaj zjutraj se nas je 33 nadebudnih popotnikov zbralo v Ljubljani, od koder nas je avtobus GoOptija prepeljal v Benetke. Italijanom se pregovorno ne mudi in tudi tokrat se jim ni, saj je imelo naše letalo skoraj dvourno zamudo. K sreči je bil vsaj polet do Dublina miren in manj stresen.

V Dublinu nas je pričakala vodička Alja. Kmalu po dobrodošlici nam je zaupala, da so mesto ustanovili Vikingi in ga poimenovali »Dubh Linn«, kar pomeni črni tolmun. Na ogledu glavnega mesta Republike Irske smo se ustavili tudi v katedrali Svetega Patrika, zavetnika Irske. Kljub temu, da je bil Patrik katoliški duhovnik, je katedrala protestantska.

Alja nam je predstavila simpatičnega gospoda srednjih let, Irca Jimmyja, našega voznika avtobusa. Med vožnjo proti Severni Irski nas je seznanila še z lokalnimi posebnostmi, kot so na primer dve pipi na umivalnikih, likalna deska v hotelski sobi, vožnja po levi strani in vtičnice za elektriko. Prav presenetilo me je, da je prvi uradni jezik na Irskem irščina oz. gelščina, ne pa angleščina, ki je tod glavni jezik sporazumevanja.

BELFAST in GIANT'S CAUSEWAY

Dan smo vedno začeli z obilnim irskim zajtrkom, ki so ga sestavljali ovsena kaša, slanina, krvavice, jajca, gobe in paradižnik. Na ogledu Belfasta smo vsi takoj opazili bogato poslikane zidove miru oz. belfaške zidove, ki ločujejo katoliške in protestantske predele mesta in so v preteklosti onemogočali verske spopade. Željo po sožitju med Irci in Angleži najbolje opiše irska zastava: zelena predstavlja katoličane, oranžna protestante, vmes pa je bela, ki je barva miru.

Ali ste vedeli, da so Titanik zgradili v Belfastu? Kljub njegovi nesrečni usodi so domačini z veseljem povedali, da je bila ladja cela, ko je odplula iz Belfasta.

Na skrajnem severu Irske smo najprej obiskali najstarejšo destilarno Bushmills, kjer izdelujejo irski whiskey. Ta se od škotskega razlikuje po tem, da je destiliran trikrat, škotski pa le dvakrat.

Sledila je kratka vožnja do enega izmed največjih naravnih čudes – Velikanovega nasipa oziroma Giant's Causeway-a. Z

24 Glas občine Naklo april 2018

Četrti dan potovanja je bil meni eden ljubših. Ta dan smo se namreč odpravili na Aranske otoke. Otoki slovijo kot najbolj »irski med irskimi«. Prebivalci še vedno uporabljajo irščino in ohranjajo stare keltske običaje.

Ker smo imeli skoraj 6 ur časa, da podolgem in počez raziščemo največji otok Inishmore, me je v izposojevalnici koles že takoj čakal velik izziv. Med množico koles sem moral najti tako, ki je imelo ustrezno nastavljen sedež, nerazpokane gume, tekoče prestave in dobro delujoče zavore. Po dveh poskusnih vožnjah sem le našel ustrezno.

Preko otoka vodita dve poti: strmejša gre po sredini otoka, bolj položna pa po njegovi severni obali. Izbrali smo bolj razgibano, strmejšo. Ker je otok apnenčast, so prebivalci – podobno kot pri nas na Krasu – očistili zemljo kamenja in nastalo je na kilometre kamnitih ograj. Pravijo, da jih je na vseh treh Aranskih otokih za več kot 1.600 kilometrov.

Domačini tod gojijo najboljši krompir na Irskem, mi pa smo raje poskusili Guinnessovo torto. Gre za čokoladni biskvit, ki mu dodajo najbolj znano irsko pivo Guinness in ga premažejo z gosto kremo iz smetane in mascarponeja. To nam je dalo dovolj energije, da smo po položnejši, obalni poti odkolesarili nazaj do pristanišča, vmes pa opazovali še tjulnje, ki so se lenobno sončili na res osvežujočih 15 stopinjah Celzija.

