Glas občine Naklo, september 2015

Glas Naklo

september 2015

občine

Številka 83/leto 21

Občina Naklo praznuje 20 let

uvodn ik

V tej številki ...

Andreja Kosec, odgovorna urednica Mogoče je jesen najbolj dinamičen in vesel letni čas, če pustimo deževne in krajše dni ob strani. Ker je to čas nabiranja. Gobarji so kar naprej zdoma, nabiralci kostanja vztraj­ no motrijo, kdaj bo le-ta padel z dreves, poljedelci pobirajo pridelke na polju - posejano je nagradilo pridne roke, ob skupnem delu in uspehu se veselimo vsi. Prav simbolično pa sedaj svoj praznik obeležuje tudi občina Naklo, polnih 20 let obstoja namreč. Kaj pripravljajo ob tem dogodku, si preberite v Sredici. Vrtec Mlinček tudi praznuje – prvi rojstni dan in zato ob tej priložnosti v oktobru odpirajo svoja vrata za vse, ki si ga želite pogledati od blizu. Navdušenja pa na naših straneh ne zmanjka niti na športnem področju – še posebej so ga požele kadetinje rokometne ekipe, ki so dosegle naziv državnih prvakinj; prav tako z močjo in vztrajnostjo osupne zmagovalka teka na Grintavec. Sicer pa sprehod skozi tokratni Glas nakazuje na marsikaj na novo začetega. Prvošolci so dobili prvi občutek, kako je biti šolar; na športnih straneh je zapisanih kar nekaj namigov, kako in s čim zakorakati v hladnejše dni, da telo in duha oborožimo z odpornostjo. Prvič pa vam ponujamo v branje in pokušino tudi izbrane ter preizkušene recepte z jesenskimi plodovi. Kuhanje je že nekaj časa silno modern hobi. Za tiste seveda, ki jim ni treba kuhati vsak dan. Za one druge je pogosto – nujna izbira. Dilema, ki jo sama opažam, je izbira sestavin. Na policah trgovin je ponudba res pest­ ra in cenovno široka, zaradi česar nas hitro premamijo nizke cene, ki ne zagotavljajo kakovosti. Kaj torej izbrati? Domače, preverjeno in s čim manj umetnimi dodatki. Pa spet govorimo o zdravju in hrani iz domačega lonca. Tokrat tudi Turistično društvo poroča o priljubljeni jedi – praženem krompirju; škoda le, da nam niso zaupali recepta za izvirno pripravljenega. Na straneh Iz naše srenje pa poročate še o drugem pestrem dogajanju v občini. Povedati moram, da smo v uredniškem odboru veseli vseh prispevkov in objavimo vse, kar pošljete, če le ni poslano prepozno in je dovolj prostora. Zato prosim za razumevanje, če ob svojem članku ne boste našli vseh fotografij. Izberemo najlepše in takšne, ki največ »povedo«. Skušajte jih opremiti tudi s spremnim besedilom. Prijetno branje vam želim in pozdrav do decembra!

2 Glas občine Naklo september 2015

ŽUPANOV KOTIČEK POD ČRTO IZ NAŠE SRENJE Partizanski golaž na planini Lipanca Naklo smo predstavljali po Sloveniji Dan za življenje v Podbrezjah Ob spominu na bistriške žrtve Na vasi se dogaja Upokojenci na kolesarskih stezah Izginule podobe vsakdana (2. del) SREDICA Skupaj ustvarjamo, športamo in se veselimo KULTURNI ODMEV Lovski motivi na freskah Naši slikarji razstavljajo in zmagujejo JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO Lov na štipendijo ŠPORT Karmen Klančnik – Kraljica Grintovca Kadetinje Nakla državne prvakinje Joga v Podbrezjah Povezani s srcem za Gorenjsko ZAPISI ŠOLSKIH PERES Razigrani prvošolčki MLADI VRVEŽ Vrtec mlinček se predstavi ob svojem 1. rojstnem dnevu Čustva odpirajo um Prvi dnevi vrtcu IZ DOMAČEGA LONCA Kuhamo skupaj JAVNA OBVESTILA Javni razpis za kmetijstvo Merkur nepremičnine Slovensko-dalmatinski večer PREDSTAVLJAMO Mladi raziskovalci iz Biotehniškega centra Naklo prejeli Krkino nagrado

3 4 5 5 5 6 7 8 9 10 12 12 13 13 14 15 15 16 16 16 18 18 19 19 20 20 21 22

23 23 24 24 24 25 26 26

Prispevke za decembrsko številko poš­ljite najkasneje do 4. decembra­. Besedila opremite s fotografijami v .jpg formatu, ki jih pošjite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

ž upanov gl a s

Spoštovane Naklanke in Naklanci! Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, Ana Žontar. Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o. E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO praviloma izhaja štirikrat letno, brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo. Naklada 1.820 izvodov Naslovnica: Del Nakla, ki spreminja svojo podobo. Foto: Aleš Matjaž

Oddaja gradiva za decembrsko številko Rok za oddajo gradiva je petek, 4. december 2015. Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Besedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov andreja.kosec@ siol.net s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­ vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­ nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni.

Upam, da ste dopustniški čas prijetno preživeli, si odpočili in nabrali novih moči. Ponavadi nas po dopustu pričaka polno dela in obveznosti, h katerim pa lažje pristopimo s polno mero elana in svežimi utrinki prijetnih dni, ki smo jih preživeli na dopustu. V teh mesecih smo si tudi zaposleni na Občini Naklo privoščili nekaj prostih dni. Kljub temu da je občinska uprava občasno delovala v okrnjeni sestavi, pa verjamemo, da smo s svojim trudom zadovoljili potrebam naših cenjenih občank in občanov kakor tudi vsem ostalim, ki so se obrnili na nas. Izzivov je ogromno in jim želimo skupaj z vami in v korist naše občine pristopiti ciljno in sistematično. Času, ko na cestah veliko pogosteje kot med počitnicami srečujemo otroke, med njimi se jih mnogo poda v šolo prvič, smo pripisali eno izmed ključnih prioritet – ureditve varnih šolskih poti. To prioriteto obravnavamo večplastno. V okviru takojšnjih aktivnosti, katere realizacijo ste, verjamem da opazili tudi sami, naj omenim v skladu s primeri dobrih praks v drugih lokalnih skupnostih označitev varne poti v šolo. Projektoma primerne ureditve Grogo­ ve ulice in nad­voza Strahinj - Naklo, h katerima smo pristopili z vso odgovornostjo, pripisujemo velik pomen v kratkoročnem obdobju, medtem ko na dolgi rok zavijamo ideje v projekte na zalogo. V prihodnje bomo vložili obilo napora pri pridobivanju zemljišč za pločnik v Podbrezjah, kjer upamo na podoben posluh lastnikov zemljišč. Istočasno pripravljamo dokumentacijo za ureditev problema varne poti za Podreber. Verjamemo v odzivnost birokracije in s tem reševanje tudi tega, zame enega izmed prioritetnih problemov, v najkrajšem času. Tu se seveda zavedamo omejenosti z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in lastne odgovor-

nosti gospodarnega ravnanja ter iznaj­ dljivosti pri pridobivanju le-teh. V navezavi z zadnjim stavkom prejšnjega odstavka ste prav gotovo tudi vi zasledili dnevno vročo temo v okviru povprečnine, ki se odvija na relaciji med občinami in vlado. Vsak dan dobesedno trepetamo, kakšen proračunski primanjkljaj nam bo povzročen z nižanjem povprečnine iz zakonsko določenih 652 EUR. Trenutno smo pri 519 EUR. Gre za denar, ki nam ga vlade jemljejo že od leta 2010 in je namenjen investicijam, medtem ko nam zakonskih obveznosti v vseh teh letih niso zmanjšali, ugotavljamo, da kvečjemu povečali. Ne glede na vse težave, ki so pove­ zane z omenjenim deficitom, smo se na Občini Naklo smelo lotili projektov in jih v prejšnjem letu tudi uspešno zaključili. Naj omenim predvsem projekta Gorki in Oskrba s pitno vodo 3. sklop. V naseljih Podbrezje, Bistrica, Žeje in Zgornje Duplje smo dokončali primarni kanalizacijski vod. Zgrajen je bil tudi nov vodovod Zadraga–Naklo. V tem trenutku potekajo aktivnosti glede urejanja sekundarnih vodov, ki jih bo potrebno zgraditi v prihodnjih letih. Trenutna finančna projekcija in dejst­ vo, da ima škarje pogače sredstev za investicije v rokah vlada za prihodnost, naše kakor tudi drugih lokalnih skupnosti, na tem področju ni obetajoča. Zavzetost župana in občinske uprave ob žal tudi slabih preliminarnih napovedih potencialnih razpisov iz naslova ukrepov investicij v vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo črpanja EU sredstev nove finančne

september 2015

Glas občine Naklo 3

pod črto perspektive­žal ni dovolj. Nočem biti pesimist, vendar če bo situacija takšna, kot se kaže v tem trenutku, jih bomo zelo težko zgradili v razumsko doglednem času. V razumsko doglednem času z vidika mojih prizadevanj zagotavljanja primerjive kvalitete življenja naših občank in občanov v evropskem prostoru. Kot omenjeno, v tem trenutku pripravljamo obnovo Grogove ulice in pločnika čez nadvoz. Kar se tiče Grogove ulice, smo se čez poletje uspešno dogovorili z lastniki zemljišč.

Ob tej priložnosti se jim želim najlepše zahvaliti za posluh in pripravljenost pri reševanju težav v okviru javnega interesa – varne ureditve te pomembne frekventne ulice. Še veliko problemov ostaja nerešenih, tako da nam bo v teh hladnih jesenskih dneh še prav gotovo vroče. Skupaj z našo občinsko upravo po načelu preslikave problemov v izzive kljub vsemu z veliko pozitivizma in optimizma zremo v prihajajoče obdobje. župan Marko Mravlja

OBVESTILO OBČINE V mesecu septembru se bo v prostorih Občine Naklo pričela izvajati brezplačna pravna pomoč, ki bo na voljo vsem občanom. Izvajali jo bodo pravniki nevladne organizacije SKUP – Skupnost privatnih zavodov, ki deluje že vse od leta 2009 in katere poslanstvo je razvoj in izvedba storitev za dvig kakovosti življenja. Občanom bo zagotovljen uvodni razgovor ter pravno svetovanje v zvezi z njihovo problematiko, svetovalci pa bodo na željo vsakega posameznika poleg tega izvajali tudi mirno reševanje sporov v obliki mediacije. Občani bodo imeli možnost svetovalcem zastaviti vprašanja z vseh pravnih področij, slednji pa jim bodo na njihovo željo izdelali tudi pisno pojasnilo o njihovem pravnem položaju in možnostih. Pravna pomoč se bo po predhodnem dogovoru izvajala večkrat mesečno v občinskih prostorih. Za termin sestanka je potrebno poklicati na telefonsko številko 041-268-470 ali poslati elektronsko sporočilo na naslov skupbpp@gmail.com.

GORKI

Skrajni rok za priključitev uporabnikov je 1. december 2015

V občini Naklo smo že decembra lani in januarja letos opravili tehnična pregleda za nova dela kanalizacijskega omrežja: primarni kanal Podtabor–Bistrica–Žeje–Strahinj, ki povezuje obstoječe kanale in odpadne vode zdaj vodi na Centralno čistilno napravo Kranj, in primarni kanal Zadraga–Duplje. Do konca meseca januarja smo zanju prejeli tudi uporabni dovoljenji, kar pomeni, da je bila infrastruktura pripravljena na priklope uporabnikov. Občani, ki imajo možnost neposrednega priklopa na zgrajen primarni kanal (v naseljih Podbrezje, Bistrica, Žeje, Zg. Duplje), so poleti prejeli obvestila o obvezni priključitvi na novo zgrajeni kanal. Na podlagi obvestil o obvezni priključitvi pa Komunala Kranj izdaja soglasja za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Skrajni rok za izvedbo priključkov je 1. december 2015. Občanom Podbrezij, Bistrice in Žej so bile po uradni dolžnosti izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka za priključitev na novo zgrajeni kanal, na Občini pa so uredili možnost plačila odmerjenega zneska po obrokih. Občanom Zg. Dupelj bodo odločbe izdane jeseni. Gradnja primarnih kanalov je potekala v okviru projekta Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na

območju Kranjskega in Sorškega polja – 2. sklop, ki ga financirajo Kohezijski sklad Evropske unije, Republika Slovenija in Občine Naklo, Kranj in Šenčur, ki so v projektu sodelovale.

Del projekta je tudi rekonstrukcija in nadgradnja Centralne čistilne naprave Kranj, ki sprejema odpadne vode tudi iz kanalizacijskega omrežja iz občine Naklo

Operacijo delno financira Republika Slovenija

clanekGorkiA5.indd 5

4 Glas občine Naklo september 2015

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda. Prispevek Skupnosti znaša 85,00 % javnih upravičenih stroškov. Lastna udeležba Republike Slovenije znaša 15,00 % javnih upravičenih stroškov.

