Glas občine Naklo, marec 2015

Glas Naklo

marec 2015

občine

Mamica, kaj naj ti kupim?

Mamica, kaj naj ti dam?

Zapojem ti pesem o sončku, narišem ti vse kar poznam.

Naberem ti šopek vijolic, rečem ti: »Rad te imam!« (Mira Voglar)

Številka 81/leto 21

uvodn i k

Pomlad je praznovanje novega in poklon preteklemu Andreja Kosec, odgovorna urednica Mesec marec je zapisan ženam in mamam, predvsem njim. Pa gotovo ne po naključju. S pomladjo, ki jo najprej začutijo ptički ob gregorjevem, nato koreninice ob valen­ tinovem, se začne nov cikel življenja. Vsako leto znova in vsakemu znova. Narava požene nove brste, porodi se novo življenje v materi naravi. In narava v materi. Kakšna je sploh vloga mame danes? Zemlja se vrti in vrednote, s ka­ terimi beležimo čas, spreminjajo podobo sveta, v katerem puščamo svoje sledi. Družinski terapevti, psihologi že dolgo časa govorijo o permisivni vzgoji in prezaposlenih starših, ki skušajo svojim otrokom ugajati in ustreči, namesto priprav­ ljati jih za samostojno in odgovorno življenje. Nikoli nisem marala posploševanja, ker svet ni črno-bel, a predalčkati je tako mikavno. In bom dregnila v osir. Moramo priznati, da odrasli v procesu vzgoje pogosteje delamo tisto, kar je lažje, ne tistega, kar je bolj prav. Še posebej vloga mame velja kot prizanesljivejša do otroka, ki mu želi ovire na poti do ciljev, tegobe odraščanja omiliti, če ne celo odstraniti.

Otroci so seveda naše najdražje in jih moramo zaščititi pred vplivi, ki jim zaradi čustvene ali psihične zrelosti ne morejo biti kos. To pa zahteva postavitev trdnih temeljev, vrednot in moralnih načel v otrokovem zgodnjem otroštvu.

Pri tem mislim predvsem na delo, spoštovanje in ljubezen.

S privzgojo le-teh lahko odrastejo v odgovorne in zdrave osebnosti. Pri tem pa jih po pogosto podcenjujemo, ko mislimo, da ne zmorejo. Prav zato, ker imamo svoje otroke neskončno radi, bi morali bolj misliti na njih kot nase, ko namesto njih odnašamo smeti, zlagamo perilo, jih vozimo v šolo, iščemo izgovore za neopravljeno delo. Namesto njih delamo tisto, kar bi lahko storili sami. S tem jim sporočamo, da jim ni treba delati, ker bo delo v vsakem primeru nare­ jeno. Še več, otroci sami povedo, da doma delajo samo za kazen! Mar je delo res kazen? Ali ni kazen to, da ne moreš

2 Glas občine Naklo marec 2015

delati oz. da dela ni? Današnja odraščajoča mladina se že sooča s tovrstno eksistencialno stisko – nimajo dela in os­ tajajo doma. Ta situacija od njih zahteva več angažiranosti, lastne akcije. Odgovornost zase pa pri 25, 30 letih že lahko prevzamejo na svoje rame, mar ne? Saj so starši takrat svoje že zdavnaj opravili. Zato je še toliko bolj pomembno, da se znajo lotiti dela in so pripravljeni na poti do cilja narediti tudi kakšen ovinek, stranpot in napako. Na srečo se učimo vse življenje. Tudi biti starši, ki spoštujejo najprej sebe in tudi otroka. Le-ta ponotranji vsa sporočila in s tem izob­ likuje svojo identiteto. Spoštovanje mame in očeta, nato sebe in okolice je jedro za zdravo življenje. Ljubezen je zanj pletivo, rdeča nit. Takšni so zakoni narave.

Biti mama v poplavi družbenih interesov in vsesplošne zmede, kaj je prav, kaj strpno in sprejemljivo, res ni enostav­ no. Tone Pavček je napisal, da mamica «… raste dolgo in mnogo let …« Na srečo. Ker se je treba včasih ustaviti in vprašati, katero smer pri vzgoji bomo ubrali. Zdrava kmečka pamet mi ne dopusti, da bi podlegala lobiranju interesov družbenih subkultur ali celo kultov (seveda imam v mislih aktualni »novi družinski zakon«). Zagotovo vsi opažamo, da smo na vsakem koraku zavajani in da se z definiranjem na naše, vaše in njihove vendarle izključuje posameznike oz. njihove somišljenike iz kroga, v katerem bi se vsi morali počutiti varne in sprejete. Sem mar nestrpna, če razmišljam s svojo glavo, če se ne pustim prepričati v nekaj, kar mi je tuje? Moram biti ovca in hoditi za zvoncem? Konec kon­ cev gre zame, za moje otroke in svet, v katerem živim. Naj se odločim sama, kako hočem živeti in misliti, brez da me etiketirajo.

Biti mama je radosten, a težak vogal hiše. A drage žene in mame, karieristke in gospodinje, ne pozabite na četrti vogal – nase. (Tudi zato, da boste lažje podpirale ostale tri.)

V marcu so se na vas spomnili vaši najdražji s pomladnim cvetom pa s prisrčnimi izdelki, ki so jih prinesli iz vrtca in šole; vi pa se imejte rade vseh dvanajst mesecev. Zagotovo same zase najbolj veste, kako.

V letošnjo pomlad pa z novo podobo vstopa tudi časopis Glas občine Naklo. V barve občinskega grba in zastave smo preoblekli naslovnico pa tudi sicer je celost­ na zasnova v barvah. Prispevke, ki jih pridno pošiljate, smo razporedili v tematsko zasnovane rubrike, ki jih bomo sproti dodajali. Pišite nam in nas obveščajte o do­ godkih, ki so se zgodili ali se še bodo – v obliki napoved­ nikov, saj si vsi želimo skupnih srečevanj in druženja.

Prispevke za junijsko številko poš­ ljite najkasneje do petka, 5. junija.

Besedila opremite s fotografijami v .jpg formatu.

ž upanov gl a s

Spoštovane občanke in občani!

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, Ana Žontar.

Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom, d. o. o.

E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo­ ma izhaja štirikrat letno, brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo.

Naklada 1.820 izvodov Izid: 27. 3. 2015 Naslovnica: foto Andreja Kosec

Oddaja gradiva za junijsko številko Rok za oddajo gradiva je petek, ­ 5. junij 2015.

Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Be­ sedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov andreja.kosec@ siol.net s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­ vico lektoriranja, krajšanja in prire­ janja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih.

Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Anonimni in nepodpisani članki ne bodo objav­ ljeni.

Ne samo občina Naklo, ampak popol­noma vse občine smo se soočile z zmanjševanjem sredstev, ki nam jih namenja država. V zadnjih štirih letih smo bili v občini Naklo iz tega na­ slova prikrajšani za milijon in dvesto tisoč evrov. Delno preko povečevanja zakonskih obveznosti, ki nam jih je dodatno namenila država, delno pa z zmanjšanjem denarnih dotacij. Glede na to, da nam je država v tem letu ponovno oklestila investicijska sred­ stva v višini sto sedemdeset tisoč ev­ rov, smo primorani narediti rebalans proračuna, ki ga že pripravljamo.

Kako bo naslednje leto, si niti ne upa­ mo zamisliti. Kakšen je namen takega drastičnega posega v proračune občin, si ne znamo razložiti, vendar smo v taki situaciji, da smo prisiljeni ukrepati.

V rebalansu proračuna Občine Naklo pripravljamo zmanjševanje vseh izdat­ kov. Na žalost bodo to občutili vsi pre­ jemniki proračunskih sredstev. Težko je sedaj naštevati posameznike, vendar moram povedati, da v zadnjih štirih, petih letih nismo zmanjševali teh sred­ stev, klub temu da smo bili prikrajšani za več kot milijon evrov. V tem trenutku pa smo na žalost to prisiljeni storiti, saj bomo v nasprotnem primeru morali za mehke vsebine nameniti investicijska sredstva.

Verjamem, da si mnogi to težko preds­tavljate in razumete, kar občutim tudi sam ob raznoraznih napadih name in na moja stališča, ko beseda nanese na porabo sredstev. Kot sem že povedal na zborih društev, je tak ukrep nujen, če hočemo dokončati začeta dela, ki potekajo in bodo potekala na projektih Gorki v Podbrezjah. Pomem­ bno je dokončati začete projekte, saj so zadaj tudi evropska sredstva, prav tako pa je potrebno sočasno urediti ceste in ostalo okolico, saj nam bo okolica lahko v ponos in kraj, kjer se stvari urejajo, postane lep.

Glede na to, da Podbrezje niso edino naselje, ki je potrebno obnove, mo­ ramo določena sredstva nameniti tudi v druga naselja v občini. Potrebe so povsod enake in to je tudi razumljivo, vsi si namreč želimo bivati v prijetnem okolju. Verjamem, da se navsezadnje strinjate z menoj, da smo na koncu vsi zadovoljni, ko je urejeno neko naselje in cesta.

Na občinski upravi se v tem tre­ nutku pripravljamo na projekte, ki so pred nami. Do sprejema rebalansa ta trenutek težko rečem, kateri so tisti projekti, ki bodo letos imeli prioriteto.

Pripravili bomo projekte, s katerimi bi lahko kandidirali na evropska sredstva, vendar po informacijah, ki ji dobiva­ mo, v letošnjem letu še ne bo nobenih razpisov, glede na to, da smo vkorakali v novo finančno perspektivo.

Na kratko lahko rečem, da bo leto 2015, kar se financ tiče, najslabše, odkar obstaja občina Naklo. Ker pa sem večni optimist, sem prepričan, da bomo našli rešitev in ne bo vse tako črno, kot zgleda v tem trenutku.