MOHERSKI KLIFI

Na zahodni irski obali so mogočni Moherski klifi, ki se dvigajo do 214 m nad morjem. Kljub temu, da je dostop do njihovih robov onemogočen, vsak mesec zgrmi v morje kak preveč pogumen obiskovalec in preplaši njorke, ki gnezdijo na

zapisi šolskih peres je porabil manj kot 2 minuti. Po striženju dobi vsaka ovca dva barvna žiga oziroma zaznamka: prvi pomeni pripadnost kmetiji, drugi pa podatek, da je prejela dozo antibiotikov in zdravil proti zajedalcem. Po striženju ovce spet odpeljejo v njihovo domače okolje, na prostrane gorske pašnike. Zaradi milega podnebja na Irskem namreč ne poznajo hlevov, saj so živali lahko vse leto na prostem.

DUBLIN

prepadnih stenah klifov. Opozorila o nevarnosti so na vsakem koraku: v obliki številnih opozorilnih tabel, postavljen je celo spomenik smrtno ponesrečenim.

Ker je na klifih precej pihalo, smo se po ogledu prav radi zatekli v center za obiskovalce. Nekateri so si privoščili irsko kavo, ki jo sestavljajo 3 žlice irskega whiskyja, žlica sladkorja, vroča kava in žlica goste tekoče smetane ter si zaželeli »Sláinte«, kar je gelška beseda za »na zdravje«. Ostali smo se zapodili v trgovinico s spominki.

Zvečer smo si ogledali predstavo skupine The Celtic Steps.

Uro in pol smo uživali v irskih plesih, petju in glasbi. Značilnost irskega plesa je plesanje s pokončno držo, ravnimi nogami, hitrim dviganjem nog in visokimi poskoki. Dekleta običajno plešejo po prstih z mehkimi čevlji, podobnimi baletnim. Mladeniči pa plešejo v trdih čevlji, značilnih za step. Ritem plesa je bil včasih tako hiter, da s prostim očesom nismo mogli slediti gibom nog.

Predzadnji dan potovanja je bil zame prav poseben. Tega dne sem praznoval svoj rojstni dan. Večer smo preživeli na znameniti ulici Temple Street, kjer so številni pubi z živo glasbo. V pubih lahko tudi kaj poješ, običajno je to krompir na sto in en način. Lahko si privoščiš enolončnico z ovčjim mesom in krompirjem, polnjene krompirjeve palačinke (boxty), krompirjev pire z zeljem (colcannon), pastirsko pito s krompirjem (sheppard's pie), krompirček in ribo (fish and chips), klobaso z zelišči in pire krompirjem …

Ko smo se utrujeni okoli polnoči s tramvajem vračali proti hotelu, bi bili kmalu priče pretepa rahlo okajenih mladeničev.

Prav oddahnili smo si, ko sta na tramvaj stopila dva oborožena varnostnika.

KMETIJA KISSANE

V hribovitem delu južnega dela Irske so številne kmetije, ki se ukvarjajo z ovčerejo. Naša skupina je obiskala eno od njih - kmetijo Kissane. Tam so nam prikazali delo z ovčarskimi psi pasme border collie. Psi so usposobljeni za svoje delo šele po dobrih dveh letih treninga. Čredo ovac običajno obvladujeta dva psa. Gospodar ju kliče po imenu in vsakemu daje napotke, da brez grizenja in laježa privedeta ovce na želeno mesto.

Delavec na kmetiji je nato pred nami še ostrigel ovco, za kar

VRNITEV

Osem dni, preživetih na Irskem, je kar prehitro minilo. Na potovanju sem spoznal nove prijatelje, od katerih sem se le s težkim srcem poslovil. K sreči smo si obljubili, da se prav kmalu spet srečamo in obudimo spomine na irske dogodivščine. ・

Biotehniški center Naklo

Številni projekti in aktivnosti doma in po Evropi Majda Kolenc Artiček

V okviru programa Erasmus+ smo, kot že v prejšnji številki napovedano, v času od 4. 3. do 16. 3. 2018 na izmenjavi gostili skupino 30 dijakov in spremljevalno osebje (ravnateljico in dva učitelja v prvem tednu ter namestnico ravnateljice in dva učitelja v drugem tednu mobilnosti) iz poljske šole Zespoł Szkół Ponadpodstawowych im. Wincentego Witosa w samostrzelu. Gostujoči dijaki so bili vključeni v učni program kmetijstva, hortikulture, naravovarstva, živilstva in gimnazi-

je. Prisotni so bili pri rednem pouku, vajah in na ekskurzijah.