10/09/15 04:44

i z na še srenje SD občine Naklo

Partizanski golaž na planini Lipanca Jožef Zaletelj

V soboto, 22. avgusta je bil lep sončen dan. Dan, ki ga je bilo potrebno izkoristiti v naravi. Simpatizerji in člani socialnih demokratov občine Naklo smo imeli srečo, saj smo prav na omenjeni dan organizirali letno srečanje. Letos smo prvič organizirali naše srečanje izven občine Naklo. Odločili smo se za planino Lipanca na Pokljuki, kjer nas je sprejel naš krajan Matija Pintarič, ki že 15 let skrbi za omenjeno planšarijo. V jutranjih urah smo prispeli v osrčje Pokljuke in se ustavili pri Medvedji konti. Demokratično smo se odločili, da bomo pot nadaljevali po gozdu in ne po poti, ki pelje naravnost do našega cilja. Želeli smo združiti prijetno s koristnim in poiskati še gobe. Sreča ni bila na naši strani, saj smo vsi skupaj našli samo nekaj lisičk in enega jurčka. To ni pokvarilo naše dobre volje, zato smo veselo nadaljevali našo pot vse do planšarije. Ko smo prispeli do lepo urejene koče, nas je pozdravilo sonce in prekrasen pogled na gore, ki obkrožajo planino. Iz kuhinje pa je že dišalo po golažu, ki ga je pripravljala naša članica Ana. Vedeli smo, da je pred nami lep dan. Udeleženci srečanja smo se hitro dogovorili za različne aktivnosti, da bi bil dan čim bolj izkoriščen. Ena skupina se je odpravila na vrh Mrežce, druga na konjsko in ovčarsko planino Brdo, nekateri pa so se odločili za sprehod po Lipanci. Proti vrhu hriba Mrežce vodi lepa planinska pot, ki je

speljana po levi strani pobočja. Ko smo prispeli do razgledne točke, se nam je odprl pogled na Triglav, Viševnik in Rjavino. Triglav smo imeli pred sabo kot na dlani, če bi mogli, bi kar poleteli na našo najvišjo goro – ponos slo­ venstva. Vendar presenečenj še ni bilo konec, počasi smo se sprehodili do vrha grebena in na drugi strani zagledali dolino Radovne. Pogled je bil čudovit. Naredili smo nekaj fotografij za spomin in z lahkoto nadaljevali pot na vrh hriba Mrežca. Tukaj smo se po kratkem postanku razšli. Nekaj udeležencev pohoda se je vračalo proti planšariji po isti poti, drugi so se vrnili preko Lipanskih vrat, naša vodička pa je mimogrede osvojila še Mali Draški vrh. Še nekaj besed o planini Brdo, kjer stoji lovska koča in ima zgodovino, saj jo je obiskoval predsednik Jugoslavije, Josip Broz Tito. Koča je postavljena na lepi lokaciji, sama planina pa je oaza miru. Na žalost koča propada in je v zelo slabem stanju. Brez vzdrževanja in popravila strehe omenjeni objekt ne bo mogel kljubovati vremenskim razmeram, ki vladajo v gorah. Tudi ta objekt je del kulturne dediščine in naše zgodovine, zato bi ga morali ohraniti. Pohodniki smo se počasi zbirali pred planšarijo. Golaž je bil že pripravljen. Začel se je uradni del srečanja. Z lahkoto smo pospravili golaž, saj je bil zares dober. Veseli in dobre volje smo se še dolgo pogovarjali, potem pa smo se morali odločili za vrnitev proti domu, da nas ne bi prehitela noč. ・

Turistično društvo Naklo

Naklo smo predstavljali po Sloveniji Damijan Janežič

N

a 15. svetovnem festivalu praženega krompirja v Mokronogu dobili priznanje za izviren recept.

Na letošnjem občnem zboru Turističnega društva Naklo je podžupan Jure Renko predlagal, da člani društva pripravimo osnutek turističnega prospekta občine Naklo. Dela smo se takoj lotili in konec marca smo imeli osnutek pripravljen. Nato smo čakali na javni razpis za turistično dejavnost Občine Naklo, kjer bi osnutek predstavili. Žal do 1. septembra sestanka komisije za turizem pri Občini Naklo še ni bilo. Vedno pogosteje člani Turističnega društva Naklo od domačinov slišimo: »Od turističnga društva nəč ni. Nəč na nardete. A se kəj premika na turističənmo področjə?« Ko v pogovoru izpostavimo nekaj možnosti, prepogosto naletimo na nevednost občanov, kaj je delo občine, kaj turističnega društva in kaj turističnih delavcev (gostincev, sobodajalcev …). Turistično društvo Naklo je prostovoljno združenje državljanov, ki na področju občinske turistične strategije lahko sodelujejo le s predlogi. Sicer pa je, kjerkoli v Slove­ niji, izdelava turistične strategije v pristojnosti občine in

občinskega sveta. Od slednjega je odvisno, če zna znanje, ki ga posamezni člani društva imajo, vključiti v turistične projekte ali ne. V soboto, 20. junija, je Turistično društvo Naklo sodelovalo na zabavno-kulturni prireditvi občine Naklo Na vasi se dogaja. Na stojnici v Podbrezjah smo člani društva ponujali knjige Turizem v Naklem, Železnica skozi Naklo, Stoletje pošte v Naklem, prospekt Občina Naklo in razglednice Podbrezij in Naklega. V soboto, 5. septembra, se je Turistično društvo Naklo udeležilo 15. svetovnega festivala praženega krompirja v Mokronogu. Na stojnici smo dvakrat pražili krompir in s prospekti, razglednicami in knjigami predstavljali Nak­ lo. Festivala se je udeležilo 80 ekip pražilcev krompirja iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Francije, Nemčije in več kot 4500 obiskovalcev, ki so pojedli okoli 3,5 tone krompirja. Krompir je ekipi TD Naklo podarila Halovčova kmetija iz Strahinja. Pripravili smo ga Maša, Rado, Aleš, september 2015

Glas občine Naklo 5

i z na še srenje

Napovednik TD Naklo

Obiskovalci festivala praženega krompirja v Mokronogu so radi posegali po naklanskem krompirju. Foto: Damijan Janežič L­ enart, ­Sofija, Boris, David, Damijan in Gregor. Za recept na vegetarijanski način z gobami, papriko, konopljinim oljem, gozdnimi in domačimi zelišči smo prejeli priznanje za izvirnost. V nedeljo, 13. septembra, se je Turistično društvo Naklo udeležilo dneva narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. Več fotografij o prireditvah si lahko ogledate na spletni strani TD Naklo. ・

3. novembra bomo v Gostilnici Kresnik začeli s prvim delom potopisnih predavanj. Na sporedu bodo ob torkih ob 18. uri. 3. novembra bo Jelena Justin, avtorica planinskih izletov v Gorenjskem glasu, predstavila deželo na koncu sveta Ognjeno zemljo in Patagonijo. 17. novembra bo domačin Sandi Novinec predstavil potovanje po Maroku. 24. novembra bo Kranjčan Rok Škrlep s sliko in besedo odkolesaril na Češko. 1. decembra nas bo domačin Metod Pavlin popeljal na Sicilijo. V soboto, 7. novembra, bomo v sodelovanju s trgovino Matjaž v dopoldanskih urah pred vhodom v trgovino pripravili peko kostanja in pokušino mladega vina. V četrtek, 12. novembra, bomo pripravili kulturno-­ zabavno prireditev Najlepše doma. Obenem bomo podelili priznanja za urejene domove, odete v cvetje.

Dan za življenje v Podbrezjah Jožef Perne, Rotary klub Tržič Naklo

R

otary klub Tržič Naklo je v petek, 11. septembra, doniral Podbrežanom defibrilator. Popoldne tega dne smo se zbrali pred gasilskim domom v Podbrezjah, strokovnjaki so izvajali tečaje prve pomoči ob zastoju srca in pojasnjevali ravnanje z defibrilatorjem. Dogodek, ki ga je Rotary klub poimenoval DAN ZA ŽIVLJENJE, je bil že drugi, čeprav je bil klub ustanovljen šele maja letos. Defibrilator je v imenu krajanov od predsednice Rotary kluba Tržič Naklo prevzel župan občine Naklo Marko Mravlja. Defibrilator je nameščen v vežici ob vhodu gasilskega doma in je tako v nujnem primeru dostopen vsakomur. Predvsem pa so se za delo z njim usposobili člani PGD Podbrezje in bodo tudi tako lahko pomagali sokrajanom v stiski.

Vsak dan v Sloveniji za nenadnim zastojem srca umre 6 do 8 ljudi. Veliko teh ljudi bi lahko rešili s pravilnim postopkom oživljanja. Ob zastoju srca in ob ne-pomoči se vsako minuto možnost preživetja zmanjša za 10 %. Teh dejstev se zavedamo tudi v Rotary klubu. Ko se znajdemo v situaciji, ko je treba pomagati sočloveku, ki se je zgrudil na cesti, v službi, doma, smo pogosto prestrašeni in ne znamo prav odreagirati. To hočemo spremeniti. Kot vedno je treba začeti pri najmlajših in tako je bilo tudi v Podbrezjah. Učiteljice podružnične osnovne šole so se odzvale na povabilo in pripeljale otroke pred gasilski dom, kjer so jim demonstratorji razlagali postopke oživljanja in ravnanje z defibrilatorjem, ter tako razblinjali strahove in predsodke. Otrokom so sledili odrasli, starši, ki so prišli po svoje otroke, člani gasilskega društva Podbrezje, krajani, ki jim ni vseeno za soljudi, ki lahko pred njimi umrejo tudi zato, ker jim nihče ni znal pravilno pomagati. Marsikdo je pridobil znanje oživljanja, se znebil strahu in negotovosti, ter bo lahko priskočil na pomoč in morda rešil življenje tudi svojemu najbližjemu. Tečaju oživljanja je sledilo predavane Andraža Ogorevca,

6 Glas občine Naklo september 2015

ki je predstavil iHELP. To je mobilna aplikacija za pametne telefone, ki alarmira reševalce, prijatelje, družino, iHELP uporabnike, v neposredni bližini osebe, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč. Zelo koristna pomoč, ki lahko pomaga preživeti tudi ob zastoju srca.

i z na še srenje Na dogodku DAN ZA ŽIVLJENJE nas je tradicionalno obiskala tudi Taborska Urška iz pol tisočletja stare legende. Ugotovila je, da sta od tistih časov tehnika in medicina zelo napredovali in da imamo z znanjem in defibrilatorjem v bližini možnost rešiti človeka, ki mu je zastalo srce. Organizatorju dogodka in donatorju defibrilatorja Rotary klubu Tržič Naklo je ob sodelovanju Kulturnega društva Tabor in PGD Podbrezje uspelo pred gasilski dom privabiti veliko krajanov, gasilcev, posebej pa otrok, ki so na igriv način pridobili znanje oživljanja. Tudi odziv lokalnih medijev je bil dober, o dogodku sta obveščala radio Kranj in Tržič. Odziv ostalih društev je bil slabši, povabljeni so bili tudi vsi svetniki Občine Naklo, ki pa žal niso imeli za potrebno, da vsaj s svojo prisotnostjo podprejo to človekoljubno akcijo. Rotary klub se je na dogodku tudi zahvalil vsem donatorjem, ki so prispevali zneske po svojih možnostih in denarno podprli akcijo. Če bo DAN ZA ŽIVLJENJE pomagal rešiti le eno samo življenje, je bil cilj več kot dosežen. ・

Poklon umrlim med 2. svetovno vojno

Ob spominu na bistriške žrtve Milenka Jekovec

»T

i dolina zelena, s krvjo prepojena, oj Draga, te vedno bom ljubil, nikoli pozabil ne bom.«

Verze, prelite v glasbo, je ustvaril nepozabni Slavko Avse­ nik. Pred kratkim se je za vedno poslovil od nas. »Slavc, fejst nam boš mankou,« mu je v slovo ob krsti dejal govornik, domačin, »z Begen« doma. Iz istih Begen – Begunj, kjer je bil doma tudi Avsenik in kjer so bili med drugo svetovno vojno zloglasni zapori. Begunjski zapori: Siva, grozljiva hiša zamreženih oken. Kriki so se slišali iz nje. Ali je zunaj sijalo sonce ali rosil dež ali je padal sneg ali je na drevju poganjalo popje ali so ptice v poletnih jutrih hitele žgoleti svoje edinstvene sonate, v hiši z zamreženimi okni je prebivalo trpljenje, strah, mučenje in le malo, malo upanja. Velika vrata so se odpirala in zapirala. Odpirala, ko so jih pripeljali in zapirala, ko so jih odpeljali. Tudi takrat, ko so jih odbrali izmed jetnikov petdeset: mož, fantov, doma iz Sebenj, Kovorja, Dupelj, iz vasi tod okoli. Okupatorju ni bilo zadosti treh požganih domačij in devet ustreljenih moških ob pogorišču, katerih poslednji pogledi so ugašali skupaj s plameni gorečih hiš uničujoče maščevalnosti. Ni mu bilo zadosti. Še je moral moriti, še je morala teči kri. In je tekla, v obcestni jarek na bistriškem klancu. Tovornjak, ki je po moriji odpeljal mrtve, je puščal sled po Bistrici, Srednji vasi, po Gobovcah in naprej. S krvjo prepojena Draga, okrvavljena Bistrica, okrvavljena Slovenija. V soboto, 25. julija 2015, ko se je poletno sonce začelo spogledovati s poletnim večerom, smo se poklonili spomi­ nu na tragični dogodek, ki je v vojnem času leta 1942 pretresel ne samo prebivalce Bistrice in Podbrezij, pač pa tudi prebivalce sosednjih vasi. Ljudje so bili prestrašeni. Šepetaje in z obžalovanjem so si sporočali imena ustreljenih. Vsak je koga poznal.