župan Marko Mravlja

marec 2015

Glas občine Naklo 3

pod črto

Občinska uprava na delu Od zadnje izdaje glasila je bilo na vseh področjih ogromno dela. Na področju investicijskih zadev s področja okolja in prostora se je pripravilo podatke za odmero NUSZ, izdajalo potrdila o namenski rabi, predkupni pravici in spremembi namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb. Vrtec Mlinček smo prijavili na natečaj konstruktive ALPS 2015, na katerem se potegujemo za nagrade. Za ta vrtec se je pripravilo tudi končno poročilo za pridobitev evropskih sredstev. Na tem področju je v tem času višja svetovalka vodila tudi sprejem OPPN Strahinjsko polje pripravila projekte za rekonstrukcijo Grogove ulice, izgradnjo cestnega priključka Petrovčič, pro­ jekt rekonstrukcije ceste Bolero–krožišče Pivka in še mnoge druge projekte na področju cest.

Svetovalka za gospodarstvo in računovodstvo, ki ima v rokah tudi blagajno, je pripravila zaključni račun za leto 2014. Veliko skrb pa ima na področju gospodarstva – kmetij­stvo, turizem in drobno gospodarstvo. V teh prvih mesecih se največ ukvarja z novo uvedenimi e-računi, na ka­ tere smo namreč prešli z novim letom. Vzporedno z novim sistemom potrjevanja računov smo prešli na celostno evi­ dentiranje podlag za nove obveznosti znotraj obstoječega računovodskega programa, kar omogoča enostavnejše in predvsem brezpapirno sledenje in kontroliranje ustreznosti podlag prejetih računov. Postopoma se obstoječe pogodbe skenirajo (v kolikor še niso v elektronski obliki) ter pripen­ jajo v računovodski program. Na ta način želimo do konca leta ustrezno evidentirati vse podlage za račune.

V februarju smo pripravili in oddali zahtevek za sofinancer­ ska sredstva za Kohezijski projekt Vodovod Zadraga–Na­ klo, izdelali kvartalna poročila o zadolženosti, za statistiko finančnih računov in poročilo o terjatvah in obveznostih nadzornika. Mesečno pa poroča o realizaciji proračuna na Ministrstvo za finance.

Februarja smo v tajništvu dobili novo mlado okrepitev, tako da obe tajnici sedaj skupaj pokrivata poln delovni čas.

Tajnici pomagata občanom z informacijami, sprejemata vloge občanov, društev, pobirata upravne takse ipd.

Decembra pridobljena okrepitev je tudi nova višja re­ ferentka za gospodarske javne službe, komunalne in dru­ ge gradbene zadeve. V mesecu januarju in februarju sta v zaključno fazo vstopila dva obsežna projekta, prvi je izgrad­ nja Primarnega vodovoda Zadraga –Naklo in drugi projekt Gorki, Primarna kanalizacija Podbrezje – Bistrica–Žeje–Stra­ hinj. Za primarni kanal smo že pridobili uporabno dovol­ jenje, trenutno skupaj z Domplanom pripravljamo program opremljanja za celotno območje Podbrezij. Nadaljevanje tega projekta je sekundarna kanalizacija, kjer smo v začetni fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po več letih smo v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja tudi za kanalizacijo Duplje.

V tem času smo s komunalo Kranj usklajevali Odlok o odvajanju in čiščenju odpadne vode ter padavinske vode

4 Glas občine Naklo marec 2015

ter odlok o oskrbi pitne vode, ki bo osnova za nov način obračunavanja cen gospodarske javne službe. Ta teden smo izvedli nujno sanacijo mostu v Dragi, do konca marca bomo morali sanirati tudi poškodbo na kanalizaciji v Dup­ ljah, spomladi pa se obeta postavitev nekaj hitrostnih ovir v Strahinju.

Izvedeno je bilo tudi ocenjevanje javnih uslužbencev za leto 2014. Na komisijo za preprečevanje korupcije so bili sporočeni zavezanci za poročanju o premoženjskem stanju (podžupani, osebe, odgovorne za javna naročila).

V februarju je bila izvedena prva izredna seja občinskega sveta, na kateri so bili obravnavani nakup poslovnega deleža v družbi BSC, oprostitev plačila NUSZ ter doplačilo oskrbnih stroškov za občanko. V februarju je bila izvedena tudi druga seja nadzornega odbora, na kateri je nadzorni odbor določil vsebine nadzora v letu 2015.

Višja svetovalka je pripravila obrazložitve zaključnega računa, pregledala zahtevke za izplačilo delnega povračila stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, izdelala letno poročilo o izvajanju ZDIJZ za leto 2014, pripravila razne pogodbe za poslovno sodelovanje v letu 2015 in izdelala poročilo o oddanih evidenčnih naročilih v letu 2014.

V začetku marca je bila vložena vloga za pridobitev upo­ rabnega dovoljenja za vodovod Zadraga–Naklo. V sodelo­ vanju s skupno službo notranje revizije je bila pripravljena dokumentacija za nadzor nad letnim popisom in ravna­njem s premoženjem občine Naklo. Trudimo se, da bi ugodili vam, občanom, in da bi vam lahko podali informacije o vsem, kar vas zanima in kar potrebujete.

Vesele velikonočne praznike vam želi

aj r a k t Lis OJ M za

pod črto

i z na še srenje

Srečanje s podjetniki in obrtniki Konec januarja smo skupaj z Združenjem podjetnikov Na­ klo organizirali prvo srečanje s podjetniki, obrtniki in nosilci dejavnosti na kmetiji. Srečanja se je udeležilo okoli štirideset povabljenih, kar je zelo majhno število, glede na to, da smo povabili kar 485 poslovnih subjektov. Kljub temu bomo na Občini Naklo nadaljevali s podobnimi akcijami, saj si želimo bolj konstruktivnega delovanja na področju podjetništva.

V tem letu želimo izdati turistično publikacijo, s katero bi zajeli vse turistične znamenitosti v naši občini in vse, ki se na kakršen koli način trudite s poslovno dejavnostjo, tako

da lahko gost dobi popolno sliko, kaj mu kot občina lahko ponudimo.

Vabim vse, ki ste zainteresirani za izdajo te publikacije, da se javite in pri tem sodelujete. Poslali vam bomo osnutek.

Vas pa še enkrat naprošam, da v čim večjem številu sode­ lujete pri vaši in naši promociji. Moje mnenje je, da lahko skupaj veliko več naredimo pri promociji in ne nazadnje pri trženju vaše dejavnosti, kot pa če se vsak trudi sam. Namen izdaje je popestriti in povečati prepoznavnost kraja in de­ javnosti, ki se vršijo v občini Naklo.

Kako pokriti več kot 5.000.000,00 € veliko luknjo??? župana SDS Marka Mravlje v blagajni Občine Naklo in Ali je Občina Naklo pred ­bankrotom???

Janez Štular Tako sta se glasila naslova člankov v decembrski številki Glas Občine Naklo, ki jih je podpisal župan Marko Mravlja.

Ne bi se spuščal podrobno v samo vsebino, saj papir vse prenese, pravijo nekateri. Nasprotno predlagam županu, da ustanovimo mešano komisijo, v katero predlagam dva člana jaz, dva člana pa župan. Ta komisija bo, lahko tudi ob prisotnosti župana, pregledala finančno materialno poslo­ vanje zadnjega mandatnega obdobja in pripravila poročilo in se bo tako pokazala resnica o vseh trditvah, vključno z nesramnimi namigovanji o gradnji garaže in skladišča v Strahinju. Samo toliko o polivanju z gnojnico in gostilniških govoricah. Odločitev je na tebi, župan, in le tako se bo pokazalo, ali je vse skupaj le metanje polen pod noge ali pa trditve le niso tako neresnične.

Pri tvojem pisanju je vrsta trditev, ki so dvomljive. Prav bi bilo tudi zaradi naših občanov, da se te stvari razjasnijo.

Danes bom navedel samo eno od tvojih trditev glede plač treh podžupanov pri tvojem županovanju in enega župana pri mojem županovanju. Župan v občini, ki ima od 5.000 do 15.000 prebivalcev skladno z Zakonom o plačah javnih funkcionarjev spada v plačilni razred 51. Nadomestilo za nepoklicno upravljanje funkcije podžupana znaša največ 40 % bruto osnovne plače župana.

Ivan Meglič v letu 2007 - bruto 12.913,80 ali 37,50 % plače župana (zaključni račun); v letu 2008 - bruto 13.359,95 ali 39,10 % plače župana (zaključni račun); v letu 2010 - bruto 11.563,00 ali 33,07 % plače župana (zaključni račun).

Podžupani v letu 2013 - bruto 26.966,72 (zaključni račun); v letu 2014 - bruto 30.000,00 (ocena realizacije); v letu 2015 - bruto 32.486,00 (veljavni proračun).

Sedanji podžupani imajo, kot je meni znano, pravico, da si zaračunavajo tudi kilometrino. Iz navedenega je razvidno, da je ta trditev, da naj bi imel prej podžupan toliko plače, kot jo imajo sedaj vsi trije skupaj, smešna, neresnična ali navadna laž. Prejemki sedanjih podžupanov so približno 2 do 2,8-krat višji od prejemkov podžupana v prejšnjem man­ datu.

Pričakujem pobudo za ustanovitev komisije.

Zlata medalja naklanskemu medu Janez Markič

L

ansko leto je bil predsednik ČD Naklo g. Janez Pivk povabljen v Hasselfelde na veliko čebelarsko prireditev. Med drugimi čebelarskimi prireditvami, ki se takrat dogajajo, tudi ocenjujejo med. Janez Pivk je bil nagrajen z zlato medaljo.

Hasselfelde je mesto v nemškem okrožju Harz v deželi Saška-Anhalt, ki se nahaja v vzhodnem Harz okrožju, približno 17 km južno od Wernigerode. Hasselfelde ima 2.390 prebivalcev (podatek je iz leta 2010), leži na nadmor­ ski višini 455 m.

Pohodništvo v okoliške naravne krajine je dobro razvito, predvsem v okolici Hassela, kjer je tudi naravno jezero. V Hasselfeldeju imajo lepo obnovljeno železniško postajo Harz, ki nudi dodatne ponudbe in je postaja ozkotirne železnice, ki poteka proti Stemberghausu. Sam okraj ima marec 2015

Glas občine Naklo 5

i z na še srenje dobro organiziran tudi avtobusni prevoz. Glavna atrakcija so podzemne jame s kapniki. V okolici je več rudnikov s staro rudarsko tradicijo, organizirajo ples čarovnic, razne prireditve okoli jezer, atrakcija sta tudi stolpa Carl in House na 626 m visoki vzpetini Carlshaushöhe. Bogata je kulturna dediščina z mnogimi spomeniki v mestu in okolici.