Spoznavali so naš učni sistem, utrip življenja in lepe kotičke Slovenije.

V času od 9. 3. do 11. 3. 2018 smo bili deležni posebnega obiska predstavnikov občine Naklo nad Notecia: Ewa Szłapa, direktorica oddelka za izobraževanje, Jerzy Wdowiak, svetnik Okrožnega sveta Nakielski, Paweł Wyczański, veterinar. V torek, 6. 3. 2018, smo doživeli lep sprejem na občini Naklo. Sprejel

april 2018

Glas občine Naklo 25

zapisi šolskih peres

Pred Občino Naklo nas je gospod župan Marko Mravlja, ki je spregovoril o povezavi obeh mest v Sloveniji in na Poljskem. Gostom je predstavil občino Naklo. Izmenjavo smo zaključili s posaditvijo mlade vrbe v znak nadaljnjega sodelovanja med šolama in z željo po poglobljenem sodelovanju med lokalnima skupnostma ter širjenju mreže mednarodnega sodelovanja.

V okviru projekta School4life je skupina petih dijakov hortikulturne smeri v spremstvu učitelja v sredini meseca aprila uspešno zaključila 11-dnevno praktično usposabljanje na Hrvaš­ kem na srednji šoli »Arboretum Opeka« Marčan in v vrtnariji Krklec. Poleg strokovnih vsebin na cvetličarskem in vrtnarskem področju so se seznanili z različnimi ogrevalnimi, namakalnimi sistemi, sistemi za foliarno dognojevanje, razsvetljavo in senčenje, uporabo različnih strojev za setev in sajenje rastlin.

V okviru projektov School4life in Mi v Evropi se bodo konec aprila štirje dijaki in dva učitelja odpravili na 12-dnevno praktično usposabljanje s področja naravovarstva in kmetijstva. V okviru obiska francoske šole EPLEFPA de Chambery bodo dijaki prisotni pri pouku, spoznavali bodo načine gojenja polžev in izdelave tradicionalnih mlečnih izdelkov ter se odpravili na strokovno ekskurzijo (ogled gorskih kmetij in njihovih dejavnosti), se praktično izobraževali in usposabljali na področju naravovarstva v regijskem parku Les Bauges.

V okviru Erasmus+ projekta SLAVIT – Slovensko v naravoslovje treh dežel, bomo v začetku maja izvedli prvo mobilnost – potekala bo na našem centru. Poleg gimnazijcev 1. letnikov BC Naklo udeleženci mobilnosti prihajajo iz čezmejnega, slovensko govorečega območja Avstrije in Italije, in sicer 12 dijakov z učitelji Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije iz Celovca ter Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu.

Praktično usposabljanje na Hrvaškem na srednji šoli ­»Arboretum Opeka« Marčan in v vrtnariji Krklec

26 Glas občine Naklo april 2018

SloveniaSkills Eva Smodiš 4. letnika hortikulturni tehnik

Katja Ravnikar iz programa cvetličar na tekmovanju Flora 1. mesto

Rdeča nit mobilnosti bo »voda in hrana za trajnostni razvoj«, temu prilagojena pa bo tudi izvedba pouka, naravoslovnih delavnic in ekskurzij. S projektom želimo na obmejnem območju Slovenije, Avstrije in Italije okrepiti naravoslovne kompetence dijakov ter pri zamejskih dijakih izboljšati znanje slovenskega jezika.