Na slovesnosti ob spominu na bistriške žrtve je letos vlo­ go slavnostnega govornika sprejel gospod Branko Grims, član SDS in poslanec v državnem zboru Republike Slovenije. Kulturni del programa je oblikovala in vodila Milenka Jekovec z recitatorji KD Tabor Podbrezje, Saro Kidan, Nino Drinovec, Majem Tavčarjem in Galom Miheličem. Za glasbeno podlago na saksofonu je poskrbel Zaž Hozjan. Glasbene vložke so prispevali tudi pevci MeCPZ Podbrezje pod vodst­ vom zborovodje Janka Kozjeka. S prisotnostjo častne čete so se spominu poklonila PGD Podbrezje, Naklo, Duplje in Žeje-Bistrica ter predstavniki ZB Naklo s položitvijo venca. Občina Naklo s podžupanom Albinom Golbo je poskrbela za urejen prireditveni prostor in organizacijo, donator Anton Aljančič pa za obnovo klopic, na katerih lahko posedite mimoidoči in si spočijete pogled na zeleni okolici. ・

september 2015

Glas občine Naklo 7

i z na še srenje Bil je praznik

Na vasi se dogaja Daca Perne

»P

rijazno dobrodošli v Podbrezjah. Sem Taborska Urška in prihajam iz drugih časov. Pol tisočletja je že minilo odkar sem živela v Podtaboru in se zapisala med ljudske legende. Danes so me naprosili, da zapustim svojo taborsko cerkev in v Srednji vasi sprejmem vas, naše današnje goste. Potem bom spet odšla na taborsko cerkev, kjer vas bom danes čakala ves dan. Za obzidjem taborske cerkve vam bom povedala legendo o sebi. Zdaj pa o Podbrezjah ...«

S temi besedami je vse prisotne na gasilskem vrtu prenovljenega Gasilskega doma pozdravila Urška. V nadaljevanju je povedala nekaj o naši vasi in njenih znamenitih ljudeh in zaželela dobrodošlico vsem prisotnim. Takoj nato so nastopili učenci OŠ Naklo in PŠ Podbrezje z zanimivimi igricami, petjem in plesom. Seveda ni šlo brez stojnic. Tudi KD Tabor je imelo svojo. Na njej so se našle vse doslej izdane knjige in zloženke, med katerimi je bila tokrat še ena nova, izdelana prav za to priložnost. Joc Perne je zbral vse podatke, ki sodijo v zloženko, ki govori o Kulturni poti v Podbrezjah. Dobili so jo vsi pohodniki, ki so svojo pot potem začeli v Kulturnem domu in jo končali na eni od podbreških kmetij. Vmes so si seveda ogledali nagrobnike, kjer je pokopanih pet od desetih znamenitih Podbrežanov, spominska v parku in pred župniščem, kipe pa v farni cerkvi. Na poti na Tabor so se ustavili še ob eni od dvanajstih kapelic. Urška je prvo skupino pohodnikov, ki so prišli v dežju na Tabor z vodniki, sprejela s pripovedjo o svoji legendi. Pozorno so jo poslušali in se potem odpravili na taborski grič, da si vse lepote pogledajo v živo. Vreme je resno ponagajalo sredi dneva, proti večeru pa se je spet razjasnilo in lahko smo izpeljali kresovanje, ki se je zgodilo čisto na koncu, po slavnostni seji, ki je bila v Pirčevi dvorani.

Urška je prebrala del svoje pesnitve. Letošnja seja je bila nekoliko drugačna od preteklih let, saj ni bilo uradno izbranih nagrajencev. Gospod župan se je tokrat odločil podpreti mlade glasbenike in športnike. S prvega naslova sta bila to pianistka Nena Rion in baritonist Domen Križaj, z drugega pa mlada športnica Petra Fister iz RK Naklo Peko Tržič. Društvo upokojencev pa je prejelo električno kolo, ki ga je prevzel predsednik Jože Kajin. Tako sta si na slavnostni seji podali roko mladost in starost, ko

8 Glas občine Naklo september 2015

prva ne prizna, da skače čez vodo, kjer je most, druga pa, da se ves čas spogleduje z mladostjo. Pa ni bilo le tako, bilo je tudi zelo resno in vzneseno. Tako razpoloženje je pripravil duet, ki sta ga za to priložnost sestavila Tadeja Kostov in Domen Križaj, spremljala pa ju je Nena Rion. Ja, zvenelo je v akustični Pirčevi dvorani in navdušilo prisotne. Slavili smo mladost, njene dosežke in njene upe, je bila vodilna misel scenaristke in povezovalke Nataše. Piko na i je dodala še naša Urška, brez katere kar ne moremo in prebrala 6. od 12 pesmi iz svoje pesnitve in svoje legende, ki jo je že leta 2004 mojstrsko prelil v verze naš pesnik Milan Debeljak.

Mladi nagrajenci z županom Po slavnostni seji smo se vsi preselili pod taborsko lipo, kjer se je že pripravljal kres in nas je čakala mala kresna vila z venčkom iz praproti in kresnika na glavi. V rokah je držala tudi šop praproti, s katerim je poskušala obis­ kovalcem nasuti praprotnega semena v čevlje, da bi to noč razumeli govorico živali. Člani recitatorske skupine smo brali nekaj pesmi, ki sodijo v ta čarobni kresni večer. V venček jih Mala kresna vila

i z na še srenje je spletla in program vodila Nataša Kne Leben, ki je skupaj z ostalimi bralci nanizala še polno zanimivosti, ki jih je prav tako pred njo slovenski človek, ki je znal bivati z naravo, njenimi procesi in jo verjetno razumel bolj kot danes. Ker smo obnavljali znanja, da se v kresi dan povesi, smo slavili sonce, brez katerega ne bi bilo zemeljske lepote. O soncu so govorili miti. Kresniku pa smo darovali kres. Letošnji 4. dogodek z naslovom NA VASI SE DOGAJA, je potekal v drugačni preobleki in le na eni od treh občinskih lokacij, kar je dobro. Namesto avtobusa Veseli Janez so

tokrat vozile kočije s konjsko vprego. Namesto vročine preteklih treh let nam jo je pošteno zagodel naliv sredi dneva. Namesto velikega števila obiskovalcev so stojnice nekako samevale. Da drugo leto ne bo prevečkrat potrebno uporabit besede Namesto, bi veljalo razmisliti o še novih ustreznejših spremembah. Ta »namesto« pa bi radi prebrali tudi drugo leto - namesto starega Gasilskega doma je Srednja vas v Podbrezjah polepšana z Gasilskim domom v novi preobleki, novi fasadi, ki je zares lepa. ・

Društvo upokojencev

Upokojenci na kolesarskih stezah Peter Hkavc

U

pokojenci Društva upokojencev Naklo smo si za program kolesarjenja v letu 2015 pripravili 17 kolesarskih poti po bližnji in širši okolici naše občine.

V prvem polletju (kolesarska sezona poteka od aprila do sredine oktobra) so nas poti vodile okoli Udinboršta, Kamne Gorice, Zbiljskega jezera, ob zaključku polletja pa okoli Vrbskega jezera, ob katerem smo si ogledali tudi nekatere turistične kraje. V tem času smo prevozili 240 km oz. povprečno 30 km na posamezni relaciji. V povprečju pa je kolesarilo 12 kolesarjev. Kolesarji smo imeli tudi nekatere druge aktivnosti. Tako smo se 5. maja na Kokrici v organizaciji občine Kranj udeležili predavanja o varnem kolesarjenju z nasveti in konkretnimi prikazi napak, ki jih delamo. Sodelovali so Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policija in občinski inšpektorat. Po končanem predavanju pa je bila tudi spretnostna vožnja. Konec maja smo se kolesarji udeležili kolesarskih dnevov pod Storžičem, kjer so bile prestavljene 4 kolesarske poti pod gorami. Naša pot je potekala skozi Kranj, Naklo, Duplje, Žiganjo vas, Tenetiše, Predoslje in nazaj v Kranj. Poleg kolesarjenja pa je bila organizirana tudi degustacija domačih izdelkov na posameznih kmetijah. Poleg programa kolesarskih poti, ki je predstavljen na koledarčku DU Naklo, smo se kolesarji udeležili tudi kole-

sarjenja gorenjskih upokojencev, ki ga je 8. Junija organi­ ziralo DU Škofja Loka. Kolesarilo je preko 100 upokojencev po Škofji Loki, Sorškem polju in okoliških vaseh. Start in zaključek pa je bil v športnem parku na Gorajtah pri Sv. Duhu. Prevozili smo 54 km, iz našega društva pa je sodelovalo 11 kolesarjev. Tudi občinski praznik v Naklem je zaznamoval kolesarje našega društva, saj nam je na slavnostni seji 20. junija župan dal v uporabo električno kolo, ki ga bodo preizkusili naši kolesarji in vsi upokojenci, ki bodo želeli spoznati čar kolesarskega športa. Poskusna vožnja je bila opravljena že 25. junija, ko je naše društvo organiziralo kolesarjenje po občini Naklo v počastitev občinskega praznika in dneva državnosti, na električnem kolesu pa se je predstavil kar naš predsednik društva. Ob tej priliki se moram zahvaliti županu za to gesto in zaključek kolesarjenja, ki je bil za GD Naklo. Zahvala gre tudi vsem gasilskim društvom v občini, ki so poskrbela za varno kolesarjenje in prvo pomoč, ter Trnovčevim za pogostitev. Prvi del kolesarjenja je tako zaključen. V kolikor kdo želi z nami na kolo, je dobrodošel (051 441 727).・

Udeleženci kolesarjenja upokojencev Gorenjske v Škofji Loki.

Udeleženci kolesarjenja po občini Naklo na Okroglem. september 2015

Glas občine Naklo 9

i z na še srenje Kulturna dediščina

Izginule podobe vsakdana (2. del) Damijan Janežič

V

vaseh občine Naklo so v preteklosti delovale vse obrti, potrebne za življenje ljudi: kovaštvo, kolarstvo, mi­ zarstvo, čevljarstvo, tkalstvo, pletarstvo, sodarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, pletilstvo, predilništvo in še kakšna. V raznih obdobjih so se jim pridružile umetnostne obrti (orglarstvo, podobarstvo idr.). Na obrtnike, ki so delovali pri kaki hiši, danes spominja le še hišno ime. Kovaštvo

Vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača. V Naklem sta v istem obdobju pogosto delovala kar dva. Če sklepamo po domačem imenu Pər Kovač, so bile kovačije na Bistrici, v Srednji vasi in v Britofu v Podbrezjah, v Zgornjih Dupljah (dve), v Naklem (današnji Klub Kovač, Pər Bakurjə, Pər Zgub, kasneje Tinčkova kovačnca, Pər Špan, Pər Gabrič, Pər Peric) in na Pivki. Kovač Ivan Gabrič je bil tudi odličen podkovski kovač. To pomeni, da je izdelal podkve in podkoval konja.

Kolarstvo

V vsaki župniji sta bili ena ali dve kolarski delavnici. Kolarjem so po domače rekli tudi bognarji. Bognarije so bile Pər Matevžə na Bistrici, Pər Kovač v Srednji vasi v Podbrezjah Pər Berštat in Pər Mrak v Britofu v Podbrezjah, Pər Prek v Strahinju, Pər Peruč v Naklem, Pər Umadič na Pivki.

Sedlarstvo

Ko so za delo na polju in za prevoz blaga rabili še konje, je bila pomembna obrt sedlarstvo. Mojstrom so po domače rekli zoklarji ali zotlarji. Izdelovali so komate za konje in vole, uzde, vajeti in ostalo opremo za vprego konj. Njihovo delo je bilo tudi oblačenje sedežev kočij, kolesljev in drugih voz ter izdelava posteljnih vložkov. Sedlarska delavnica je bila Pər Markon v Krakovem v Naklem, Pər Zoklarjə v Zgornjih Dupljah.

Čevljarstvo

Vsaka večja vas je nekoč potrebovala čevljarja, ki je za pomembnejše dogodke izdelal nove čevlje, sicer pa po­ pravljal obrabljene. Do odprtja čevljarskega podjetja Peko v Tržiču, leta 1903, je bilo veliko čevljarjev, največ v Zgornjih in Spodnjih Dupljah. V teh dveh vaseh skorajda ni bilo hiše, kjer ne bi imeli čevljarja. Po vojni je nova oblast na domačiji Pər Teran v Spodnjih Dupljah v podržavljeni delavnici ustanovila podjetje Alka. Leta 1962, ko se je priključilo Industrijskemu kombinatu Planika v Kranju, je zaposlovalo 122 delavcev.

Sodarstvo

Sodar se je ukvarjal z izdelovanjem večjih in manjših sodov, kadi, škafov, veder, žehtarjev, mernikov, dež za mast, sodov za gnojnico … Sodarje ali pintarje so po ohranjenem hišnem imenu imeli v Dolenji vasi v Podbrezjah, v Krakovem v Naklem in v Strahinju.

10 Glas občine Naklo september 2015

Tesarstvo

Zanimiv je bil tesarski poklic. Tesarji so bili pri nekaterih delih pravi umetniki. Nekoč, ko je bila večina hiš, gospodarskih poslopij in kozolcev grajena iz lesa, so lahko izdelali prave mojstrovine. Tesarjem so po domače rekli cimpərmani. Nanje spominja hišno ime v Dolenji vasi v Podbrezjah. V Naklem je bil znan tesarski mojster Bənk.