Tu prebivalci vsako leto organizirajo številne tradicionalne dogodke: oglenitev lesa, žetev in še trije najpomembnejši: velikonočni ogenj, streljanje, ki poteka na binkošti, ter prvi vikend v avgustu Festival Kohler.

V mestu je evangeličansko-luteranska cerkev, ker je prevladujoča protestantska vera, cerkev pa je posvečena svetemu Antonu. Imajo tudi rimokatoliško cerkev s kape­ lo Marije. Zgodovina je bogata, zato je zanimiv muzej z mnogimi znamenitimi osebnostmi. Ponosni so na 190 km dolgo, dobro vzdrževano mrežo pohodniških poti, vključno z naravnimi stezami in lokacijo na južni trasi, ki je ena bolj razburljivih destinacij za pohodnike in ljubitelje narave. V zimskih dneh imajo v zasneženi pokrajini poleg številnih tekaških ter drugih urejenih prog naravna drsališča in to­ bogane, na pobočjih vzpetin pa še razne druge proge za različne športe.

Gospod Smola je predstavil novo čebeljo matico, to je ena od mnogih bolj zanimivih prireditev na povabilo dr. Werner Greinerja v okrožju Hasselfeldeja, ki se zaključi s krona­ njem matice. Dr. Greiner je visoko usposobljeni strokov­ njak na področju čebelarstva, ukvarja se s pridelavo medu in trženjem znanja o čebelarstvu. Poznajo ga kot velikega organizatorja in vedo povedati, »da dvigne na noge«, kar je po njegovem mnenju koristno in je seveda povezano s čebelami.

Kako se dr. Greiner čuti povezan z svojimi čebelami, želi dajati in deliti to znanje z drugimi, je enostavno pre­ poznati; med drugim, dem Bee – planinska pot, ki se začne v Hasselfeldeju. Na terenu pot poteka v smeri Hassel do pomožnega doma in po približno dveh kilometrih do čebelnjaka dr. Greinerja, kjer se pot konča. Očitno je to zelo dobra, produktivna lokacija za čebelarjenje. Na njegovo

pobudo je ta pot z več informacijskimi tablami porazdelje­ na po vsej dolžini in je bila prenovljena leta 2011.

Dr. Greiner, dolgo znan kot čebelar zdravnik ali Father, or­ ganizira vsako leto junija pohode in ve, kako izpeljati pot poučno in zabavno. Ob čebelnjaku spoznava in izbira ljudi, vrhunec njegovega predavanja pa predstavlja slovesna izbi­ ra in kronanje Queen Bee (čebelje kraljice) v prelepi gozdni idili.

Lansko leto je bil naš predsednik ČD Naklo g. Janez Pivk povabljen na to prireditev, kjer med drugimi čebelarskimi prireditvami tudi ocenjujejo med. Podobno je g. Janez Pivk organiziral ocenjevanje medu za Gorenjsko pretekla leta v Biotehniški šoli v Strahinju. Naj povem, da je g. Janez Pivk vpisan v register pridelovalcev slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo (ZGO), registrirano pri Mini­ strstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije pod samostojno številko, v register SMGO št.: 09 0076.

Na prireditvi v Hasselfeldeju je bil njegov med odlično ocenjen z zlato medaljo. Ob tej priliki mu čestitamo za tak mednarodni dosežek. Zato so njegovi kozarci medu označeni z nalepkami zlate medalje, ki mu jih je poslal or­ ganizator ocenjevanja medu.

Rotarijstvo na Gorenjskem Anton Končnik, guverner D1912

P

oslanstvo rotarijcev je dobrodelna sredstva nameniti mladim, pomagati ljudem s posebnimi potrebami in prispevati k izboljševanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih.

Prvi Rotary klub je bil ustanovljen pred 110 leti v Chicagu.

Ustanovili so ga Paul Harris, odvetnik s poslovnimi prijatelji – rudarskim inženirjem, trgovcem s premogom in last­ nikom krojaštva. Ker so rotirali oziroma premikali srečanja v poslovne prostore zdaj enega zdaj drugega člana, so se poimenovali Rotary (vrtljiv ali krožeč) klub. Sprva so samo izmenjevali mnenja in informacije, kmalu pa so začeli poma­ gati ljudem v svoji okolici. Takrat so ljudje težko živeli, saj jih je kapitalizem močno izkoriščal z nizkimi plačami in slabimi delovnimi pogoji. Cenene delovne sile je bilo na pretek, saj so iz Evrope prihajale množice novih delavcev. Morala je bila v razsulu in kriminal je skokovito naraščal. Zato so

6 Glas občine Naklo marec 2015

se Rotary klubi kot oblika boja proti socialnim krivicam in revščini hitro razširili po ZDA in v Evropo. Delovanje klubov je temeljilo na prijateljstvu med člani, njihovi poštenosti in pripravljenosti pomagati socialno šibkim.

Prvi Rotary klub na slovenskem ozemlju je bil ustanov­ ljen leta 1930 v Mariboru, drugi eno leto kasneje v Lju­ bljani. Tretji slovenski klub in prvi na Gorenjskem je bil ustanovljen 28. januarja 1939 v Kranju. Prvi predsednik je bil Karol Česenj, vodja podružnice Združene gospodarske banke in župan Kranja. Med vidnimi člani takratnega kluba so bili med drugimi tudi dr. F. Crovath, industrija perila, A. Heller, tekstilna industrija, F. Sirc, tiskarstvo, V. Bidovec,

i z na še srenje gradbena industrija, P. Pance, zdravnik, inž. V. in I. Savnik, gradnja strojev in trgovina, M. Mayer, gostilničar, kasneje slovenski pisatelj dr. I. Šorli itd. Ugledni in vplivni rotarijci so dobrodelno delovali v skladu z uveljavljenimi rotarijskimi načeli in notranjim prepričanjem. Najbogatejši med sloven­ skimi rotarijci je bil Josip Hutter, lastnik tekstilne tovarne v Mariboru. Večkrat je dejal, da mu bogastvo ne pomeni privilegija, ampak dolžnost za pomoč šibkejšim.

V kranjskem klubu je največ prispeval A. Heller, zlasti z de­ narjem in tekstilnimi izdelki. V njihovem zapisniku najdemo tudi naslednji zapis: »Tretjemu rotarijskemu cilju – služiti bližnjemu – smo sledili s podporo revni vdovi s sedmimi otroki in prispevkom za mlečno akcijo na osnovni šoli na Primskovem.« Kako aktualno zvenijo te besede tudi danes!

Zadnje pisno poročilo o dobrodelnosti kranjskih rotarij­ cev je iz januarja 1941, ko so otrokom v šoli podarili 33 parov čevljev in perilo v skupni vrednosti 12.472 dinarjev.

Rotarijstvo je bilo v času nemške okupacije in komu­ nističnega režima prepovedano.

Rotarijski klub Kranj je bil po skoraj 60 letih ponovno ustanovljen šele leta 1998 v samostojni Sloveniji, sedem let po ustanovitvi prvega novejšega rotarijskega kluba na Gorenjskem leta 1991 na Bledu. Trenutno so na Gorenj­ skem poleg Bleda in Kranja klubi še v Škofji Loki, Zgor­njem Brniku, Smledniku, Kamniku, Medvodah in Domžalah. V zaključni fazi ustanovitve je tudi nov klub Naklo – Tržič, ki ga ustanavlja član škofjeloškega kluba Brane Bandelj, pod­

jetnik iz Spodnjih Dupelj. Poslanstvo rotarijcev je lepo pov­ zeto v šesti točki rotarij­skega kodeksa kot pomoč mladim, kot pomoč ljudem s posebnimi potrebami in kot pomoč pri izboljševanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih. Nji­ hova dobrodelnost je bila potrebna nekdaj in je potrebna danes in bo nujna tudi v prihodnje. Če hočete tudi vi storiti nekaj več v svojem življenju in podeliti vrednote prijateljstva in solidarnosti z drugimi, se pridružite rotarijcem na Go­ renjskem.

Na območju Gorenjske je v ustanavljanju nov Ro­ tary klub – Rotary club TRŽIČ – NAKLO. Srečujemo se v restavraciji BOLERO v Naklem, vsak torek ob 20. uri. Vabi­ mo vas, da se nam pridružite na enem izmed naših srečanj in dobite pravo informacijo o rotarijstvu.

Za ROTARY CLUB v ustanavljanju BRANKO BANDELJ, boter kluba RC Trži – Naklo (v ustanavljanju).

Zahvala S skupnimi močmi in pripravljenostjo pomagati, smo družini Polajnar donirali 3.000 EUR za obnovo pogorele domačije.

Hvala vsem posameznikom, kmetijam in podjetjem za donirana sredstva.

Brane Bandelj

Veseli pustni čas Damijan Janežič

P

o Naklem se je sprehajalo okrog dvesto v pomlad zaljubljenih maškar.

V soboto, 14. februarja, je bil oblačen dan, občasno je celo rahlo rosilo. A vesele maškare, na svoj praznik vajene vsega hudega, se na vreme niso kaj prida ozirale. Skupaj s kurenti s Ptuja so se napotile po ulicah Naklega in od­ ganjale zimo. Kurenti so nam zagotovili, da letošnjo zimo ne bo več snežilo. Po vrnitvi k Domu Janeza Filipiča so vse maškare dobile krof in čaj.

Komisija Turističnega društva Naklo je soglasno podelila nagrade. Prvo nagrado, to je tri vstopnice za wellness cen­ ter na Bledu, je prejela skupina kokoši iz Naklega. Drugo nagrado, dve vstopnici za wellness center na Bledu, sta prejela črnca. Tretje nagrade, vožnje s konjsko vprego, ki jo podarja Janez Črnilec, se je razveselila skupina gusarjev iz Naklega. Ata gusar je dejal, da si bodo s pomočjo furmana ogledali ponudbo naklanskih gostiln.

Z žrebanjem je bilo maškaram podeljenih več kot šestdeset nagrad. Pomembnejše nagrade so prispevali Turistično društvo Naklo, Gostilna Bovavc, Gostilnica Kresnik, kmetija Štular, Janez Črnilec in Veldrona.