V okviru Erasmus+ projekta Skills 4 life bo skupina šestih gimnazijcev v spremstvu dveh učiteljic v sredini maja odpotovala v belgijsko mesto Sint-Niklaas. Namen projekta je pripraviti dijake na prehod iz izobraževanja na trg dela, zato bodo na tokratni mobilnosti namenili velik poudarek pripravi življenjepisa in motivacijskega pisma, poklicani pa bodo tudi na razgovor za službo, ki ga bodo morali opraviti v angleškem jeziku.

V okviru projekta Mi v Evropi v začetku junija načrtujemo usposabljanje dijakov in učiteljev v avstrijskem zavarovanem območju Nockberge, v sredini meseca septembra pa načrtujemo praktično usposabljanje s področja živilstva na šoli Pärnumaa Kutsehariduskeskus v Estoniji. V času izmenjave bodo udeleženci mobilnosti deležni vsakodnevnega praktičnega usposabljanja v šolski kuhinji in v slaščičarsko-pekarski delavnici (izdelovanje različnih slaščičarskih in pekarskih izdelkov ter pomoč pri pripravi obrokov v šolski kuhinji).

Za konec še nekaj o cvetličarskih dosežkih: januarja je na Gos­podarskem razstavišču v Ljubljani, v okviru sejma Informativa potekalo zelo zahtevno tekmovanje SloveniaSkills. Za Biotehniški center Naklo je tekmovala Eva Smodiš iz 4. letnika hortikulturnega tehnika in dosegla odlično 2. mesto. Za udeležbo na tovrstno tekmovanje si se moral na državnih kvalifikacijah uvrstiti med prva tri mesta. Hkrati je bilo to tekmovanje izbirno za evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih – Euroskills, ki bo letos jeseni v Budimpešti. Dijakinji Katja Ravnikar in Lucija Čepon iz 2. letnika programa cvetličar sta na državnem cvetličarskem tekmovanju na sejmu Flora v Celju osvojili 1. in 4. mesto. Izdelovali sta v roki vezan šopek in fantazijsko konstrukcijo na temo Velika noč. ・

zapisi šolskih peres Projekt haiku-jev z glasbo in sliko

Poezija je vsepovsod okoli nas, le videti jo je treba Janja Čenčič Gartner, Unesco ASPnet koordinatorka na BC Naklo Na Unescov mednarodni dan poezije, v sredo, 21. 3. 2018, je na Biotehniškem centru Naklo potekal glasbeni večer s poezijo, ki je zaključek Unesco nacionalnega projekta z mednarodno udeležbo.

Od oktobra dalje so učenci in dijaki na 22 šolah (12 osnovnih in 9 srednjih) povezovali naravo in pesništvo tako kot pesniška oblika haiku, ki ima le tri verze. 29 mentorjev jih je spodbujalo, da so poiskali trenutek iz življenja narave, ga fotografirali ali naslikali ter dogajanje v naravi povezali s svojimi čustvi in to zapisali v obliki haikuja. Sodelovalo je kar 220 učencev in dijakov, še posebej smo veseli, da so se nam pridružili tudi dijaki poljske kmetijske srednje šole Zespół Szkół Rolniczych CKP w Kaczkach Średnich.

Boris Urh, profesor likovne umetnosti, je z dijaki pripravil razstavo prispelih izdelkov, ki bo na šoli na ogled še cel mesec april. Na zaključni prireditvi pa smo najboljše haikuje tudi prebrali ter si ogledali pripadajoče fotografije/likovne izdelke.

Program so popestrili glasbeni nastopi: Mešani pevski zbor Biotehniškega centra Naklo in vokalna skupina Osminke pod

Nastop vokalne skupine Osminke z zborovodkinjo Matejo Praprotnik

april 2018

Glas občine Naklo 27

zapisi šolskih peres mentorstvom zborovodkinje Mateje Praprotnik ter solistka Klara Koder.