Umetnostni obrtniki

Na območju občine so ob nujno potrebnih obrtnikih za življenje ljudi delovali tudi umetnostni obrtniki. Bili so moj­ stri izdelkov, ki so ljudem pomagali k duhovni rasti. Mednje sodijo orglarske in podobarske delavnice. V Podbrezjah je Pər Piskač v Podtaboru živel Peter Rojc (1811–1880). Ukvarjal se je z izdelovanjem orgel. Izdelal je štiriinštirideset orgel za cerkve na Kranjskem in ene za cer­ kev na Koroškem. Njegovo delo so bile tudi orgle v cerkvi sv. Miklavža na Ovsišah. Ko so jih leta 2009 zamenjali z novimi, se je Župnija Podbrezje odločila, da jih prenovi in postavi na kor taborske cerkve. Pər Žagarjə v Srednji vasi v Podbrezjah je kakih sedem let živel kipar in rezbar Poljak Peter Žiwobski (1752–?). Ustvarjal je čudovite baročne kipe in oltarje. Njegovo delo so med drugim oltarji in kipi v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Podbrezjah in klečeči angel na Marijinem oltarju v cerkvi sv. Petra v Naklem. Podobar Janez Gosar (1830–1887) je živel na Vaznkarjovi domačiji v Spodnjih Dupljah. Bil je slikar, freskant, kipar in rezbar. Izdeloval je oltarje, kipe, prižnice. Med drugim je njegovo delo glavni oltar v župnijski cerkvi sv. Vida v Spodnjih Dupljah. Po njegovih stopinjah je šel sin Janez. A je ta Vaznkarjovo domačijo kmalu prodal in se odselil v Ameriko. V Gosarjevi podobarski delavnici se je izučil podobarske in mizarske obrti Štefan Čadež, po domače Osen iz Spod­ njih Dupelj. Njegovo delo sta stranska oltarja Matere Božje in sv. Martina v župnijski cerkvi v Spodnjih Dupljah. Ljudski rezbar, podobar in jasličar Janez Vovk (1912–2005) je leta 1954 zgradil hišo na Polici. Tedaj je v kleti oživil delovno vzdušje stare podobarske delavnice in v prostem času nenehno rezbaril. Motivni svet Vovkovega kiparjenja obsega predvsem rezbarska dela in je izredno raznolik. Najzahtevnejše delo mojstrovega ustvarjanja so predstavljale jaslice. K mojstrom umetnostne obrti smemo dodati tudi podobarskega mojstra (kiparja, rezbarja, kamnoseka in pozlatarja) Jožefa Pavlina (1875–1914), ki je bil rojen na Matijovčovi

i z na še srenje kmetiji v Malem Naklem. Sicer je deloval v Vurnikovi delavnici v Radovljici. Po smrti Janeza Vurnika je leta 1911 postal vodja Vurnikove delavnice. Med mnogimi njegovimi kakovostnimi deli izpostavimo sodelovanje pri opremi romarske cerkve sv. Vida na Brezjah in škofijske kapele Sv. Trojice v Trstu.

Kamnoseštvo

Ob koncu prispevka se ozrimo še na kamnoseško delavnico za izsekovanje mlinskih kamnov, ki pravzaprav sodi med nujno potrebne obrti, a mojstri kamnoseki med umetnike. Na Poličarjovi kmetiji na Polici je več kot tristo let deloval kamnolom mlinskih kamnov. V njem je rod kranjskih Puharjev klesal mlinske kamne in konfine (obcestne kamne). Zadnji kamnosek Franc Puhar, po domače Štancar, se je preselil na Polico, kjer je zgradil hišo. Upokojil se je pri sedemdesetih, ko je leta 1974 zamrla tudi obrt izdelovanja mlinskih kamnov. Puharjeve mlinske kamne so uporabljali mlinarji v večjem delu Slovenije in celo na Hrvaškem. Leta 2012 je Občina Naklo v krožišče pod Polico kot osrednji motiv postavila mlinske kamne. Mimoidočim pri­ povedujejo več kot tri stoletja dolgo zgodbo izdelovanja, ki se je odvijala v ne­ posredni bližini. ・

Da dragocena zapuščina naklanskih mojstrov in obrtni­ kov ne bi odšla v pozabo, sem jo deloma raziskal, deloma poiskal v obstoječi literaturi. Prepričan sem, da o obrteh starejši občani še veliko veste. Predlagam, da svoje vedenje zapišete. Le tako se bo ohranilo prihodnjim rodovom. Spoštovani občani, hranite doma fotografije prednikov – obrtnikov pri delu? Ste jih pripravljeni posoditi za preslikavo? Pokličite me na tel. št. 040 553 530. Viri: Zemljepisni in zgodovinski opis šolskega okoliša Naklo, 1939; Jože Kožuh, Domoznanstvo, 1956. Nada Holynki, Majda Žontar, Gorenjska industrija od manufaktur do danes, Gorenjski muzej Kranj, 1992. Lucija Perne, Moj domači kraj Podbrezje skozi zgodovino, diplomsko delo, Ljubljana 1995. Matjaž Mauser, Umetnostnozgodovinski oris cerkve sv. Vida v Spodnjih Dupljah, v: Dupljanski zbornik, Duplje 1996. Mara Črnilec, Izdelovalci mlinskih kamnov, Umetniki izdelkov iz konglo­ merata, Naklo 2003. Klemen Klinar, Urška Železnikar, Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Bistrica, Gobovce Podbrezje, Spodnje Duplje, Strahinj, Zadraga, Zgornje Duplje in Žeje, julij 2013. Klemen Klinar, Urška Železnikar, Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Cegelnica Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Pivka in Polica, Naklo, marec 2015. Damijan Janežič, Pletilstvo in predilništvo v Naklem (neobjavljen prispevek). Spletni viri: Damijan Janežič: Jožef Pavlin, spletna stran Turističnega društva Naklo. Damijan Janežič: Janez Vovk, spletna stran Turističnega društva Naklo. coo-92x126mm-sep2015-1tisk.pdf 1 11/09/15 00:58 Daca Perne, 9. Taborski dnevi v okviru DEKD, 2014, spletna stran Podbrezje.si.

Rezbrar Janez Vovk s Police C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

september 2015

Glas občine Naklo 11

sredic a 20-letnica občine Naklo

Skupaj ustvarjamo, športamo in se veselimo Jure Renko, podžupan

Ob okrogli obletnici delovanja občine Naklo se nam obeta vesel in zabaven konec tedna, ki ga bomo obeležili v soboto, 3. in v nedeljo, 4. oktobra 2015. Ob veseli priložnosti smo pripravili dvodnevni program, v sklopi katerega bo zagotovo vsak lahko našel trenutek svojega časa in se nam pridružil na prireditvah ter s svojo prisotnostjo dodal vrednost praznovanju 20. obletnice naše občine. V soboto, 3. 10. 2015, se nam ob 16.00 pridružite na tradicionalni nogometni tekmi med kmeti in obrtniki, ki bo potekala na nogometnem igrišču v Naklem. Med tekmo se bo odvijal zabavni program, ki ga bomo po končani tekmi nadaljevali pod šotorom ob živi glasbi na sobotni noči v Naklem z glasbeno skupino Veseli svatje. V nedeljo, 4. 10. 2015, se bo v športnem parku OŠ Naklo zgodil prav posebej razigran dan, saj se bo odvijal dogodek DAN SMEHA in ZABAVE, ko bodo na svoj račun prišli predvsem otroci in njihovi starši, babice in dedki, prababice in pradedki ter pra pra … Dogodek bo dobrodelno-družabne narave s sporočilom, kako pomembno je družiti se, aktivno preživljati prosti čas

in se hkrati zavedati, kako malo moramo za to storiti. Program bo zelo pester, predvsem pa boste v njem aktivno sodelovali tudi obiskovalci. Poleg različnih aktivnosti bo zajemal tudi predstavitve plesnih šol, baletne in hokejske šole ... Potekale bodo različne animacije za otroke, risanje tatoojev, poslikave obraza, prisotna bodo napihljiva igrala, zorbing, frizerska in kozmetična delavnica, klovnove norčije, prideta tudi Mojca in Kaličopko, Pika Nogavička itd. Vse skupaj bo začinjeno tudi s posebnimi gosti presenečenja iz sveta športa in zabave. Tekom dogodka se bodo zbirali zamaški, star papir in prostovoljni prispevki za društvo Vesele nogice, ki pomaga otrokom z razvojnim zaostankom in sledi cilju, da je potrebno narediti korak naprej in pomagati najšibkejšim v naši družbi. Vstop na vse prireditve je prost, s seboj prinesite le obilo dobre volje, v nedeljo pa ne pozabite tudi na PVC-zamaške ter star papir. Praznovanje bomo zaključili v nedeljo ob 19.00 v domu Janeza Filipiča s kulturnim programom, ko bomo veseli dogodek oplemenitili z nastopi občinskih kulturnih umetnikov, najzaslužnejšim občanom pa bo župan za dolgoletno delo na področju občine podelil občinska pri­ znanja. Vabljeni v imenu Občine Naklo in so­ organizatorjev dogodka. ・

Kranjska cesta 24, 4202 Naklo l 08 205 64 26 l info@provia.si

www.provia.si 12 Glas občine Naklo september 2015

kulturni odme v Likovna kolonija

Lovski motivi na freskah Katja Bevk

Zanimivo, kako nam življenje vedno znova ponudi priložnost, da se naučimo nekaj novega, priložnost je le potrebno zgrabiti. Tokrat smo plavali v likovno umetniških vodah. ZLDG je na podlagi razpisa LZS organi­ zirala likovno kolonijo na temo Lovski motivi na freskah. Prijavilo se nas je šest udeležencev, Franc Šetina (LD Sorško polje), Zora Kampfer­ (LD Jesenice), Jurij Rihtaršič (LD Poljane), Vence­slav Primožič (LD Porezen), Sely de Brea Šubic (LD Poljane) in Katja Bevk (LD Udenboršt). Zbrali smo se v soboto, 20. junija, v prostorih ZLDG. Kolonijo je vodila akademska slikarka Maja Šubic, hči priznanega slovenskega slikarja in grafika Iveta Šubica. Začeli smo s teoretičnim delom, ko nam je Maja razložila pojem freske (iz it. al fresco – sveže), njeno zgodovino in sam postopek slikanja na svež omet. Freska je namreč stenska tehnika, kjer se slika s pigmenti, ki so obstojni v apnu. Tako slikanje je bilo znano že v antiki, pa tudi na Kitajskem in pri Majih. Freska kot tehnika je dosegla višek v renesansi z umetnikom Giottom (1266–1337). Naš izdelek je bila »prenosna freska«, to je prava freska na kamnu lehnjaku kot nosilcu. Od same ideje (torej kaj narisati) pa do končnega izdelka smo prišli v šestih korakih. Prve štiri smo prehodili v prvem dnevu, zadnja dva pa v drugem dnevu. Najprej smo se odločili za motiv. Nekateri udeleženci so imeli motiv že izbran, ostali pa smo si jih izbrali iz monografij, ki jih je Maja prinesla s seboj. Pred nami je bila prva naloga, izdelava grafitne risbe (risba s svinčnikom). Te risbe smo nato z roko prekopirali na poseben slikarski papir in jih pobarvali z akrilnimi barvami. Prostor, v katerem smo delali, se je kmalu spremenil v pravi slikarski atelje. Barve, čopiči, listi, svinčniki in zaverovani »umetniki« smo dajali vtis prave umetniške delavnice. Medtem ko smo barvali naše slike, je prišel zidar Milan, ki je nanesel plast svežega apnenega ometa na kose lehnjaka. Preden smo zaključili z delom za prvi dan in se razšli, smo svežo malto prekrili s folijo, saj se malta ne sme posušiti. Naslednji dan smo se slikarski entuziasti sestali že zgodaj, saj nas je čakal pravi izziv, izdelava freske. Najprej smo fotokopirali prvo (tisto grafitno) risbo in jo položili na malto. S svinčnikom smo obkrožili linije in s tem naredili odtis v malto, sledilo pa je barvanje freske. Za barvo smo uporabili pigmente in čisto apneno barvo. Obenem smo izdelali še skupno fresko, v kateri je ujet delček freske vsakega posameznika. Za vse udeležence je bila to enkratna in čudovita izkušnja, saj smo se prvič preizkusili v slikanju freske, sama sem celo prvič delala z akrilnimi barvami. Četudi je delo slikarja

Ponosni na končne izdelke. Stojimo od leve proti desni Maja, Franc, Jurij, Venceslav, Zora, Katja in Sely. Foto: D. Goričan (lahko) precej samotno in s tem tudi zelo meditativno delo, so se med nami spletla nova prijateljstva. V imenu vseh udeležencev se še enkrat zahvaljujem ZLDG in LZS, da sta nam omogočila, da smo preživeli dva krasna dneva v izbrani družbi. Izdelki so bili razstavljeni do 31. avgusta 2015. ・

september 2015

Glas občine Naklo 13

kulturn i odme v KD Tabor

Naši slikarji razstavljajo in zmagujejo Daca Perne

KD Tabor je letos pristopil k ZLDS – Zvezi likovnih društev Slovenije in aktivno sodeloval z deli dveh članic - Barbare Pogačnik in Ronke Kozjek, ki sta oddali dela v ciklu moderno slikarstvo.

Keramičarka Tilka Purgar pa je razstavljala v Ljubnem ob njihovem krajevnem prazniku. Svoj opus v glini je delila s še eno razstavljalko.

Nagrajena fotografija Polšnik 2015

Ronka in Barbara Barbara Pogačnik je naslikala moderno sliko petelina z naslovom Pietlova polka; slika je prišla v izbor in prejela priznanje Zveze likovnih društev Slovenije. Ronka Kozjek je naslikalo moderno sliko žerjava. Za sliko, ki jo je ocenila strokovna žirija Zveze likovnih društev Slovenije, je bil Ronki podeljen certifikat (št. 701), ki ga ZLDS podeljuje za kakovostna likovna dela na podlagi pozitivne ocene zvezne strokovne žirije. Certifikat je vpisan v evidenčno knjigo izbranih likovnih del, ki se hrani v arhivu ZDLS.