Prireditev sta vodila Gregor Jovan in Aleš Kokalj, za pomično zaporo ceste in varnost so poskrbeli člani PGD Naklo, za vse ostalo pa ekipa TD Naklo.

Foto: Damijan Janežič

marec 2015

Glas občine Naklo 7

i z na še srenje

Turistično društvo Naklo

V delovnem duhu Damijan Janežič

O

bčni zbor Turističnega društva Naklo je izzvenel v prijetnem vzdušju. Člani so bili mnenja, da društvo dobro dela. Želeli bi si plodnejšega sodelovanje z občino in šolo. Društvo ima nekaj članov, ki bi lahko pomagali pri pripravi predstavitvenega materiala občine Naklo.

52. občnega zbora Turističnega društva Naklo, ki je potekalo 23. februarja, sta se udeležili dve tretjini članov.

Predsednik Aleš Kokalj je predstavil delo društva v lanskem letu in načrt dela za letošnje leto: »Pripravili smo pustno maškarado, skupaj s člani KTD Pod krivo jelko izlet na grad Strmol, skupaj z lovci očiščevalno akcijo, zaščitili smo muzej­sko lokomotivo, jeseni pa pripravili kulturno-zabavno prireditev Najlepše je doma. Dobro so zaživela potopisna, etnološka in domoznanska predavanja. Udeleževalo se jih od trideset do petinšestdeset poslušalcev, od tega kakih deset odstotkov iz drugih občin. Del spletne strani društva, informacije za turiste, prevajamo v angleški in nemški jezik.« Od gostov so se k besedi oglasili: Ivan Meglič, predsed­ nik KTD Pod Krivo jelko in Gorenjske turistične zveze, Franc Zadnikar, predsednik društva Oldtimer, Drago Papler, pred­ stavnik TD Kokrica, Marko Kogovšek, predstavnik TD Šenčur in Jure Renko, podžupan Občine Naklo.

Aleš Kokalj je povedal, da bomo v letošnjem letu nadalje­ vali z že uveljavljenimi prireditvami in predavanji. O doga­ janju bomo občane obveščali preko spletne strani društva, v Gorenjskem glasu in v Glasu občine Naklo. Člani, ki so se priglasili k besedi, so izpostavili pomanj­ kanje predstavitvenega materiala in premajhno zanimanje mladih za društveno življenje. Med željami so poudarili plodnejše sodelovanje z občino in šolo.

Sicer pa člani Turističnega društva Naklo od izida zadnje številke Glasa občine Naklo nismo počivali.

14. januarja smo začeli s spomladanskim delom preda­ vanj. Prvi se je v Naklem oglasil naš stari znanec Janez Pret­ nar iz Radovljice. Predstavil nam je Bolgarijo, deželo Bal­ kana.

27. januarja je Kranjčan Davorin Preisinger predstavil potovanje po Bližnjem vzhodu in Kavkazu. S prijatelji so obiskali so Turčijo, Armenijo in Gruzijo.

10. februarja je Damijan Janežič ob stoletnici smrti pred­ stavil enega od štirih najpomembnejših Naklancev, kipar­ ja, rezbarja in kamnoseka Jožefa Pavlina. Obenem je bila odprta razstava Sledi njegovega dela še živijo.

18. februarja je Naklanec Uroš Štilec predstavil pohod na tretjo najvišjo goro na svetu Kangčendzenga v Himalaji.

24. februarja je Naklanec Metod Pavlin zavrtel film o glavnem mestu Belgije in Evrope Bruslju. Film je posnel sam.

Na pustno soboto, 14. februarja smo ob denarni podpori Občine Naklo pripravili tradicionalni pustni sprevod po Na­ klem.

7. marca se nas je 56 Naklancev in Dupljancev odpravilo na domoznanski izlet v srednjeveško Škofjo Loko. Ogleda­ li smo si staro mestno jedro in zbirke Loškega muzeja na loškem gradu.

Potem ko smo v Turističnem društvu Naklo ugotovili, da Občina Naklo na sejmu Turizem in prosti čas ne bo zastopa­ na, smo se povezali z Gorenjsko turistično zvezo. Njeni sek­ retarki Mirjam Pavlič smo pripravili nekaj prospektov, v so­ boto pa sva se na sejem odpravila predstavnika Turističnega društva tajnik Damijan Janežič in član upravnega odbora David Podobnik. Pri pripravi prospektov smo ugotovili, da gre povečini za zadnje izvode.

Sredi januarja je Regionalna destinacijska organizacija s sedežem na Bledu predstavila turistični katalog Okusi Go­ renjske. V njem je predstavljena tudi Občina Naklo.

Več fotografij in daljše zapise o prireditvah si lahko ogle­ date na spletni strani Turističnega društva Naklo.

Na sejmu Turizem in prosti čas smo predstavili naravne in kulturne lepote občine Naklo.

Foto: David Podobnik

Naklanec Uroš Štilec je predstavil pohod pod tretjo najvišjo goro na svetu.

Foto: Damijan Janežič

8 Glas občine Naklo marec 2015

i z na še srenje

Moto društvo Oldtimer Naklo

Pred jubilejno 20. parado starodobnikov Janez Legat, tajnik MDO Naklo

V

zadovoljstvo nam je, da se je naša prireditev uveljavila v slovenskem prostoru in tudi izven meja naše dežele.

Lep prisrčen pozdrav tudi z naše old­ timerske strani. Prvi topli pomladanski žarki nam napovedujejo, da se zim­ ska mirujoča sezona za nas motoriste počasi izteka. Sedaj so na vrsti še zad­ nja servisiranja, morda tudi barvanja starodobnih lepotcev na dveh ali štirih kolesih. V društvu smo uspešno zaključili preteklo leto, kar so v mesecu januarju na občnem zboru potrdili vsi navzoči člani. Že pred novoletnimi prazniki je upravni odbor našega društva pričel z delom za letošnje leto, kajti potrebno je bilo vložiti že prve prošnje za dovoljenja, izvedbe letošnje jubilejne razstave in parade starodob­ nikov Naklo 2015, ki je tokrat jubilejna dvajseta po vrsti. V vseh dvajsetih letih se je zakon o društvih postopoma tako spreminjal, da smo danes upravičeno ponosni, da takšno prireditev sploh še lahko organiziramo, saj je za mnoga dela potrebno najeti za to pooblaščene izvajalce, kar je povezano

z velikimi finančnimi stroški. Volje nam pa do danes tudi še ni zmanjkalo, kljub ponižnim prošnjam na razne državne institucije za pridobitev dovoljenj. Za lansko prireditev smo namreč potre­ bovali kar 36 takšnih dovoljenj, s tem da nobeno ni podarjeno, prav vsako dovoljenje je potrebno plačati. Da pa vse to zmoremo, se lahko zahvalimo le požrtvovalnim članom društva, ki to opravimo z roko v roki in seveda z že prej omenjeno dobro voljo s pridihom kančka gorenjske trme.

Moto društvo Oldtimer Naklo je bilo ustanovljeno pred sedemnajstimi leti, z namenom ohranjanja premične kulturne dediščine na področju moto športa v naši bližnji in širši okolici občine Naklo. S tem je povezano tudi prioritetno delo našega društva, kot je organizacija tradicionalne prvomaj­ ske parade po vaseh občine Naklo in njene bližnje okolice, katere se iz leta v leto udeleži vedno več entuziastov

starodobne tehnike na dveh ali štirih kolesih in ki v Naklo privabi veliko število obiskovalcev. V zadnjih letih nam kljub raznim spremembam za­ kona o varnosti v cestnem prometu uspe parado speljati tudi po sosednjih občinah, saj s tem ugodimo želji marsi­ katerega udeleženca po večjem številu prevoženih kilometrov. V zadovoljstvo nam je, da se je naša prireditev uve­ ljavila v slovenskem prostoru in tudi izven meja naše dežele, saj v Naklo prihajajo udeleženci tudi iz zamejstva.

Ne nazadnje je namen našega društva druženje spoznavanje ter izmenjava nasvetov in izkušenj med člani pri vožnjah, največ pa pri restavratorstvu in obnovi starodobnih vozil.

Dovolite, da vas ob tej priložnosti lepo povabim v sam center Nakla na jubilejno dvajseto razstavo in parado naklo 2015, ki bo v petek, 1. maja od 8. do 10. ure. Najprej na start, potem še na zaključek od 13. naprej.

marec 2015

Glas občine Naklo 9

i z na še srenje

V olimpijskem duhu naprej Neža Rozman

Za člani prostovoljnega gasilskega društva Duplje je pes­ tro, dogodivščin polno in uspešno leto. Ker smo pred dvema letoma kupili nov gasilski avtomobil in ker si vedno želimo izpolnjevati nove cilje in nadgrajevati svojo dejavnost, smo se v letu 2014 odločili, da pričnemo z gradnjo prizidka k že obstoječi stavbi gasilskega doma, natančneje k garaži.

Po nakupu že omenjenega vozila se je pojavila potreba po dodatnem prostoru za shranjevanje opreme in parkirišču za novo pridobitev. Trenutno je vozilo shranjeno v stari garaži v gasilskem domu, kjer so zdaj natrpani trije avtomobili, to pa ne omogoča, da bi se operativci normalno gibali po garaži in dostopali do opreme. Vsekakor je projekt obre­ menil proračun društva in pa naše člane, ki so pomagali pri dosedanjem delu na prizidku. Želja po druženju s sovaščani na tradicionalnih skokih za Bidetov pokal nas je gnala, da ga tudi letos organiziramo.

Tokrat popolnoma pod vodstvom in odgovornostjo društva, saj smo si želeli izkupiček od prireditve porabiti za gradnjo prizidka. Po športnem delu je sledila zabava pod šotorom s skupino Joške v`n. Kljub nekoliko nizkim temperaturam in pomanjkanju snega smo prireditev izpeljali po naših pričakovanjih in presegli pričakovanja marsikoga. Udeležili so se je vaščani, prihajali pa so tudi ljudje iz okoliških krajev, da si pogledajo dupljanske skakalne legende.