V četrtek, 22. 3. 2018, smo otvorili že tradicionalno razstavo v našem posvojenem Unesco spomeniku graščini Duplje v sodelovanju s KTD Pod krivo jelko. Dijaki so postavili razstavo del zaključnega izpita in prazničnih dekoracij pod mentorstvom Metke Celar in Sonje Jerič Štefe. Program sta popestrila uvodni kulturni program s pevskim nastopom Matica Leskovca, Meta Slivnik in Klare Tomc ter sladka pogostitev, ki sta jo pripravili dijakinji Sanita Džafić in Lejla Horozović pod mentorstvom Mirana Ahčina. ・

Pametne tehnologije v naprednem ­kmetijstvu Tomaž Levstek, univ. dipl. inž. agronomije, tomaz.levstek@bc-naklo.si V današnjem času smo priča neverjetno hitremu razvoju novih digitalnih tehnologij, ki so se zajedle v vse pore človekovega delovanja in brez katerih si ne moremo več predstavljati današnjega načina življenja. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo te tehnologije pojavile tudi v kmetijstvu. V zadnjih dveh desetletjih smo v kmetijstvu priča novemu obdobju, ki bi ga lahko označili za digitalno revolucijo, saj s pomočjo digitalnih tehnologij in umetne inteligence v kmetijstvo uvaja robotizacijo in avtomatizacijo. Nove tehnologije in inovativni razvoj v kmetijstvu so bili v preteklosti predvsem posledica težnje po zmanjševanju naporov, danes pa je pomemben dejavnik tudi rast svetovnega prebivalstva in potreb po večjih količinah hrane.

Pametne tehnologije v kmetijstvu (ang. Smart farming) predstavljajo povsem nov koncept kmetovanja, ki temelji na digitalnih tehnologijah in zajemanju velikih količin raznovrstnih podatkov. Na kratko bi lahko rekli, da gre za uporabo sodobnih, informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v kmetijstvu, ki temeljijo na kombinirani uporabi rešitev IKT, kot so natančna oprema, internet stvari (ang. Internet of Things, IoT), senzorji in aktuatorji, sistemi geo-pozicioniranja, velike količine podatkov (ang. Big data), brezpilotna letala, roboti itd.

Hiperspektralna fotografija kmetijske površine s prikazom suhih predelov

Vir: http://ba.wwzuav.com/news/drone-is-breakthrough-in-agriculture-engineeri-5573325.html

28 Glas občine Naklo april 2018

Takšno kmetovanje v prvi vrsti prinaša gospodarske in okoljske prednosti, saj spreminja tradicionalne načine kmetovanja, ki svojo ekonomsko vzdržnost ohranjajo na račun okolja in porušenega trajnostnega razvoja. Poleg tega, da pamet-

GPS zaslon v traktorju

Vir: https://www.trademe.co.nz/business-farming-industry/farming-forestry/tractors/tractor-parts-accessories/auction-1483978393.htm

Prikaz povezanosti GNSS sistema s traktorjem

Vir: https://www.slideshare.net/johick68/controlled-traffic-farming-productivity-sustainability-and-resilience-outcomes-better-farming-systems-don-yule

zapisi šolskih peres ne tehnologije omogočajo večje proizvodne zmogljivosti ob upoštevanju načel prijaznosti do okolja, zagotavljajo kmetom dodano vrednost v obliki boljšega in lažjega odločanja ter učinkovitejšega upravljanja. Posledično napredno kmetijstvo vpliva na celotne prehranske verige, saj uvaja povsem drugačne poslovne modele, kar prinaša povsem nove socio-ekonomske izzive za prihodnost, ki se pred našimi očmi, tukaj in zdaj, spreminja v sedanjost.

Biotehniški center Naklo je eden od partnerjev v projektu SFATE – Pametne tehnologije v naprednem kmetijstvu za boljšo zaposljivost (Smart Farm Training for Employment), v katerem sodelujejo še štirje partnerji iz Španije, Francije in Nemčije.