Žerjav

14 Glas občine Naklo september 2015

Na povabilo na Ex tempore Polšnik 2015 so se odzvale Dana Šemrov, Barbara Pogačnik in Ronka Kozjek. Za svoje delo so prejele priznanje, Ronka Kozjek pa posebno nagrado, saj tudi tu ni ostala neopažena. Čestitamo za vse uspehe na vseh treh razstavah. ・

ja z pa r a zmi šl jam tako

Lov na štipendijo Franci Šinkar

P

ri nekaterih šteje uspeh, pri drugih socialni položaj, pri tretjih pa – hitrost!

Z novim šolskim letom nastopi tudi sezona lova na štipendije. Živimo pač v takem sistemu, ko je treba za štipendijo zaprositi. Potem pooblaščeni organi pregledajo vlo­go, ali ustreza vsem kriterijem, ter izdajo ustrezno odločbo. Morda bo prišel čas, ko bodo štipendije dobili vsi, ki se šolajo. Upanje obstaja. Poglejte, na primer, davkarijo. Nekoč smo vsako leto pisali davčne napovedi, seštevali račune za olajšave, danes pa lepo dobiš po pošti odločbo o dohodnini in položnico za plačilo. Ker na davkariji vse vedo … S štipendijami pa je drugače. Treba je oddati vlogo. Izpolnjevati je treba prave pogoje. Kolikor je različnih vrst štipendij, toliko je tudi različnih pogojev za dodelitev. Pri nekaterih šteje uspeh, pri drugih socialni položaj, pri tretjih pa – ne boste verjeli – hitrost! Ne bom razčlenjeval vseh štipendij, pač pa se bom osredotočil samo na dve, da ilu­ striram, v kakšne ekstreme gredo pogoji oz. kriteriji za dodelitev posamezne štipendije.

a) Državno

Na eni strani imamo državne štipendije. Pri državnih štipendijah (pa tudi pri uveljavljanju drugih pravic iz javnih sredstev) na Centru za socialno delo pregledajo vlagatelja in njegovo družino do zadnjega centa. Denar na računih, varčevanja, delnice, sklade, avtomobile, nepremičnine, pa še letni fiktivni dohodek ti izračunajo (in seveda upoštevajo). Vse to pa zato, da ugotovijo materialni položaj prosilca za javna sredstva.

»Če plačo dobivaš na račun in spotoma poskušaš še kaj prihraniti, se ti kaj lahko zgodi, da ti isto plačo računajo trikrat.« Mimogrede, metodologija izračunavanja materialnega položaja prosilca ima tudi svoje nespodbudne plati. Med drugim upoštevajo plačo, upoštevajo stanje na računu, upoštevajo prihranke. Če plačo dobivaš na račun in spotoma poskušaš še kaj prihraniti, se ti kaj lahko zgodi, da ti isto plačo računajo trikrat. Najprej kot plačo, nato kot stanje na računu in nazadnje še pri varčevanju (varčuješ od plače, ker denar menda ne pada z neba). Tak način upoštevanja premoženja jasno nagovarja vlagatelje prošenj: sproti prazni račun, zapravljaj, ne ustvarjaj trajnih dobrin in ne varčuj! Če pa že varčuješ, daj denar v nogavico, bančni sef ali na račun v tujino (vsekakor poživljajoče za naš kronično podhranjen bančni sistem).

b) »Deficitarno«

Na drugi strani pa imamo letošnjo novost, štipendijo za deficitarne poklice. Mednje so uvrščeni mesarji, zidarji, peki, gozdarji, slaščičarji, dimnikarji …, skratka poklici, za katere

med mladimi ni ravno velikega zanimanja, še manj pa vpisa v ustrezne izobraževalne programe. Da bi spodbudil vpise na te »nepopularne« smeri, je Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije objavil razpis 1.000 štipendij za deficitarne poklice v višine 100 EUR mesečno. Izbirni postopek je bil sila preprost: pomembna je bila samo hitrost oddaje vloge, samo datum in ura vložitve. Nobenih spričeval, nobenih drugih pogojev, samo hitrost. Pričakovali so, da bo trajala dva do tri dni, da bodo dobili zadosti vlog za razdelitev štipendij. Zgodilo pa se je naslednje: 24. avgusta 2015 so ob 9.00 na spletni strani sklada objavili vlogo za štipendijo. In spletna stran se je zaradi navala vpogledov preprosto sesula. Vlogo je bilo možno tudi osebno prevzeti in izpolniti na sedežu sklada, s tem pa so bili v prednosti tisti, ki niso obupano čakali doma za računalnikom, ampak so navalili na sklad v Ljubljano. Kljub vsem tehničnim težavam je v prvih treh urah lova na štipendijo prispelo 5.800 vlog! Človek se zamisli: oni tam zgoraj so očitno že zdavnaj izgubili občutek za realnost. Hitrost oddaje vloge, ali je to pravi kriterij za dodelitev štipendije? Ali ne bi pogledali vsaj šolskega uspeha? Končno bi lahko tudi same šole posredovale skladu seznam svojih perspektivnih dijakov, za katere bi bila ta štipendija res prava spodbuda. Tako pa – hitrejši je boljši, pa čeprav se v šolo samo vpiše in je sploh ne obiskuje. To pa je fiktivno šolanje, zaradi statusa, dela preko študentskega servisa. In če je zraven še 100 EUR štipendije, ki je ne bo treba vračati, še toliko bolje. Razmere so poskušali popraviti, razpis so razveljavili in ga ponovili, dodali pa so tudi nekaj novih kriterijev za dodeljevanje (čeprav je tisti »Kdor prej pride, prej melje« ostal v veljavi). Zdaj bo trajalo nekako do konca leta, da bodo srednješolci izvedeli, katerih 1000 izmed njih je srečnejših za 100 EUR štipendije. Mi pa se lahko vprašamo, ali drugi, prav tako vpisani na deficitarne programe, ne zaslužijo štipendije? ・

Prispevke za decembrsko številko poš­ljite najkasneje do 4. decembra­. Besedila opremite s fotografijami v .jpg formatu, ki jih pošjite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo. september 2015

Glas občine Naklo 15

šport Atletika

Karmen Klančnik – Kraljica Grintovca Bojan Klančnik, trener

K

amniška Bistrica, 26. julij 2015. Karmen Klančnik, gorska tekačica iz ŠD Naklo, je dosegla uspeh kariere. Zmagala je na prestižni tekmi, ki je štela tudi za svetovni pokal.

Karmen je vso letošnjo sezono stopnjevala svojo formo. Že na začetku se je na državnih in mednarodnih tekmah redno uvrščala na stopničke ali bila blizu njih. Rezultat trdega dela in odličnih rezultatov je bila udeležba na evropskem prvenst­vu, ki je bilo letos v kraju Porto Moniz (Portugalska) na Madeiri. Tam je v močni mednarodni konkurenci pristala v zlati sredini. Že sam nastop je bil za debitantko izjemnega pomena, uvrstitev pa zelo dobra, je povedala Karmen. Še bolj pa je bila vesela zmage na eni najlepših in zelo zahtevni preizkušnji teka na Grintovec. Svoj izjemen lanski rezultat je letos popravila še za 6 minut in z rezultatom 1 uro 42 minut in 36 sekund prva prišla na cilj 2558 m visokega Grintovca. To je najlepša zmaga, ki si jo vsak želi. V kategorizaciji pri Atletski zvezi Slovenije ima mednarodni razred. Čestitamo! Še pred počitnicami smo organizirali 11. Občinsko prvenst­vo v atletiki. Letošnjega se je udeležilo kar 79 tekmovalcev. Rezultati so bili zelo dobri, saj je bilo doseženih kar 12 novih rekordov občinskih prvenstev. S pomočjo ge­ neralnega sponzorja Občine Naklo, so bili vsi tudi primerno nagrajeni. Za najboljši posamezni rezultat sta bila razglašena Karin Kočar pri dekletih in Anže Kozina pri fantih. Karin je z izjemnim skokom, dolgim 507 cm, krepko premagala vse nasprotnice in dosegla enega najboljših rezultatov letos v Sloveniji pri pionirkah U14. Zmagala je tudi na odprtem prvenstvu Gorenjske v Radovljici. Standardni reprezentant Anže pa je letos nastopil v Italiji (Bressannone), Slovaškem (Trnava) in na Balkanskem prvenstvu v Srbiji (Sremska Mitrovica). Njegovi rezultati so v vzponu. Hvala vsem, ki podpirate atletiko v Naklem in nam pomagate! ・

Rokomet

Kadetinje Nakla državne prvakinje Mateja Likozar

N

aše kadetinje so na finalnem turnirju v športni dvorani Slovan na Kodeljevem v Ljubljani 31. 5. 2015 pod vodstvom trenerke Pegi Bere osvojile naslov državnih prvakinj in s tem dosegle največji klubski uspeh ekipe v državnem prvenstvu tekmovanja mladih. Uvrstitev naših deklet v boj za osvojitev naslova državnih prvakinj je bila pričakovana, kar so dekleta napovedovala iz tekme v tekmo prek celotne sezone 2014/2015. Na 20 odigranih tekmah v predtekmovanju in 4 v polfinalu so dosegle fantastičnih 22 zmag, en neodločen izid in le en sam poraz. Fantastičen uspeh in odlična napoved, da se v finalu DP kadetinje v družbi vrstnic RK Krim Mercatorja,

16 Glas občine Naklo september 2015

RK Ljubljane in ŽRK Mlinotest Ajdovščine lahko potegujejo tudi za tisto najvišjo, najboljšo in najbolj želeno stopničko in osvojijo najbolj žlahtno medaljo. Prvi dan final foura so kadetinje najprej igrale proti ŽRK Mlinotest Ajdovščina. V predtekmovanju so Naklanke obakrat visoko premagale Ajdovke. Pričakovati je bilo, da bo tekma kaj kmalu odločena, seveda v korist naših

šport

k­ adetinj, vendar se ni vse izšlo po načrtu: tekmo so dekleta nepričakovano izgubila z 18:22 (polčas 10:11). Na igrišču je bilo čutiti nesproščenost ekipe, prisotna je bila trema, breme odgovornosti je bilo preveliko. Bilo je preveč napak in preveč izgubljenih žog. Sledil je odmor, čas za razmislek in priprava na novo tekmo proti RK Ljubljana, ki je našo ekipo le za en sam gol edina premagala v celotni sezoni. Dekleta so se tokrat zbrala in v tekmi na vse ali nič dokazala, iz kakšnega testa so: dovršene akcije, malo napak, brez nihanja v igri, stopnjevanje tempa, borbeni duh in zrelost ekipe so zagotovile tako želeno zmago z 21:17 (9:8), ki je bila ob bučni podpori navijačev s tribun naravnost fantastična … In sledil je nedeljski veliki FINALE. Na nedeljski tekmi za 3. mesto sta se najprej pomerili ekipi RK Ljubljana in ŽRK Mlinotest Ajdovščina, zmagale so Ljubljančanke. Sledila je finalna tekma proti večkratnim državnim prvakinjam, kadetinjam RK KRIM Mercator. Napeto je bilo vzdušje na igrišču, prav takšno je bilo na tribunah. Združeni navijači RK Ljubljane in RK KRIM Mercator proti navijačem iz Nakla, pridružili so se nam tudi navijači iz Ajdovščine, vsi pa v pričakovanju zmage svoje ekipe. In sledil je sodnikov pisk piščalke za začetek tekme … Kaj naj rečem: bilo je noro! Zrela in dovršena igra naših punc, zbrano in odlično v obrambi in napadu, brez popuščanja, brez nihanja v tekmi, suvereno odigrana tekma , ki ji je sledila fantastična, veličastna zmaga naših kadetinj. Krimovkam naše punce niso pustile do vodstva, lahko so samo izenačile na 1:1 in 2:2. Potem so naše kadetinje prešle v vodstvo, ki ga do konca tekme niso spustile iz rok, Krimovkam in njihovim navijačem sredi Ljubljane pa so pokazale, kdo je gospodar na igrišču. Končni rezultat tekme 17 : 14, polčas 11:7 za Naklo Peko Tržič. Naslov najboljše igralke finalnega turnirja je osvojila naša Petra Fister, sicer tudi članica ženske kadetske reprezentance Slovenije, ki ji ga je podelila Tamara Mavsar (RK Krim Mercator). Pokal in medalje za osvojitev naslova državnih prvakinj pa je našim kadetinjam podelila selektorka ženske rokometne reprezentance Slovenije in trenerka RK Krim Mercator, Marta Bon. Poleg Petre Fister pa so naslov državnih prvakinj osvojile še: Patricija Akalovič, Nika Ožegovič, Daša Žnidaršič, Zala Mesec, Kaja Ahčin, Danijela Pušič, Neža Ravnikar, Eva Paušer, Tajda Janežič, Klavdija Prestor, Nina Kerč, Maruša Boncelj, Ines Likar, Eva Škofic in Maša Gartnar pod vodst-

Petra Fister in Tamara Mavsar vom trenerke Pegi Berce, pomočnik trenerke Andrej Peternelj in fizioterapevtka Marta Fister.

Kadetinje so prejele posebno nagrado za osvojeni naslov državnih prvakinj.