Vendar pri vsej zabavi in delu nismo pozabili na prvotni namen gasilstva. Biti na voljo sovaščanom, jim pomagati v

hudih trenutkih in jim tudi sicer priskočiti na pomoč. Redno smo kontrolirali požarne bazene in hidrantne omarice ter pomanjkljivosti sproti odpravljali. Organizirali pa smo tudi pregled ročnih gasilskih aparatov. Da bi bila vsa oprema popolna in pripravljena na neljube slučaje, smo je nekaj dokupili, staro pa obnovili. V preteklem letu smo imeli 10 intervencij, v začetku leta pa nam jo je zagodel žled, pri sanaciji katerega smo sodelovali. Za pomoč pri odpravljanju posledic žledoloma se je ekipa naših gasilcev odpravila tudi v Loško dolino. Naši člani pa so sodelovali tudi pri organi­ zaciji prireditev po vasi in občini. Da bi v prihodnjih letih za varnost še bolje poskrbeli, so se naši člani izobraževali na različnih področjih in si pridobili specialnosti, kot so delo z nevarnimi snovmi, tehnično reševanje, IDA (delo z dihalnim aparatom) in še nekaj drugih.

Izjemno pomembno pa se nam zdi delo z mladino, saj ver­ jamemo v stari rek: »Na mladih svet stoji.« Na njih bo vse­ kakor stal gasilski svet, saj bojo tako nadaljevali dolgoletno tradicijo društva (naslednje leto bomo praznovali 110-let­ nico obstoja). Mentorji, ki se dvakrat tedensko dobivajo z otroki in jim želijo vcepiti gasilske vrednote, so jim pripravili zanimive dejavnosti, ki so pritegnile njihovo pozor­nost.

V našem društvu velja olimpijska filozofija, ki pravi, da je važno sodelovati in ne zmagati. S tem motom se lotevamo tudi dela z mladino. Ni toliko poudarka na tekmovanjih in na zmagah, temveč na kakovostnem delu in učenju novih veščin. Teh pa se v PGD Duplje otroci naučijo skozi igro. Da smo vse leto zelo pridni, smo želeli pokazati tudi staršem in drugim članom, zato so otroci letos pripravili kratko dram­ sko igrico, ki so jo zaigrali na otroškem občnem zboru in na občnem zboru članov.

Izjemno ponosni smo na to, da se naši člani izobražujejo in redno udeležujejo intervencij, kamor povečini prihaja­ mo v največjem številu. Letos pa so se znova združile tudi članice, ki so s svojo desetino nastopile tudi na občinskem tekmovanju. Vsem članom in sovaščanom se upravni odbor PGD Duplje iskreno zahvaljuje za pomoč in sodelovanje, vsem občanom pa želi čim manj intervencij tudi v nasled­ njem letu. Na pomoč!

Solidarnost Nataša Bernard

V današnji družbi, ko smo si ljudje, pogosto celo sosedje, med seboj lahko precej odtujeni, mi je dogodek, ki sem ga doživela to zimo v Naklem, segel v srce. Ko sem želela parkirati pred hišo staršev, me je na dvorišču pozdravila vesela druščina naših sosedov. Vsak s svojo lopato v rokah.

Mojemu očetu, ki je imel že nekaj mesecev poškodovano nogo, so solidarno, brez kakršnekoli prošnje, priskočili na pomoč pri kidanju snega. Bila sem prijetno presenečena.

Taki dogodki so redki, a navdajajo z upanjem. Med vsemi nami se je čutila povezanost, hvaležnost in veselje ob za­

10 Glas občine Naklo marec 2015

vedanju, da smo sosedje, da si pomagamo, da nam ni vse­ eno za sočloveka. Odločili smo se, da ta lep dogodek de­ limo tudi z soobčani.

v spom i n

V spomin

Vinko Gale (1933-2014) Brane Teran

Bila je nedelja, 16. decembra 2014.

Mitja (predsednik PGD Naklo) me pokliče in sporoči žalostno vest, da nas je za vedno zapustil častni predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Na­ klo in častni predsednik Gasilske zveze Naklo. Šokantna, a glede na njegovo zdravstveno stanje tudi nekoliko s črno slutnjo v srcu pričakovana novica.

A kljub vsemu, težko je tisti prvi hip dojeti in sprejeti, da človeka, prijatelja in tovariša iz gasilskih vrst ni več med nami.

Sredi poletja, 12. julija 1933, je Vinko ugledal luč sveta kot drugi otrok v delavsko-kmečki družini očeta Franca in matere Marije. Pomlad življenja je preživljal v krogu svoje družine, nekaj pa tudi kot pastirček na Andrejčevi kmetiji v Žejah. Osnovno šolo je obisko­val med leti 1942 in 1946, nekaj v Dupljah, nekaj v Naklem. Kot mlade­ ga fanta ga je zanimalo gradbeništvo, zato se je na gradbeni poklicni šoli v Kranju izučil za tesarja, nato pa nadalje­ val šolanje še na tesarski delovodski šoli v Ljubljani. Po končanem šolanju se je leta 1951 zaposlil v kranjskem podjetju Splošno gradbeno podjetje Projekt, kasneje Gradbinec Kranj.

Družinsko gnezdo si je pričel spletati leta 1958, ko se je poročil s Frančiško Markič. V zakonu so se jima rodili trije sinovi in dve hčeri. Leta 1970 se je z družino iz rojstne domačije preselil v novo zgrajeno hišo na Stari cesti v Na­ klem, kjer je skupaj s soprogo živel do konca.

V svojih aktivnih letih je bil poklicno zelo uspešen. Kot delovodja različnih, predvsem gradbenih skupin, je svo­ je znanje, mojstrstvo, marljivost in voditeljske sposobnosti izkazoval na mnogih, tudi zelo zahtevnih objektih doma in na tujem, kot so: RTC Krvavec (TV-stolp, objekti žičnic), avtocest­ ni most pri Slunju čez reko Korano, mostovi in nadvozi na avtocestnem odseku Naklo–Tržič, zaključna dela v hotelu Hilton v Turčiji, počitniški ob­ jekti na brionskih otokih …). Leta 1990

se je v starosti 57 let po 39 letih službe upokojil. Še bolj kot poklicni pa je za nas gasilce pomemben njegov velik gasil­ ski opus na vseh področjih delovanja.

V gasilske vrste je kot 15-letnik vsto­ pil leta 1948 in kmalu opravil tudi izpit za gasilca. Želja po pridobivanju dodatnih znanj je botrovala odločitvi, da se je kmalu po poroki v letu 1958 odločil za odhod v gasilsko šolo v Medvodah. V šali mi je večkrat pove­ dal, da ga je žena Francka takrat kot mladoporočenca večkrat vprašala: Ali jaz ali gasilci? Odgovoril mi je: »Iz­ bral sem ženo, ampak v gasilsko šolo sem pa tudi odšel.« Tako je leta 1959 opravil trimesečni tečaj za gasilskega podčastnika. To je bila osnova za nje­ govo kasnejše usposabljanje in s tem opravljanje pomembnih funkcij na različnih nivojih gasilske organizacije. Žena Francka pa ga je v vsej njegovi gasilski karieri v celoti podpirala.

Usposabljal se je takole: 1959 – tečaj za gasilskega podčastnika, 1975 – tečaj za gasilskega častnika, 1981 – tečaj za višjega gasilskega častnika, 1969 – tečaj za strojnika, 1981 – izpit za republiškega sodnika gasilsko športnih disciplin.

V različnih obdobjih je opravljal na­ slednje funkcije: Operativne funkcije: 1966–1979: poveljnik gasilskega društva Naklo, 1974–1977: podpoveljnik sektorja (II)

v OGZ Kranj – sedanja občina Na­ klo, 1977–1995: poveljnik sektorja (II) v OGZ Kranj – sedanja občina Naklo, 1984–1989: podpoveljnik OGZ Kranj, 1995–2004: podpoveljnik OGP Naklo.

Organizacijske funkcije: 1984– 2007: predsednik PGD Naklo, 1989– 1995: predsednik komisije za veterane pri OGZ Kranj, 1998–2003: predsednik GZ Kranj, 1998: predsedujoči RS GZ Gorenjske, 2004–2008: predsednik GZ Naklo.

V času njegovega aktivnega delo­ vanja je Vinko v svojem matičnem društvu pustil neizbrisen pečat. Vedno je stremel k napredku in ustvarjanju čim boljših pogojev za opravljanje gasilske službe. Bil je aktiven na organizacij­ skem področju, predvsem pri gradnji in obnovi gasilskega doma in nabavi nove opreme. V obdobju poveljevanja društvu se je le-to opremilo z za tiste čase dobro zaščitno in reševalno opre­ mo, novo motorno brizgalno, največ pa je takrat pomenila pridobitev prve­ ga orodnega vozila IMV 1600. Brez njegovega prispevka si je težko pred­ stavljati večkratne popolne prenove gasilskega doma in izgradnjo novega prizidka. Prav tako tudi nabave zdaj že odsluženega TAM-a v letu 1990 in v letu 2000 še gasilskega vozila GVC 16/24, ki še danes predstavlja glavno udarno silo osrednje občinske enote v okviru GZ Naklo.

Neprecenljiva je tudi njegova vlo­ ga izven društva. V dobrobit gasil­ stva je prevzemal dolžnosti in aktivno sodeloval tudi na nivoju Občinske gasilske zveze Kranj, v Regijskem svetu gasilskih zvez Gorenjske, bil pa je tudi eden pobudnikov in ustanoviteljev Gasilske zveze Naklo. Leta 2004 je postal tudi njen prvi predsednik. Prav tako je bil kot poveljnik dolga leta ak­ tiven tudi v Civilni zaščiti Naklo.