Vsi partnerji smo tako ali drugače povezani z izobraževanjem (Univerza iz Marburga v Nemčiji, Center višjih šol iz Španije, Univerza iz Španije, Kmetijska zbornica Normandije iz Francije). Projekt je predvsem posledica zavedanj, da nove tehnologije v kmetijstvu predstavljajo temelj tako imenovanih poklicev prihodnosti, ki bodo zahtevali povsem nova znanja in ne bodo

več nujno povezana samo s kmetijstvom. Cilj projekta je skozi seznam znanj in spretnosti, ki jih zahtevajo nove tehnologije, oblikovati osnutke bodočih izobraževalnih programov, ki bodo zadostili potrebam po novih delovnih mestih, ki jih bodo potrebovale nove tehnologije. ・

Dron za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Vir: https://www.roboticsbusinessreview.com/agriculture/agricultural-robots-help-australian-farms-boost-productivity/

Vir: http://www.uavcropdustersprayers.com/

- vrtne trajnice - grmovnice - balkonske rastline

Robot za oskrbo poljščin

Vir: http://www.takepart.com/feature/2016/11/28/ag-robots

Robot za opazovanje krav in analizo travne ruše

NASAJANJE BALKONSKIH KORIT 15 % VIKEND POPUST!

- sadike zelenjave - jagodičevje - kvalitetna zemlja in gnojila

Odprto: 8-19, nedelja in prazniki 8-13, odprto tudi med prvomajskimi prazniki april 2018

Glas občine Naklo 29

ogl asi -

040/202 384

30 Glas obÄ?ine Naklo april 2018

ogl asi -

040/202 384

Glavna cesta 20, 4202 NAKLO info@veldrona.com http://veldrona.si http://veldron.com

Računovodski servis (za d.o.o., s.p., društva,...)

Kontakt: 041 863 440

IBRO KASUPOVIČ s.p.

PODBREZJE 4, 4202 NAKLO www.tlakovit.si; info@tlakovit.si GSM: 041/244-285 izkopi in in odvozi odvozi materiala materiala -- izkopi tlakovanje in in urejanje urejanje dvorišč dvorišč -- tlakovanje izdelava priključkov priključkov na na -- izdelava javno kanalizacijo kanalizacijo javno

Trgovina Matjaž Tel.: 04 257 15 02, Faks: 04 257 18 31

Barve, laki, pisarniški material, računalniki in oprema, fotokopiranje, kemična čistilnica, popravilo čevljev, ponudba točenih vin in SERVIS RAČUNALNIKOV IN OPREME

Odprto 8.00-12.00 in 14.30-18.30 Sobota 8.00 - 12.00 april 2018

Glas občine Naklo 31

zadnja str an

Ravnanje z biološkimi odpadki Spomladi nastane pri delu na vrtu veliko bioloških odpadkov t.i. zeleni odrez, ki ga je treba odstraniti in pravilno ločiti od ostalih odpadkov.

Kam z omenjeno količino zelenega odreza?

Zaradi še boljšega ločevanja odpadkov lahko:

• debelejše kose lesa uporabimo za kurjavo, • ostanke zdrobimo v mlinu/drobilniku vej, • zeleni odrez kompostiramo, • mlade poganjke in narezane ostanke obrezovanja ter vrtnega odpada lahko oddamo v rjavi zabojnik (pazimo, da kosi niso predebeli, da ne poškodujejo nadgradnje v smetarskem vozilu), • večje količine oddamo v zbirni center.

Kaj vse sodi v zabojnik za biološke odpadke?

• kuhinjski odpadki • zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki vseh vrst zelenjave, denimo solate, zelja …)

• olupki in ostanki sadja • kavna usedlina • kavni filtri in čajne vrečke • netekoči ostanki hrane • jajčne lupine • pokvarjeni prehrambni izdelki • papirnate vrečke in robčki • vrtni odpadki • rože, plevel, pokošena trava • stara zemlja lončnic

Uporabite biorazgradljive vrečke, časopisni papir ali papirnate vrečke

Več informacij na www.komunala-kranj.si ali na 080 35 55.

Pri odlaganju bioloških odpadkov v zabojnik za biološke odpadke moramo paziti, da jih nikoli ne odložimo v navadni plastični vrečki.

S tem namreč onemogočimo nadaljnjo predelavo odpadkov. Uporabimo vrečke iz biološko razgradljivih materialov. Odpadke lahko odložimo tudi zavite v časopisni papir ali v papirnati vrečki.

32 Glas občine Naklo april 2018