Ob počastitvi občinskega praznika Občine Naklo je župan Marko Mravlja v Pirčevem domu na Taboru podelil posebne denarne nagrade mladim občinskim talentom. Poleg pianistke Nene Rion in baritonista Domna Križaja so nagrado za osvojeni naslov letošnjih kadetskih državnih prvakinj prejele tudi naše kadetinje, ki so po doslej doseženih 10., 9., 7., dveh šestih, enem petem, dvema četrtima in enem tretjem mestu dosegle največji klubski uspeh. Na svečani prireditvi je nagrado iz rok župana Marka Mravlje prevzela igralka Petra Fister, ki je bila na finalnem turnirju letošnjega državnega rokometnega prvenstva za kadetinje izbrana tudi za najboljšo igralko. Kulturni program ob podelitvi nagrade je pripravilo Kulturno društvo TABOR Podbrezje, z legendo o Taborski Urški pa nas je seznanila Ema Grašič. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem predstavnikom Občine Naklo in županu, g. Marku Mravlji, da ste naša dekleta nagradili za izjemen dosežek, saj je le-ta rezultat večletnih treningov, trdega dela, vztrajnosti, odrekanj, vzponov in padcev, zmag in porazov, sreče, veselja in včasih tudi žalosti. Nagrada je tudi motivacija vsem našim igralkam, trenerjem in vodstvu kluba, da bomo po svojih najboljših močeh še naprej trdo delali in s ponosom zastopali naš klub in občino Naklo. Hvala Vam! ・ Rokometni klub NAKLO - PEKO TRŽIČ vpisuje v svoje vrste dekleta, rojena leta 2002, 2003, 2004 in mlajše. Tre­ningi potekajo v telovadnici Osnov­ne šole v Naklem vsako sredo in petek od 17.00 do 18.30. Če imate rade rokomet in želite spoznati nove prijateljice ter skupaj z njimi deliti čudovite trenutke te prelepe igre, vas prisrčno vabimo v našo sredino. Za vse informacije pokličite trenerja: Jure Zaplotnik, 040 253 571

september 2015

Glas občine Naklo 17

šport Vadba za dušo in telo

Joga v Podbrezjah Tadeja Gašpelin

Joga je širok pojem, razvejan sistem, ki nas usmerja in vodi skozi vsak­danje življenje. Poleg fizičnega dela zajema še naš družbeni, duševni in duhovni vidik, če jo kot tako sprej­ memo. Skozi tisočletja se je ohranila ravno zato, ker deluje za vsakogar, ne glede na starostno obdobje. Kljub temu da izhaja iz Indije in je osnovana na nekaterih hinduističnih načelih, kot je npr. karma, joga ni religija. Zahodni svet vadbi joge pripisuje veliko pozitivnih učinkov tako za stres, srčne bolnike, astmo … Pozitivne učinke joge pa lahko spoznamo ob redni praksi. Rečeno na kratko – z jogo pridobimo dobro počutje. Joga je več kot telovadba. Redna jogijska praksa, koncentracija, sproščanje, dihalne tehnike dobrodejno vplivajo na naše zdravje, tako na fizičnem, mentalnem kot duševnem nivoju. Joga pomaga pri mnogih sodobnih tegobah, lajšanju in tudi odpravljanju bolečin ter raznih zdravstvenih težav. Poživi

nas in da vsakemu ravno to, kar tisti trenutek najbolj potrebuje. Joga nekomu predstavlja vadbo za zdravo, gibko, močno, fleksibilno in vitalno telo ali pa sprostitev od vsak­danjega stresa, polnjenje baterij, vadbo za dobro počutje, umirjene misli, koncentracijo, iskanje ravnotežja, občutenja, da živimo tukaj in zdaj … Pri hat­ha jogi, ki je danes naj­bolj poznan stil joge, so poudarjeni telesni položaji, dihalne vaje in sproščanje. Gre za vadbo, ki krepi in razteza telo ter nas tudi sprosti. Dihalne tehnike pa pri­ pomorejo k umirjenemu umu. Vadbi joge se lahko pridružite v Kulturnem domu v Podbrezjah, in sicer vsako sredo ob 19.30-21.00. ・

tadeja.gaspelin@gmail.com 031/230-808

Gorenjske bolnišnice tečejo

Povezani s srcem za Gorenjsko SB Jesenice, Odnosi z javnostmi

N

a pobudo Splošne bolnišnice Jesenice bo 30. septembra 2015 organiziran prvi promocijski tek gorenj­skih bolnišnic pod geslom »Povezani s srcem za Gorenjsko«.

Pri organizaciji in promociji prireditve sta se glavnemu organizatorju SB Jesenice pridružili še dve gorenjski bolnišnici: Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj in Psihiatrična bolnišnica Begunje. Zaposlene v vseh treh bolnišnicah povezuje skrb za zdravje Gorenjcev in srčna predanost poklicu. Začutili so, da lahko z združenimi močmi stopijo še korak dlje pri promociji zdravja. Zdrav življenjski slog je najboljša preventiva pred srčno-žilnimi obolenji, zato se bo promocijski tek odvijal ob svetovnem dnevu srca – v sredo, 30. 9. 2015. Drugi cilj prireditve je povezovanje ne le gorenjskih bolnišnic, temveč povezovanje, druženje in sodelovanje vseh srčnih ljudi, ki svoje poslanstvo v dob­ ro soljudem opravljajo v službenem ali prostem času. Organizatorji so zato na tek povabili predstavnike gorenjskih zdravstvenih domov, občin, policije, vojske, gasilcev, gorskih reševalcev in športnikov. Trasa teka je dolga 47 km in simbolično povezuje or-

18 Glas občine Naklo september 2015

ganizatorje, saj je speljana mimo vseh treh bolnišnic. Tekači bodo ob 9. uri startali pred kranjsko porodnišnico in se napotili skozi Naklo, Strahinj, Spodnje Duplje, Podbrezje do Podnarta, kjer bodo nadaljevali pot po južnem bregu Save. Pri Globokem bodo ponovno prečkali Savo in se napotili proti Psihiatrični bolnišnici v Begunjah, od tu bodo nadaljevali skozi Poljče, mimo vasi pod Stolom do Most, proti Blejski Dobravi in Jesenicam, vse do bolnišnice na koncu mesta. Najvzdržljivejši tekači bodo pretekli celotno traso, ekipe bodo tekle štafetno z menjavo na vsakih 5–6 km. V občini Naklo sta predvideni dve točki menjav, kjer lahko občani pozdravijo tekače: pred občinsko stavbo (okoli 9.30) in v Podbrezjah (okoli 10. ure). V SB Jesenice upamo, da bo prireditev postala tradicio­ nalna in se zahvaljujemo vsem udeležencem in podpornikom prireditve za sodelovanje pri prvi izvedbi. ・

z api si šol sk ih peres Prvi šolski dan

Razigrani prvošolčki Andreja Kosec

Prvi šolski dan so najbrž najteže pričakali prvošolci. Ob 15. uri jih je v prireditveni prostor OŠ Naklo prišlo 69, 33 fantov in 36 deklet. 50 jih je ostalo v Naklem, v Dupljah se jih uči 15, v Podbrezjah pa so vpisani le 4 prvošolci, ki si to šolsko leto učilnico delijo z drugošolci, šola torej izvaja kombinacijo 1. in 2. razreda. Na začetku jih je najprej nagovoril ravnatelj in z njimi izvedel prav zabaven intervju. »Ali veste, zakaj ste danes tukaj?« »Ja, zaradi predstave!« jih je več zavpilo v en glas. Navzoči starši pa v smeh. Saj, le kdo bi jim zameril naivnost. In na ravnateljevo vprašanje, za koliko časa menijo, da so prišli, je bil odgovor spet spontan – »Par dni!« Dobrodošlico v obliki čudovite predstave Grdi raček, ki jo je izvedlo KUD Predoslje pod mentorstvom učiteljice razrednega pouka Jane Ovsenik, so dočakali in jo tudi pozorno spremljali. Po igri pa so z razredničarkami in vzgojiteljicami odšli v svoje učilnice po prvi vtis. Da bodo bistvo šolanja in poti do znanja zares dojeli v polni meri, bo preteklo še nekaj časa. Prvi razred je namreč prehod iz vrtčevskega obdobja igre in poučne zabave v vse bolj resno delo in učenje. Tudi angleščina, ki jo je kot neobvezni

izbirni predmet v 1. razredu izbrala velika večina staršev, se je pričela s pesmicami in igro. Da bi se vedno radi učili! Ena prvih stvari, ki jo morajo prvošolci usvojiti, pa je gotovo samostojnost. V želji, da bi se je otroci čim prej navadili, so v naklanski šoli na tla jedilnice prilepili črto zaupanja Od tu zmorem sam/-a, od koder naj otroci sami nadaljujejo pot do svoje učilnice. Na starših je, da otrokom zaupajo, da zmorejo, so zapisali na šolski spletni strani. ・

Razredničarke in vzgojiteljice spoznavajo obraze s svojih seznamov. Foto: Andreja Kosec

Detektivka Umor paličnjakov Nekega sončnega dopoldneva je bilo toplo in mirno. Razen v šoli. Nekdo je pobil vse vražje paličnjake, ki so zelo redki. Vse učiteljice in vsi učenci smo bili v šoku. Gospod ravnatelj je poklical 112 in že čez pet minut so bili policisti in detektiv g. Pozorni na kraju zločina. Začeli so raziskovati ta nenavadni primer. Detektiv je začel razmišljati in opazovati prostor umora. Njegovi pomočniki forenziki so poslikali vse namige in predmete, ki bi lahko pomagali pri nadaljnjem raziskovanju tega nadvse nenavadnega umora. Iskali so tudi prstne odtise. Medtem ko so sodelavci g. Pozornega iskali fizične dokaze in jih tudi dokumentirali ter zavarovali kraj zločina, je detektiv spraševal učiteljico biologije, kdo vse je imel dostop do učilnice. Še v šoku je odgovarjala zelo nerazumljivo in nepovezano, vendar je detektiv iz njenih odgovorov razvozlal, da sta ključe od kraja zločina imeli samo ona in učiteljica gospodinjstva. Ker pa sta obe učiteljici v času umora vražjih paličnjakov imeli pouk, sta bili oprani krivde. Za g. Pozornega pa se je delo šele začelo. V nadaljnjih razgovorih z učiteljicama je detektiv izvedel, da je učiteljica biologije posodila ključe učencu Juretu. Za ključe jo je prosil, ker je v učilnici pozabil želvaka. Detektiv je poiskal Jureta in se z njim pogovoril. Jure je povedal, da je res bil v učilnici. Med pogovorom z gospodom Pozornim se je spomnil, da je pozabil zakleniti učilnico. Vrata učilnice je samo zaprl in vrnil ključe učiteljici, zaklenil pa jih ni. Povedal je tudi, da je šel za njim v učilnico Maks. Zato se je detektiv pogovoril tudi z Maksom. Za pogovor sta se dogovorila pri njem doma, da bodo zraven tudi njegovi starši. Gospod Pozorni je med pogovorom in opazovanjem Maksove sobe videl umazane rokavice. Predvideval je, da je na njih kri. Ob odhodu je vzel rokavice s seboj in jih odnesel v forenzični laboratorij, da bi njegovi sodelavci preverili, ali so njegova predvidevanja prava. Prosil jih je, naj preverijo tudi prstne odtise na njih. Po dveh dneh je detektiv že dobil rezultate glede krvi in prstnih odtisov na rokavicah. Ugotovili so, da prstni odtisi niso Maksovi, ampak od njegovega prijatelja Žiga. Žiga je detektivu priznal, da je vražje paličnjake ubil, ker so zelo grdi in ker se jih boji ter da je rokavice podtaknil Maksu. Obsojen je bil na 30-mesečno zaporno kazen. Ko se je Žiga po prestani kazni vrnil domov, je povedal, da mu je vražji paličnjak zdaj najljubša žival na svetu. Gašper Pucelj, 7. a

september 2015

Glas občine Naklo 19

ml adi vrve ž

Vrtec Mlinček se predstavi ob svojem 1. rojstnem dnevu Gabrijela Masten

Prvo leto delovanja novega vrtca v Naklem je za nami. Vrata novega vrtca – Vrtca Mlinčka so se prvič odprla 1. 9. 2014. S tem dnem so se zaprla vrata Vrtcu Rožle, ki je leta in leta v Naklem sprejemal predšolske otroke. V njem je bilo 6 igralnic in ena majhna razdelilna kuhinja. Vsi smo držali pesti, da se čim prej zgradi nov vrtec. In prišel je dan, ko so se sanje in želje uresničile. Preselili smo se v novo zgrajen 11-oddelčni nizkoenergetski vrtec, ki je dobil novo ime Mlinček. Ime vrtca Mlinček, ki simbolizira eno najstarejših obrti v kraju - izdelovanje mlinskih kamnov, je bilo izbrano na javnem natečaju. Vrtec deluje kot organizacijska enota v okviru javnega zavoda Osnovna šola Naklo. Ustanovitelj OŠ Naklo je Občina Naklo. Vzgojno-izobraževalno dejavnost izvajamo na dveh lokacijah, in sicer v Vrtcu Mlinček v Naklem in v Vrtcu Jelka v Dupljah. V Vrtcu Mlinček je bilo v lanskem šolskem letu v 11 oddelkov vključenih 199 otrok in v Vrtcu Jelka v 5 oddelkov 87 otrok. Skupaj smo imeli 16 oddelkov, v katere je bilo vključenih 286 otrok. Vzgojno-izobraževalno delo je potekalo po javno veljavnem programu Kurikulum za vrtce, s poudarki na pestri in raznovrstni ponudbi na vseh področjih dejavnosti. Predšolsko vzgojo smo izvajali v dnevnem programu, ki traja od 6 do 9 ur dnevno, v okviru poslovnega časa vrtca, in sicer od 6.00 do 16.30.