Za svoje delo na področju zaščite in reševanja je prejel številna priznanja in odlikovanja. Naj naštejem nekaj najpomembnejših: --Priznanja in značke za dolgoletno marec 2015

Glas občine Naklo 11

v spom i n članstvo (10, 20, 30, 40, 50, 60 let) – zadnjo leta 2008 --Priznanje in značko za 40-letno opravljanje dela v operativi – leta 2000 --Plaketa in značka gasilca veterana --Priznanje Gasilske zveze Kranj III. stopnje – leta 1979 --Priznanje Gasilske zveze Kranj II. stopnje – leta 1980 --Priznanje Gasilske zveze Kranj I. stopnje – leta 1981 --Gasilska plamenica II. stopnje – leta 1980 --Gasilska plamenica I. stopnje – leta 1988 --Odlikovanje za posebne zasluge – leta 2000 --Srebrna plaketa Občine Naklo – leta 2004 --Bronasti znak Civilne zaščite – leta 2007 --Zlata plaketa Občine Naklo – leta 2008 Nagrada za njegovo življenjsko delo

OTVORITEV PROJEKTNE PISARNE

Pod okriljem občine Naklo v sre­ do, 8. aprila, poskusno odpira svoja vrata projektna pisarna. Pro­jektna pisarna je namenjena občanom občine Naklo. V njej bodo nudili informacije gradbeniki, projektanti, arhitekti, pravniki, bančniki … z na­

gl a s je drugi obr a z

Podelitev priznanja Kipec gasilca – XV. Kongres GZS, Krško 2008 (Vinko Gale je peti z leve). na področju zaščite in reševanja pa je bila prav gotovo podelitev Kipca gasilca leta 2008 na XV. Kongresu GZ Slovenije v Krškem. To je drugo najvišje državno priznanje, ki se podeljuje.

In potem je prišla zima. Zima v leto 2014 in zima v življenje našega gasil­ skega tovariša Vinka Galeta. Odšel je tiho, tišje od vsega, kar je pustil za se­ boj. Od njega smo se poslovili v četrtek, 18. 12. 2014 na pokopališču v Naklem.

Poslovili smo se od človeka, tovariša, ki je v življenju vedel, kaj je dolžnost, kaj beseda, kaj obljuba. Vsekakor nam je Vinko zapustil bogato zapuščino, s tem pa tudi obvezo, da sledimo nje­ govi poti in tako, kot ne bi on, tudi mi ne pokleknemo, ne prekinemo in ne odstopimo od prizadevanj, ki nam jih narekuje izvajanje gasilske službe.

menom iskanja rešitev s področja urbanizma, arhitekture, geodezi­ je, pravnih vprašanj, vezanih na zemljišča in možnostih kreditiranja.

Pisarna se nahaja v kletnih prostorih Občine in bo odprta vsako sredo od 16 do 17 h do 30. 6. 2015. Na spletni strani občine bo preko spletne ap­ likacije zaželeno rezervirati termin in

podati svoja vprašanja in predloge, tako da se bo projektna pisarna bolje pripravila na konkretnejše vse­ bine in čim prej nudila prave infor­ macije občanom. Na podlagi pred­ logov in vprašanj s strani občanov bi projektna pisarna skušala zago­ toviti sodelovanje s strokovnjaki z različnih področij. Vabljeni!

Vinko, hvala ti in počivaj v miru!

Ob skupnem delu še bolj povezana Damijan Janežič

K

onec lanskega leta sta Lado in Julka Erbežnik praznovala biserno poroko. Aprila bo Julka praznovala osemdesetletnico. Julka že petindvajset let deluje v upravnem odboru društev kot tajnica, zadnja leta pa predsednica. Lado je v društvenem življenju prisoten zadnja leta, sicer pa se je v življenju najdlje posvečal čevljarstvu, vinski trti in pridelavi cvička. Kljub letom ne odnehata.

Julka, Naklanci vas poznamo kot domačinko. Menda pa ste se v Naklo priselili?

Drži. Ko sem bila stara dve leti se je naša družina v Naklo priselila. Starša sta na današnji Stari cesti v Naklem zgradila hišo. Pred tem smo stano­ vali v Rožmanovi hiši v Strahinju. Pri naši novi hiši v Naklem so rekli Pr Klemenovmo Mih. To pa zato, ker je

12 Glas občine Naklo marec 2015

bilo očetu ime Miha, doma pa je bil na Klemenovi kmetiji v Strahinju. Oče je bil znan čevljar. Čevljarsko obrt je odprl kmalu po prvi svetovni vojni in jo potem imel še po drugi vojni. Imel je več pomočnikov, tudi do osem. Delal je za Čevljarsko zadrugo v Kranju, ki je bila del Konzorcija Gorenjska. Čevljarja sta bila tudi dva očetova brata Janez in Andrej. Mama Manca je bila doma

s Trstenika. Priučila se je za prešivalko in pomagala očetu pri izdelavi čevljev.

V naši družini je bilo šest otrok. Trije še živimo. Ko sem končala osnovno šolo, sem se šla učit za krojačico. Šest let sem bila zaposlena v Tržiču in v Kran­ ju. Potem sem se vpisala na srednjo komercialno šolo. Nato sem bila za­ poslena na Zavarovalnici Triglav, enoti v Kranju, kjer sem dočakala upokojitev.

gl a s je drugi obr a z Lado, že dolgo vas imamo Naklanci za svojega, pa ste od drugod prišli na Gorenjsko. Kaj vas je pripeljalo v Naklo?

Na Gorenjsko sem prišel zaradi dela.

Pri nas ni bilo industrije, tako tudi za­ poslitve ni bilo mogoče najti. Otroštvo sem preživel v Gorenjem Polju pri Do­ lenjskih Toplicah. Doma sta starša ime­ la kmetijo. V naši družini je bilo devet otrok. Leta 1946 sem prišel na Cegel­ nico k bratu Francu, ki se je priženil k Bidet. V začetku sem stanoval pri njem. Na borzi dela so mi ponudili delo v enem od tekstilnih podjetij v Kranju. Jaz pa sem jim dejal: »Rad bi se kaj izučil.« Dobil sem delo v Čevljarski zadrugi v Kranju. Tako sem postal čevljarski vajenec. Leta 1947 sem nare­ dil pomočniški izpit. Leta 1948 sem odšel na služenje vojaškega roka v Beograd. Bil sem tri leta vojak v Titovi gardi. Leta 1951 sem se za sedem let zaposlil pri Mihu Černilcu, po domače Klemenovmo Mih v Naklem. V tem času sem se spoprijateljil z Julko in se nato z njo poročil. Upokojitev sem dočakal v Planiki.

Julka, že dolgo vas poznamo kot prizadevno društveno delavko.

Kako vas je pot pripeljala v društva?

Konec leta 1979 me je prvi pred­ sednik Kinološkega društva Naklo Milan Pagon prosil, če bi prevzela delo tajnice. Ker imam rada živali, hišo pa sva tudi že dogradila, sem privolila. Odtlej imava tudi midva z Ladom že štiri psička pasme pudelj.

Delo taj­nice kinološkega društva sem oprav­ljala deset let. Leta 1992 me je, danes že pokoj­ni Marjan Kalan prosil, da bi prevzela tajniško mesto v Turističnem društvu Naklo. Na tem mestu sem vztra­jala dvanajst let. Ko je predsedniško mesto prevzela Mara Črnilec, smo začeli s pustno povorko, v katero smo vključili kurente s Ptuja.

Začeli smo z ocenjevanjem urejenosti hiš. Vključili so me v komisijo, v kate­ ri sta bila še Mirko Poličar in Mara Črnilec. S kolesi ali z avtomobilom smo si ogledali celo občino. Več let sem pi­ sala priznanja in Mari pomagala pri or­ ganizaciji turističnega podmladka. Od leta 2001 smo več let pripravljali zelo odmevne velikonočne razstave. Da

društvo odlično dela, se morajo člani upravnega odbora odpovedati prostemu času in ve­ liko delati. Za prispe­ vek k razvoju turizma v Naklem sem leta 2003 od Gorenjske turistične zveze prejela priznanje.

Nikoli mi ni bilo žal, da sem bila članica uprav­ nega odbora obeh društev.

Tudi danes z Ladom ne počivata. Kaj vse vama zapolni upokojenski čas? Je res, da ga vama vedno zmanj­kuje?

Zagotovo. Veste upo­ kojenski pozdrav se gla­ si: »Nimam časa.« Že ko sem zaključila z delom v turističnem društvu sem rekla: »Prav je, da delo v društvih prevzamejo mlajši od mene.« Toda leta 2011 me je za rokav pocukal predsednik občinske Organizacije borcev za vrednote NOB Naklo Jože Kašpar. Predlagal je, da bi napisala kak zapisnik sestanka. Leto zatem, ko je Jože zaradi starostnih težav odstopil z mesta predsednika, je za leto dni prevzel mesto predsednika g. Lojze Podgoršek. Nato so ponovno iskali predsednika. Ena od kandidatov na občnem zboru sem bila tudi jaz. Na glasovanju so me člani izvolili. Zdaj oba z Ladom sodelujeva pri delu organi­ zacije. Občinska Organizacija borcev za vrednote NOB Naklo ima na skrbi spo­minska obeležja druge svetovne vojne v Naklem (pri nekdanjem vrtcu), na Okroglem, v Strahinju, v Podbrez­ jah (pri osnovni šoli) in v Gobovcah.

Spomenik talcem v bistriškem klancu ima na skrbi Občina Naklo. Žal so van­ dali lani ukradli spominsko znamenje – bronasto plastiko v obliki trnovega cveta. Pri obnovi spominskih znamenj nam z denarjem na pomoč vedno priskoči Občina. Lado se s praporom udeležuje spominskih proslav na Go­ renjskem. Navadno ga spremljam in tako oba prisostvujeva proslavi v spomin padlim partizanom ali tal­

cem. Za prizadevno delo praporščaka je Lado lani prejel priznanje odbora skupnosti borcev Prešernove brigade.

Več kot dvajset let sem že članica mešanega pevskega zbora Dobrava Naklo. V zimskem času rada hodim na telovadbo v Osnovno šolo Naklo.

Lado: Kot šestnajstleten fantič sem se pridružil partizanskemu gibanju.

Bil sem terenec. V partizanih so bili še štirje bratje. Dva sta padla leta 1942.

Sicer pa sem že več kot trideset let tudi vinogradnik. Po starših sem pode­ doval vinograd. Velik je 20 arov in na njem raste okoli tisoč trt. Na parceli stoji stara zidanica, ki sva jo z Julko nekoliko prenovila in nama služi za prenočevanje. Z vinogradom je kar nekaj dela. Od pomladi do jeseni se morava vsakih štirinajst dni zapeljati na Dolenjsko in postoriti vsa potreb­ na dela. Spomladi ostanem v vino­ gradu več kot teden dni, da opravim najnujnejša dela. Ko pa jeseni delo zaključim, pride sv. Martin in krsti novo vino. In potem imava z Julko pri roki domače zdravilo za celo leto. Če se boste oglasili pri nama, bova kozarček cvička ponudila tudi vam.

marec 2015

Glas občine Naklo 13

sredic a

Ob materinskem dnevu

Mama je kot glasba Andreja Kosec

T

ako bi lahko povzela rdečo nit ponedeljkove prireditve, ki so jo ob prazniku mamic pripravili učenci OŠ Naklo z mentorji in avtorici prireditve Nataša Zaletelj in Andreja Grašič.

Bobnanje na žoge s kuhalnicami, v ozadju pevski zbor in Lenart na pravih bobnih.

Sproščeno prireditev v polni telovadnici šole sta vodila »Lojze in Francka«, ki sta si prišla ogledat proslavo. V po­ govoru o tem, kako hitro se spreminja svet in otroci v njem, sta pricapljala na oder, poln pisanih nageljnov, z Avsenikovo legendarno Golico pa priklicala folklorno skupino Podkuca.

Nagajivo, izredno veselo in energično vzdušje je takoj prev­ zelo tudi zbrano občinstvo, ki je celo uro ploskalo, se sme­ jalo in zibalo v tonih glasbe ansambla Avsenik, ki je pove­ zovala vse dogajanje. Zakaj sta se avtorici odločili tako?

Ker, kot je povedala Nataša Zaletelj, »smo hoteli narediti prireditev na osnovi slovenske glasbe, ki živi z nami in tako blizu, v Begunjah«.

Učenke in učenci so se v svoje vloge vživeli tako prepričljivo, kot bi to počeli vsak dan. »Snemalec in novinarka« sta na ulici lovila mimoidoče in jih intervjuvala o tem, če vejo, ali je danes kakšen poseben dan. Tako smo med drugim slišali pesem, namenjeno mamici, in srečali župana Marka Mrav­ ljo, ki je peljal na sprehod svojo vnukinjo. V intervjuju je povedal, da je »najlepši dogodek rojstvo otroka« in poz­ val otroke, naj nikoli ne pozabijo, kaj in koliko jim mamice pomenijo.

Plesna skupina najmlajših je simpatično odplesala ples mamic z vozički in dojenčki na melodijo Tudi ti nekoč boš mamica postala, brez Avsenikove Planice z mladimi skakalci pa tudi ni šlo. Za presenečenje in poslastico pa sta Lojze

Mestna knjižnica Kranj, oddelek Naklo, (star­šem) priporoča kakovostno branje Pripravila Dita Urh

Amy Chua: Bojna pesem mame tigrice Amy Chua trdi, da zahodnjaški starši poskušajo spoš­ tovati in vzgajati otrokovo individualnost, medtem ko ki­ tajski verjamejo, da najboljše pripravijo otroke za prihod­ nost, če jih oborožijo s spretnostmi, z močnimi delovnimi navadami in s samozavestjo. Amy odkrito spregovori tudi

14 Glas občine Naklo marec 2015

Foto: Matjaž Zupin Muzik

Francka in Lojze s Sašom Avsenikom. Foto: Matjaž Zupin Muzik in Francka ob koncu na oder povabila Saša Avsenika, ki je spremljal prireditev v prvi vrsti. Po Franckinih besedah je »v živo še bl fejst!« Sprva je dejal, da je brez besed ob vide­ nem, da pa je vse posnel za svojega očeta. In da je glasba čudovita stvar, ki povezuje ljudi. V dar je dobil šopek rož in sliko z motivom otrok.

Obdarovane pa so bile tudi vse mamice in žene, in sicer so jim nastopajoči poklonili dišeče lončne nageljčke, ki jih je prispevala Občina Naklo.

Prireditev je res izzvenela v srčnem vzdušju, kakršna bi tudi vedno morala biti vez med starši in otroki. o vseh neverjetnih in srce parajočih posledi­cah svoje iz­ bire – vzgoje na kitajski način.

J. M. G. Le Clézio: Afričan Avtobiografski roman Afričan je avtorjeva refleksija o lastnem otroštvu, ko je pri osmih letih zapustil rodno Nico ter s svojo materjo in bratom za krajši čas odšel k svojemu očetu v Afriko. Knjiga je zlasti poklon avtorjevemu očetu, ki ga v romanu opisuje kot tujca, saj je bil večji del njegovega otroštva daleč stran od družine, vendar je do njega kljub temu čutil veliko spoštovanje in ljubezen.

kulturn i odme v

Večer prijateljstva, slovenstva in literature Daca Perne

L

ani v decembru smo se poslovili kot prijatelji in letos nov dogodek začeli v znamenju prijateljstva in z izdajo nove knjige v ciklu Znameniti Podbrežani.

Ker se naša želja po odprtju spominske sobe pisateljici Mimi Malenšek do želenega datuma ob letošnjem kul­ turnem prazniku ni mogla uresničiti, smo se še v zadnjem trenutku odločili za izdajo poezije Branka Jegliča, kar je bilo planirano že v lanskem letu, a zaradi bolezni odloženo. Čas, ki je bil na razpolago, je terjal hitre odločitve in še hitrejše timsko delo. Prvotno idejo o 50 straneh zbrane Brankove poezije s strani Srečka Kosovela v rokopisu njegove matere Marije smo prekoračili kar trikratno. Gospa Beatrice Jeglič je hranila obširno gradivo in še nekaj dodala na novo, Nataša Kne Leben je iskala podatke v mnogih slovenskih delih, ki so se dotikala Kosovela in Jegliča, njeni dijaki 3. letni­ ka mednarodne mature Gimnazije Kranj pa so neutrudno prepisovali. Knjigo je sproti lektoriral dr. Jože Gasperič, ob­ likoval Matic Šefer in počasi je dobivala končno podobo, še posebej, ko je bila že znana naslovnica, ki jo je potrebno videti tudi v simbolnem pomenu.

Vseslovenski literarni projekt so predstavili osnovnošolci iz PŠ Kovor, gimnazijci tretjega letnika mednarodne mature iz Kranja in literarna pev­ ska skupina KD Tabor.

Ob že znanih podatkih o Branko Jegliču, da se je rodil 17. februarja 1903 v Gorici in umrl 5. septembra 1920, da je pokopan je v Podbrezjah in je bil njegov oče Andraž Jeglič pravnik iz Podbrezij, da se je družina v Podbrezje pogosto zatekala pred viharjem prve svetovne vojne ali pa je Branko v Podbrezjah preživljal počitnice, da se je pod sonete pod­ pisoval s psevdonimom »Podbreški«, se je ob pripravi knji­ ge odstiralo neodstrto. Jeglič je bil svobodomiseln, nena­ vadno zrel mlad mož, vizionar, ki je nagovarjal slovenski narod k enotnosti in složnosti, da bi se lahko dvignil iz svo­

jega tisočletnega suženjstva, kot se je izrazil. Vzporednice s Prešernom so se kazale kar same od sebe in prav tako vzporednice z njegovim prijateljstvom z Matijo Čopom, tako kot Jegličeve s Kosovelom. »Ti dve prijateljstvi bosta rdeča nit prireditve ob kulturnem prazniku,« smo rekli in gradili naprej. Povezovali in pripravljali smo nastopajoče iz treh koncev. Naše osnovnošolce iz PŠ Podbrezje, gimnazij­ ce tretjega letnika mednarodne mature iz Kranja in literar­ no pevsko skupino KD Tabor. Mladi so se prvič srečali na generalki in vedeli smo, da bosta energija in srčnost zmogli narediti prireditev, ki bo imela dušo, kot se je naslednji dan izrazila neka gostja. Odlično sta svojo vlogo opravila tudi tonski mojster in mojster luči, saj je bilo potrebno izmenično osvetljevati tri prizorišča skozi pet prizorov. V nabito polni dvorani so mladi skozi branje del Franceta Prešerna, Matije Čopa, Srečka Kosovela ter seveda Branka Jegliča predstavili njihov odnos do poezije, umetnosti, slovenstva, aktivizma in ljubezni pokazali, da so bili kljub različnim obdobjem somišljeniki.

Velikan slovenske ekspre­sio­nistične poezije Srečko Kosovel je bil sorodna duša Podbrežana Branka Jegliča.

Branko Jeglič je bil Kosovelov mladostni in literarni men­ tor. Spoznala sta se, ko je leto dni mlajši Brankov brat

Prijatelja Prešeren in Čop zatopljena v pogovor. marec 2015

Glas občine Naklo 15

kulturn i odme v Sergej domov pripeljal sošolca Srečka in nemudoma sta se dva duhova, dve duši prepoznali. Navduševala sta se nad enakimi stvarmi, nad umetnostjo v vseh oblikah, Jeglič je bil odličen pia­ nist, ki je celo skladal melodije in se z vso strastjo predajal glasbi, najraje je imel Beethovna in Chopina. Kosovel je igral violino, Jeglič se je preizkušal tudi v slikarstvu, oba je družila želja po obilnem branju. Ujela sta se pri delovni etiki. Srečko Kosovel je pisal in objavljal že prej, a pod vplivom Branka Jegliča se je bolj začel zavedati političnih in družbenih razmer. Kar težko si danes zamišljamo, kako mlada sta bila, saj jima je bilo petnajst in šestnajst let, pa sta se že izkazala z močno družbeno angažiranostjo in ustvarila tako bo­ gato literarno zapuščino. V dijaškem krožku Kres, ki ga je ustanovil Jeglič leta 1918 in združeval dijake s takratne ljubljanske realke, so objavljali prozo in poezijo in se zavzemali za združeno Slovenijo. Potem smo v kratkem in­ tervjuju z Natašo Kne Leben spoz­ navali Branka Jegliča še podrobneje, ko je pripovedovala, kako močno je vplival mladi Branko Jeglič na leto dni mlajšega Srečka Kosovela in kako never­jetno močno je postalo njuno kratko, devetmesečno prijateljstvo, ki se je Kosovelu zdelo kot devet sekund.

A žal je bilo prijateljstva, ki bi lahko postalo eno tistih plodnih prijateljstev, ki jih pozna slovenska literarna zgo­ dovina, nenadoma konec, ko je 17-let­ ni Jeglič leta 1920 nepričakovano umrl.

Zdelo se je, da ga je življenje dalo le za pokušino. Za njim so žalovali domači in prijatelji, posebej Kosovel.