Telovadnica s poligonom, plezalno steno, toboganom ipd. Foto: Erika Gasar Realizirane so bile številne obogatitvene dejavnosti, kot na primer: varnost v prometu (obisk policista), skrb za zdrave zobe (obisk zobne asistentke), bralni nahrbtnik/pravljični kovček/pravljična dežela, pred­šolska bralna značka, Palček bralček, Cici Vesela šola, otroški pevski zborček, gibalne/ pravljične/kuharske uri­ce, dejavnosti zelenega sproščanja, teden otroka, dan odprtih vrat – jesenska tržnica, otroški lutkovni abonma, različne predstave in nastopi za otroke, akcije okoljske vzgoje (ločevanje odpadkov, zbiranje odpadnega papirja, plastičnih zamaškov, baterij ipd.), dobrodelne akcije (zbiranje hrane – Anina zvezdica, zbiranje zvezkov – Podari zvezek, zbiranje sredstev za zavetišče živali ipd.), naravoslovne akcije, veseli december, pižama žur, fotografiranje, vesele igre na snegu, pustovanje, pustni sprevod,

20 Glas občine Naklo september 2015

materinski dan, obiski med skupinami, praznovanja rojstnih dni, sprehodi v bližnjo okolico in izleti, različni obiski oz. ogledi, spoznavanje poklicev naših staršev, pohodi, srečanja s starimi starši, zaključki ob koncu šolskega leta v obliki srečanj ali izletov/pohodov skupaj s starši. Denar, ki smo ga dobili od zbiralne akcije papirja, smo namenili za (delno) kritje stroškov predstav lutkovnega abonmaja. Med šolskim letom smo sodelovali tudi v različnih projektih in natečajih (npr. Bodi eko – ohrani čebelo in smreko, Otroci sonca – v povezavi z dm – kako varno na soncu, Podarite nam modro srce ipd.). Vse te oboga­titvene dejavnosti so popestrile in obogatile vsakdanje delo v vrtcih in smo jih organizirali, da je bilo življenje v vrtcih še bogatejše in prijetnejše za otroke, starše in zaposlene. Izvajali smo različne projekte, kot npr. Portfolio - osebna mapa otroka, Čustva odpirajo um, Mali sonček, Travniški vrtec, Melji, melji, mlin droban, Pasavček ipd. Za vse otroke in njihove starše smo spomladi v Naklem uspešno organizirali tradicionalni 3. Rožletov tek »Mamica, očka – tecimo skupaj«, kamor smo povabili tudi otroke, ki ne obiskujejo vrtca. V času razpisa za vpis otrok v naš vrtec za šolsko leto 2015/2016, ki je bil od 23. do 27. marca 2015, je prispelo 121 vlog za vpis otroka v vrtec. Vse otroke, ki so 1. 9. 2015 izpolnjevali starost 11 mesecev, smo v vrtec z novim šolskim letom lahko sprejeli. To šolsko leto smo v Mlinčku bogatejši še za en oddelek več. Tako da imamo sedaj 12 oddelkov/igralnic, v katere je trenutno vključenih 215 otrok. Z novim vrtcem Mlinček smo zagotovili ustrezne prostore za otroke prvega (1-3 let) in drugega starostnega obdobja (3-6 let), ki otrokom omogočajo odličen razvoj, varno in zdravo bivanje ter pridobitev različnih sposobnosti, ki so potrebne za vstop v osnovno šolo in življenje naprej. V moderno urejeni zgradbi imamo v tem šolskem letu 5

Igralnica z izhodom na teraso. Foto: Erika Gasar

ml adi vrve ž oddelkov 1. starostnega obdobja in 6 oddelkov 2. starostnega obdobja, en oddelek je kombinirani, kjer so vključeni otroci 1. in 2. starostnega obdobja.

Notranji prostori v Mlinčku

V Mlinčku so vse igralnice v pritličju (večina jih je na južni strani), vsaka ima svojo pokrito teraso, ki omogoča, da so otroci lahko zunaj tudi v slabem vremenu. Vse igralnice so smiselno povezane z večnamenskim prostorom in tudi s telovadnico. Stavba ima dva glavna vhoda, in sicer prvi (rumeni) vhod je za otroke 1-3 let (vhod 1 in 2), drugi (zeleni) vhod pa za otroke 3-6 let (vhod 3 in 4). Pri vhodih v vrtec je domofon – tipka za vsako igralnico, kamor starši pritisnejo, ko pridejo iskat otroka. V pritličju je 12 igralnic, dva dodatna prostora (ustvarjalnica in sanjarnica), knjižnica, telovadnica, velika lastna kuhinja, garderobe za otroke, skupni prostori, velik večnamenski prostor (avla) za različne družabnosti, mali prostori z igrali oz. kotički, kabineti za vzgojne pripomočke, prostori za individualno delo, pisarne. V vsaki igralnici je t. i. kotiček za umik – kotiček gozdiček (s fototapeto brezovega gozdička in z zelenimi vrečami za sedenje oziroma blazinami za sproščanje, umiritev ...). Ta kotiček v igralnici se vsebinsko lepo povezuje s kotički

Ustvarjalnica. Foto: Erika Gasar za branje, ljubkovanje, počitek in dom - družina. Kotiček bogati izvajanje drugih dejavnosti in otrokovo dojemanje prostora. Pred igralnicami so tudi skupna igrala »mlinčki oz. mlinska kolesa« s čutno potjo - multisenzorični kotiček z inte­ raktivnimi in didaktičnimi igrali. ・

Čustva odpirajo um Saša Meglič

V

rtec je prostor učenja za življenje.

Medsebojno sprejemanje in upoštevanje je pot k dobrim človeškim odnosom, zato je za čustveni in socialni razvoj zelo pomembno poskrbeti že v zgodnjem otroštvu. Tega se zavedamo tudi v vrtcu, zato strokovni delavci otrokom želimo omogočiti okolje, v katerem so lahko to, kar so. Okolje, v katerem se počutijo varne in sprejete, okolje, v katerem lahko izražajo svoje misli in čustva ter okolje, v katerem lahko razvijajo svoje potenciale. Ravno zaradi tega smo se tako v vrtcu Jelka kot v Vrtcu Mlinček odločili za sodelovanje v inovacijskem projektu Čustva odpirajo um, saj želimo otrokom dati dobro popot-

nico za življenje. Zadali smo si jasne cilje, pretehtali načine, kako jih realizirati čim bolj uspešno in pripravili načrt dejavnosti za njihovo dosego. Cilji, ki se jih iz dneva v dan trudimo realizirati, so: skrb za dobro počutje, pozitivna klima tako med otroki kot v kolektivu, spoštovanje samega sebe in drugih ljudi, spoštovanje lastnih in tujih potreb, prepoznavanje in razumevanje lastnih in tujih čustev, razvijan­ je sposobnosti vživljanja v čustva drugih, spodbujanje in učenje izražanja čustev na družbi sprejemljiv način, učenje umirjanja telesa in duha, zavedanje pomena sproščanja za zdrav način življenja, spoznavanje različnih tehnik dihanja in sproščanja, ter zagotavljanje okolja, kjer se lahko umiriš in sprostiš. V petih letih izvajanja projekta smo cilje dosegali preko socialnih iger, iger vlog, lutk, pravljic, ustvarjanja, gibalno-sprostitvenih dejavnosti (tehnike sproščanja, vizualizacija, plesna terapija, glasbena terapija), interakcijskih vaj in pogovora. Napredek je bil viden iz leta v leto. Otroci so spoznali ustrezne načine reševanja konfliktov, preko različnih dejavnosti spoznavali različna čustva, jih skušali razumeti in se vanje vživeti. Svoja čustva so začeli izražati na sprejemljiv način in tako pripomogli k boljšim medseboj­ nim odnosom. Ker smo pri projektu iz leta v leto uspešno dosegali zastavljene cilje, smo se odločili, da dejavnosti še naprej izvajamo kot primer dobre prakse, saj želimo še naprej­ ustvarjati ugodno klimo, kjer se bodo otroci in september 2015

Glas občine Naklo 21

ml adi vrve ž zaposleni­počutili sprejete in jih bo spodbujala k aktiviranju svojih potencialov, kjer bo možno učiti se biti in sodelovati. Preko skrbno izbranih vsebin želimo še naprej spodbujati in omogočati razvijanje čustvene in socialne zrelosti otrok, graditi čustveno inteligentnost preko komunikacije, pozitivnih odnosov in zgledov ter povratnih informacij, hkrati pa zagotavljati čim bolj individualiziran pristop do vsakega posameznika. V vseh teh letih so otroci razvijali osnovne dispozicije o vzpostavljanju empatičnih odnosov in želimo, da tako ostane tudi v prihodnje. Le tako bodo lahko kakovostno nad­ grajevali svojo osebnost in izkušnje prenašali na druge. Z razvijanjem empatičnih odnosov bodo lahko dosegali pozitivno komunikacijo, vplivali na lastno počutje in počutje drugih ter posledično dosegali uspehe v družbi. ・

Vrtec Jelka

Prvi dnevi vrtcu Damjana Debenec in Tanja Žgajnar

September je čas, ko marsikateri otrok prvič prestopi prag vrtca. Strokovne delavke se trudimo, da je otrokovo uvajalno obdobje čim lažje in da se čim hitreje vključijo. V oddelku najmlajših otrok v vrtcu Jelka otroci ob prihodu še spustijo kakšno solzico, vendar se ob zanimivih bibarijah ter različnih didaktičnih igračah hitro potolažijo.

22 Glas občine Naklo september 2015

Veseli smo lepih sončnih dni, ki jih najraje izkoristimo za gibanje in igro na našem igrišču. Kadar smo notri, pa nas pritegnejo slikanice, poganjalci in milni mehurčki. Smo druščina prijetnih in nasmejanih otrok ter vzgojiteljic. ・

i z domačega lonc a

Kuhamo skupaj Ana Pintarič

Naša domovina, ki sega od Jadranskega morja pa do Panonske nižine, ni bogata le po raznolikosti pokrajin, temveč je znana tudi po svojih kulinaričnih dobrotah. Te obsegajo najbolj preproste jedi pa tudi slavnostne, ki so jih pripravljali ob različnih priložnostih po receptih, ki gredo iz roda v rod. Kulturno prehranjevanje je del splošne kulture naroda, zato je prav, da ohranimo to našo dediščino, ki se razlikuje od pokrajine do pokrajine, včasih pa celo od vasi do vasi. Starim, »babičinim« receptom, lahko dodamo nekaj novega, svojega, po okusu posameznikov. Popestrimo jih lahko z novimi, drugačnimi sestavinami, ki so jih lahko nekdaj le sanjali. Znanje priprave značilnih starih jedi je posebna dragocenost in veščina, ki jo je vredno gojiti. Zato smo se odločili, da v našem glasilu uvedemo to rubriko s poudarkom na tradicionalnih jedeh. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki poznate stare originalne recepte in ste jih pripravljeni deliti z nami.

Popoln jesenski jedilnik Bučna juha

Štajerska in Prekmurje sta znani po bučah, katerih semena se uporabljajo kot surovina za bučno olje. V kulinariki so bučke in buče v severovzhodni Sloveniji že nekdaj uporabljali za pripravo različnih juh, omak in tudi sladic. Tokrat predstavljamo bučno juho. Potrebujemo: - 100 dag olupljene jedilne buče - 2 srednje debeli čebuli - 4 žlice bučnih semen - 6 dag masti ali olja ali masla - 2 žlici bučnega olja - 1,1 l jušne osnove (zelenjavne) - sol, poper Z bučnega mesa odstranimo semena in ga narežemo na kocke. V posodi segrejemo maščobo. Na njej zarumenimo sesekljani čebuli, nato dodamo nakockano bučo in jo med mešanjem nekoliko prepražimo. Začinimo in prilijemo vročo jušno osnovo. Ko juha zavre, jo pokrito počasi kuhamo še ¾ ure. Nato jo razmešamo s paličnim mešalnikom in še enkrat zavremo. Nalijemo jo v skodelice ali krožnike, pokapljamo z bučnim oljem in potresemo z grobo narezanimi prepraženimi bučnimi semeni. Juho lahko izboljšamo s kislo smetano, ki jo dodamo, preden jo zmešamo s paličnim mešalnikom.

Rižota z gobami in ajdovo kašo Potrebujemo: - 1/2 l ajdove kaše - 2 žlici masti - 2 čebuli - sol, poper, majaron, peteršilj - 1 l vode ali jušne osnove

- gobe (naj­ boljši so jurčki) Na maščobi zarumenimo sesekljano če­ bulo, dodamo­ očiščene in narezane go­ be. Pražimo jih toliko časa, da spustijo vodo. Nato dodamo­ v vroči vodi oprano ajdovo­ kašo in zalijemo z vročo vodo ali jušno osnovo. Solimo, po­pramo, dodamo šče­ Foto: Andreja Kosec pec majarona in počasi dušimo, da se kaša napne. Potresemo s sese­ kljanim peteršiljem. Poleg se zelo dobro poda pečen piščanec ali svinjska pečenka.

Kostanjevi polmeseci

Za testo potrebujemo: - 12 dag masla ali margarine - 8 rumenjakov - 1 žlico ekstrakta prave kave - 16 dag sladkorja - 3 dag drobtin - 18 dag kuhanega in pretlačenega kostanja - zelo trd sneg 8 beljakov ( jajca morajo biti sveža) - žlico moke, presejane skupaj z malo zravnano žličko pecilnega praška Maslo ali margarino zelo dobro spenimo, da je rahlo. Dodamo rumenjake, ekstrakt prave kave in sladkor. Mešamo, da naraste. Sneg, drobtine, moko s pecilnim praškom in kostanj rahlo umešamo v gladko maso. Nato damo v dobro namaščen in z ostro moko potresen srednje velik pekač. Spečemo in pustimo v pekaču. Za nadev potrebujemo: - 1 dl sladke smetane, ki jo stepemo - 10 dag kuhanega in pretlačenega kostanja - 8 dag sladkorja v prahu - žlica ruma Vse sestavine zmešamo in nadev enakomerno nanesemo na ohlajeno pecivo. Na koncu prelijemo s čokoladnim prelivom. S pogretim (kovinskim) modelčkom izrežemo polmesece.・ september 2015

Glas občine Naklo 23

javna obvest il a Na podlagi Pravilnika o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Naklo (Uradni list RS, št. 81/07) in Odloka o proračunu Občine Naklo za leto 2015 (Ur. l. RS, št. 91/14, UGSO ŠT. 26/15) objavlja Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo

Javni razpis

za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini Naklo za leto 2015

Predmet javnega razpisa

Predmet javnega razpisa je dodelitev pomoči kot nepo­vratnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine Naklo preko naslednjega ukrepa: I. Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih 1. Okvirna višina sredstev: 1.200,00 EUR. 2. Upravičenci: dijaki poklicnih, srednješolskih programov s področja kmetijstva in gozdarstva. 3. Splošni pogoji upravičenosti: - dijak mora imeti stalno bivališče na naslovu nosilca kmetij­ skega gospodarstva, - potrdilo o vpisu za šolsko leto 2015/2016. 4. Višina pomoči: do 400,00 EUR/dijaka (neto) za šolsko leto glede na razpoložljiva sredstva. Rok za oddajo vlog - do 15. 10. 2015 za šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih. Vlogo je potrebno poslati po pošti ali dostaviti osebno na naslov Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo.

Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu z razpisno dokumentacijo. Vzorca pogodbe vlagatelji vlogi ne prilagajo. Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa ter obrazec vloge, vzorec pogodbe in drugo, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v tajništvu Občine Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo, ter na spletni strani Občine Naklo http://naklo.si/. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Naklo ali na telefonski številki 04/277-11-15, kontaktna oseba je Jana Mihelič. Obravnava vlog: - pravočasno prispele in pravilno označene vloge za razpisane namene bo obravnavala pristojna komisija. O dodelitvi sredstev bo na predlog komisije odločal direktor občinske uprave. - Odpiranje vlog bo najkasneje v roku 15 dni po datumu, določenem za oddajo vloge. Odpiranje vlog ni javno. - Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema obvestila. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopolnili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. - Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni najpozneje v roku 15 dni od odločitve komisije o dodelitvi sredstev. Upravičenci bodo o izboru obveščeni s sklepom in hkrati pozvani k podpisu pogodbe. Če se prejemnik v roku 8 dni ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev sredstev tega razpisa.

Datum: 31. 8. 2015 Številka: 430-0032/2015 MARKO MRAVLJA, l. r. ŽUPAN OBČINE NAKLO

Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti, opremljeni z ime­ nom, priimkom in naslovom vlagatelja na hrbtni strani kuverte. Na sprednji strani kuverte mora biti napisano: »Ne odpiraj – Javni razpis za kmetijstvo 2015«.

Merkur nepremičnine Jakob Žibert, področje upravljanja z nepremičninami V mesecu novembru je v občini Naklo 2014 pričela poslovati novoustanovljena družba MERKUR nepremičnine, d. d., kot ena od dveh družb, nastalih v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja (NFP) in potrditvijo ponovne prisilne poravnave nad družbo Merkur, d. d. Obenem je bil nanjo prenešen del nepremičnin, ki so bile prej v lasti družbe Merkur, d. d. Glavne dejavnosti družbe so prodaja lastnih poslovnih prostorov po planu, predvidenem v NFP, oddaja lastnih

24 Glas občine Naklo september 2015

prostih poslovnih prostorov, upravljanje objektov. Podjetje je upravnik 23 maloprodajnih in logističnih kapacitet podjetja Merkur trgovina, d. d., med drugim tudi poslovno skladiščne lokacije v Naklem in drugih objektov v Sloveniji. Vse to nas obvezuje, da skupaj z lastnimi inženirji in s pogodbenimi podizvajalci zagotavljamo

javna obvest il a ni hiši Merkur v Naklem, Cesta na Okroglo 7, razpolagamo in oddajamo večjo površino različno velikih pisarniških površin (klimatiziranih prostorov s parkirišči), lociranih v več etažah poslovne hiše v površini preko 2.000 m2. V obdobju do konca leta 2015 nudimo interesentom posebno ponudbo z nižjimi cenami najemnine. Poslovna hiša ima tudi gostinsko ponudbo (bife in restavracijo). Kot dodatno ponudbo nudimo tudi urni, dnevni, vikend najem velike dvorane (160 sedežev), 6 sejnih sob (8–22 sedežev) in 2 veliki učilnici (vsaka 40 sedežev). ・

optimalne pogoje delovanja maloprodajnih, logističnih in pisarniških kapacitet. Družba MERKUR nepremičnine (kot eden od pravnih naslednikov družbe Merkur) se zaveda svoje družbene odgovornosti do okolja, v katerem deluje in ima z Občino Naklo oziroma z društvi s področja občine vzoren, lahko rečem kar partnerski odnos. Naj za primer naštejem nekaj dejavnosti, ki smo jih oziroma jih omogočamo: Športnemu društvu Naklo in občini Naklo brezplačno oddajamo v najem zemljišče na skladiščno poslovni lokaciji Naklo (travnato in igrišče z umetno travo), koriščenje parkirišč za potrebe tekem, koriščenje brezplačne rabe parkirišč za prireditve ob organi­ zaciji občinskega praznika in prireditev v organizaciji Gasilskega društva Naklo ter rabo parkirišča drugim društvom iz občine (motoristi …). Ena od osnovnih dejavnosti družbe je oddaja poslovnih površin. V poslovni coni na področju občine Naklo v poslov-

Koncert

Slovensko-dalmatinski večer Citre so lep, milozvočen slovenski instrument, privlačen in skrivnosten in ljudje mu vedno znova radi prisluhnejo. V Sloveniji so zelo priljubljene tudi dalmatinske pesmi. Zato vas vabimo na slovensko-dalmatinski večer, ki bo v Tržiču v Kulturnem centru v petek, 23. oktobra 2015, ob 19. uri. Nastopili bodo citrarka Tanja Zajc Zupan, Klapa Ga­llus in pevka Teja Saksida. Večer bo vodila Tanjina hči Ana. Nastopajoči obljubljajo čisto poseben večer. Mili zvoki citer se bodo zlili z dalmatinskim melosom, višek koncerta pa bo preplet citer, mandolin in čudovitega petja. Izvajalci bodo zaigrali in zapeli slovenske ljudske in narodnozabavne pesmi, slovenske popevke, dalmatinske pesmi in evergreene. Na primer: venček narodnih, Avsenikov venček, Morska pravljica, Prinesi mi rože, Moj dom, Ribič, ribič me je ujel, Larina pesem iz filma dr. Živago … In dalmatinske pesmi, ki jih v izvirniku izvajajo najbolj znane klape, Tereza Kesovija, Severina …: Ne diraj moju ljubav, Da te mogu pismom zvati, Vila moja si ti, Oči boje lavande, Čiribiribela, Gardelin, Sunčane fontane, Moja poslednja i prva ljubavi … Tanja in Ana bosta poslušalce popeljali v čudovito melodijo in besede iz filma Cvetje v jeseni. Koncerti po Sloveniji so bili odlično sprejeti, obiskovalci pa pravijo, da je to dogodek z odlično izbrano glasbo, ki se

dotakne duše, razveseljuje srce in je lepo darilo ali presenečenje za drage osebe. Večer bo skrat­ka raznolik, nostalgičen in nepozaben, za­to vsi vljudno vabljeni. Prodaja vstopnic: TPIC – turistično promocijski in informacijski center Tržič in nekatera društva v občini. Info: 041 250 480. Vljudno vabljeni!

september 2015

Glas občine Naklo 25

predstavl jamo

Mladi raziskovalci iz Biotehniškega centra Naklo prejeli Krkino nagrado Bernarda Božnar, Vodja gimnazije v Biotehniškem centru Naklo Trije maturanti, ki so zaključili gimnazijski program na Biotehniškem centru Naklo, so v septembru izvedeli čudovito novico. Največje slovensko farmacevtsko podjetje je Aljažu Muleju, Petri Kern in Anji Šivic podelilo Krkino nagrado za raziskovanje v kategoriji srednješolcev. Vsi trije raziskovalci so več kot uspešno opravili splošno maturo, Anja je dosegla odličen uspeh, Petra je postala zlata maturantka. Krkina nagrada pa jim je le še polepšala začetek študijske poti. Raziskali so antibiotične učinke eteričnih olj na rast patogenih kožnih bakterij Staphylococcus epidermidis. Razisko­ vanje je potekalo pod mentorstvom profesorice Marjetke Kastelic Švab. Želeli so ugotoviti, kako bi mladostnikom pomagali pri problemih s kožo na naraven način. Izbrali so deset eteričnih olj in z različnimi metodami ugotav­ ljali, katera najbolj zavirajo rast patogenih kožnih bakterij, ki povzročajo mozoljavost. Dokazali so, da sta najbolj učinkoviti eterični olji cimeta in timijana. »Ni lepšega kot to, da uspeš mlade navdušiti za raziskovalno delo, jih voditi in se skupaj z njimi na svojem področju učiti ter razvijati«, je mentorica komentirala sodelovanje z gimnazijci. Vsi trije raziskovalci so po številnih urah dela v laboratoriju in za računalnikom svojo raziskovalno nalogo poslali na razpisani natečaj. Nalogo so uspešno prestavili 18. septembra na znanstvenem simpoziju v Novem mestu, ki ga je ob podelitvi nagrad organiziralo podjetje Krka. Anja Šivic ob nagradi razmišlja takole: »Prejeta nagrada mi pomeni priznanje za našo prizadevnost. Poleg tega mi je delo v skupini pomagalo pri razvijanju timskega dela, kar mi bo v življenju prišlo prav.« »Naloga nam je ponudila vpogled v svet znanstvenikov in znanosti. Svoje znanje premakniti v prakso nam je razširilo obzorja«, je dejala raziskovalka Petra Kern, ki je bila tudi

zlata maturantka in bo svojo študijsko pot nadaljevala v smeri biotehnologije. Aljaž Mulej je mnenja, »da mu je gimnazijski program na BC Naklo v štirih letih dal toliko znanja, da se je lahko suvereno lotil raziskovanja, poleg tega ima šola dobro opremljene laboratorije in navdihujoče mentorje«. Namen raziskovalnih nalog je čim zgodnejše uvajanje mladih v znanost, odkrivanje nadarjenih dijakov in razvijan­ je ustvarjalnosti. Letošnja generacija mladih raziskovalcev je dokazala, da so zelo uspešni na naravoslovnem področju, uspehe pa so tudi pokazali na drugih področjih. Raziskovalka Petra Kern je bila pred dvema letoma državna prvakinja na geografskem tekmovanju. Z geografske olimpijade v Kjotu na Japonskem je domov prinesla bronasto medaljo. Raziskovalnih uspehov sta se veselili tudi gimnazijki Katjuša Mežek in Anamarija Klemenčič, ki sta pod mentorstvo profesorja Boruta Lazarja raziskovali različna barvila v mikroalgah. Za nalogo sta prejeli srebrno priznanje na državnem tekmovanju Gibanja znanosti mladini. ・ Učenci, učenke, starši VABIMO vas v Biotehniški center ­Naklo, Strahinj 99, v četrtek, 15. oktobra 2015, ob 17.00 na

DAN GIMNAZIJE Gimnazijci z mentorji bodo predstavili program, vsebine in zanimive aktivnosti, ki jih imajo v okviru izobraževalnega programa. V četrtek, 22. oktobra 2015, ob 17.00 na

DAN POKLICEV

Poklice bodo predstavili dijaki z mentorji. ­Zanimive študijske izkušnje iz izmenjav, študija in vaj vam bodo predstavili študenti. Predstavili bodo poklice: inženir naravovarstva, nara­ vovarstveni tehnik, inženir kmetijstva in krajine, kmetij­ sko podjetniški tehnik, inženir hortikulture, hortikulturni tehnik, živilsko-prehranski tehnik, cvetličar, vrtnar, gospo­dar na podeželju, pek, slaščičar in mesar. Dodatne informacije o dogodku dobite pri Majdi ­Kolenc Artiček, vodji promocije (T: 04 27 72 128). Anja Šivic, Aljaž Mulej in Petra Kern so Krkini nagrajenci.

26 Glas občine Naklo september 2015

ogl a si

september 2015

-

040/202 384

Glas obÄ?ine Naklo 27

z adnja str an

R E K L A M N I

N A P I S I

I N

T I S K

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika

SITOTISK

REKLAMNI NAPISI TAMPOTISK

KOVINOPLASTIKA UV TISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

UGODNE CENE GOTOVINSKI POPUSTI Zagotavljamo vam:

-strokovno svetovanje -izbrano ponudbo korekcijskih, soncnih in športnih ocal -optimalno izbiro korekcijskih stekel -soncna ocala z dioptrijo -športna in delovna ocala z dioptrijo -vecletno garancijo -vzdrzevanje in popravilo ocal -na jvec za vaš denar

28 Glas občine Naklo september 2015