KD Tabor je prvo izdalo Jegličevo literarno zapuščino z uvodno besedo Srečka Kosovela z naslovom Roža v viharju. S tem se je občina Naklo zapisala na li­ terarni zemljevid Slovenije.

Njegovo zbirko poezije in proze Roža v viharju je dve leti po njegovi smrti uredil in napisal uvod. Vse to je čakalo skoraj sto let, da je bilo naše društvo tisto, ki je pripravilo spominsko-doku­ mentarno izdajo, ki vsebuje prvič ob­ javljeno Jegličevo literarno zapuščino, kakor tudi prvič objavljeno uvodno besedo Srečka Kosovela. Z rokopisom

16 Glas občine Naklo marec 2015

Dr. Ana Jelnikar in Meta Kušar z gospo Beatrice Udovič Jeglič, Natašo Kne Leben in županom. matere Marije Jeglič, ki je sinove pesmi podpiral kulturne programe. Ja, ta pro­ skrbno prepisala, so se pod vodstvom gram je ta večer občino Naklo postavil prof. Nataše Kne Leben spopadli dijaki na slovenski literarni zemljevid. Roža v 3. letnika mednarodne mature Gimna­ viharju je prišla od tu in Srečko Koso­ zije Kranj, ki so stari prav toliko kot sta vel ji je dal ime. Prijatelju Branku je bila takrat Jeglič in Kosovel. nosil rdeče rože na grob in ga v zad­ Za konec prireditve smo prihranili njem nekrologu primerjal s prerano predstavitev knjige Roža v viharju. Ko uvelim cvetom. Zdaj pa je čutiti, kot da sta pred nami stali na odru Nataša je cvetne liste dvignil vihar. Naj bo to Kne Leben, ki jo je držala v roki, in ob knjiga in literarni vihar naj jo nese med njej gospa Beatrice Udovič Jeglič, brez ljudi. katere knjige ne bi bilo in ki ni mogla Vredno jo je vzeti v roke, da v Branku skriti veselja, so enaka čustva preveva­ Jegliču odkrivamo mladega človeka, la tudi nas ostale. Vedeli smo, da je pesnika, zagledanega v vse lepo in natis knjige dragocen, ker z njim Jeglič pozitivno, poosebljeno hrepenenje, končno prihaja v register sloven­skih dušo, ki si išče drug svet, svet bitij, ki se književnikov in bo zdaj njegovo delo še niso zavila v laž. Umrl je prekmalu, dostopno javnosti. Enakega mnenja da bi nam zapustil obširen pesniški ali je bil prof. Pibernik v pismu Nataši. pisateljski opus, ni pa umrl prekmalu, Tudi slovenski literati so vedeli za da nam ne bi tudi v naš čas poslal delo, saj je novico o knjigi na spletni sporočila in nas nekaj naučil. Najprej strani SlovLit objavil prof. Miran Hlad­ Kosovel in na predvečer kulturnega nik. Pred prireditvijo samo bili poleg praznika še Nataša, sta nam odkrivala pozdravnih pisem iz ministrstev in to občutljivo dušo, ki sporoča, kaj bi v literarnih društev posebej veseli pis­ življenju morali postavljati na mesto ma državljana Evrope in primorskega pred materialnim. Ja, pred kulturnim Slovenca Borisa Pahorja. Pesnik Tone praznikom smo slavili te vrednote.

Kuntner pa nam je poslal obsežno Da bi jih vedno! Tisti večer nam je sporočilo, ki pravi, da iz vsebinskega bilo v pomoč bogastvo sporočenega vabila veje iskrena mladostna preda­ iz naročja mladih. Vzeli smo, kar nam nost literaturi, prijateljstvu in sloven­ je bilo ponujeno v duhovno hrano, in stvu, saj sodelujejo mladi in mladost odnesli s seboj.

Podbrežani smo prepoznali poklon je upanje. Predsednica komisije za Kul­ turo v občini Naklo, Sandra Smodič, se Branka Jegliča vasi njegovega očeta in je v pozdravnem nagovoru dotaknila se mu poklonili nazaj.

Prešernovega lika, nekaterih znanih Podbrežanov in pohvalila delo društva.

Slavnostni govornik je bil župan Marko Mravlja, ki je spregovoril nekaj besed o prazniku in ob koncu zagotovil, da bo še naprej po svojih najboljših močeh

kulturn i odme v

Na večer najlepšega družinskega praznika zmagalo dobro

Plesno-glasbena pravljica in Snežak Daca Perne

N

a Taboru na prostem na božični večer uprizorjena glasbeno-plesna pravljica Snežak z večno dilemo med dobrim in slabim.

Ko skupina pridnih otrok naredi snežaka z vsemi potreb­ nimi dodatki zanj, ga nekoliko kasneje skupina porednih otrok začne zasmehovati. Najprej veseli snežak po nji­ hovem obisku postane žalosten in njegova pesem prav tako. Potolažiti ga želijo plešoče snežinke, toda njihov ples prekine snežna tromba, ki se spusti nad vas, ki jo hudo opustoši. Po vsem hudem, kar se jim je zgodilo, poredni otroci pridejo po tolažbo k Snežaku, ki jim poskuša poma­ gati. Pri tem pa se začnejo ogrevati srca otrok za dobro in prepoznajo razliko med obema poloma, ki se vedno borita v človeku. Sreča otrok je popolna, ko s svojim darom za revne otroke in pogovorom o božičnih simbolih začutijo tisto pravo toplino, ki jo prinaša božični večer in ko reče eden od otrok, da je to noč, ko nebo poljubi zemljo.

V pravljici je mnogo plesnih elementov, predvsem pa glasbenih, saj pojejo vsi. Še posebej veliko Gaja v vlogi snežaka, ki jo najprej pridni otroci dobesedno prikotalijo na sceno, potem mora v mrazu ves čas čisto mirno stati in še peti, medtem ko mu ves čas nagaja še korenčkov nos.

Mladi nastopajoči so predstavili večno dilemo med sla­ bim in dobrim, a na večer najlepšega družinskega praznika je zmagalo dobro. Tudi ‘ta poredni’ so se snežaku nazadnje zahvalili z besedami: »Naučil si nas, da dobrota ni sirota. In

Ples snežink da nihče ne more biti dober in prijazen namesto nas!« Pred nami je bilo še eno gostovanje na Visokem, medtem ko smo z igrico Snežak prvič gostovali v Kranju v OKC Krice Krace. Za nas je bila to še ena nova izkušnja, ki je še do­ datno motivirala mlade igralce. »Tokrat smo igrali v dvorani na toplem, a tudi mraz na prostem na Taboru nas ni preveč motil, saj nas je grela volja do igre,« so po uspeli ponovitvi povedale mlade igralke.

Prešeren dan Milan Debeljak

P

raznovanje Prešernovega dneva na Tabru je minilo v znamenju nikoli izpetih pesmi in z večno aktualnim sporočilom.

Vsa prejšnja prebiranja Prešernove poezije so se na Tabru vršila zunaj pod lipo. Lani pa je bil žled. In letos? »Zasliši na nebu se strašno vršenje …« Letos so njene veje nevarno ječale v vetru, tudi levi razbojnik na križu, ki v temeljih že popušča, se je majal sem ter tja. Leseni gašperček se je kakor vsako leto razdajal plamenom, ki so mu použivali življenje.

Nikogar ni bilo ob njem, ki bi se grel. V takšnem vremenu si pesem poišče toplo zavetje. Razživela se je v polni dvorani Pirčevega doma, ki je sprejel recitatorje in poslušalce.

Program je bil izbran. Enajst recitatorjev Zdravljice v enaj­ stih evropskih jezikih. Najlepša domovinska in ljubezenska lirika našega Poeta. Soneti nesreče. Pevcu. Glosa. Vsako leto Prešeren. Nikdar ga ne bomo zaobjeli in nikoli se ga ne bomo naveličali. S svojo zvestobo bi mu radi dopovedali, da je tudi naš rod še otrok njegovega upanja: »Vendár te bodo morebit’ ostale med njimi, ker njih poezije mile iz srca svoje so kali pognale.«

Na Taboru je Prešernove pesmi bral tudi Darko Đurič.

Foto: Joc Perne marec 2015

Glas občine Naklo 17

kulturn i odme v

Mladi bralci so letos Prešernovo Zdravljico prebrali v 11 jezikih.

In vmes, med pesmimi, pripoved o nastanku Zdravljice in o njeni poti, ki jo je prehodila med Slovenci in drugimi narodi do našega časa, ko jo lahko ponosno pojemo kot slovensko himno.

Prešeren dan! Ponosno-slovesno je ta dan v naših sr­ cih. Beseda je mila in prosojna, da skoznjo slišimo Duha, pa hkrati močnejša in vzdržljivejša kot vse drugo, kar si je izmislil človek. Kakor je Pesnika nagovorila po svoje, tudi v vsakem od nas budi drugačen odmev. Resnica in lepota sta v njej in obe je mogoče začutiti in ujeti v dlan.

Takšencoo-92x126mm-tisk.pdf dan pa še najmočneje začutimo, da je pesem vez 1 19/03/15 20:38 med ljudmi. Kako držimo drug z drugim, da se med re­

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

18 Glas občine Naklo marec 2015

Foto: Joc Perne

citacijo ne bi komu zataknilo! Kako smo veseli fig doktorja Franceta! Vsi smo pesniki! Beseda poje prav nam. Zato smo še dolgo ostali skupaj. Programa je že zdavnaj zmanjkalo, mi pa smo še kar prebirali Prešerna in se veselili njegove­ ga duha. Zavrteli smo krog celotnega Sonetnega venca, si deklamirali pesmi, ki se jih spominjamo iz šolskih dni. Na­ jedli smo se drobnih slaščic in izpili kuhano vino. Potem pa spet ven v mraz in burjo, ki je gradila zamete.

Tudi Pesnik je živel tako. Topli trenutki s pesmijo, njegovo ljubljenko, so minevali v žalost in nesrečo. A bolečina ga je spet gnala k njeni lepoti. Takšen je bil Prešeren. Iskal pa je dobro.

znan i nakl anc i

Kipar, rezbar in kamnosek Jožef Pavlin (1875–1914) Damijan Janežič

M

ojster Jožef Pavlin je umrl na bojišču prve svetovne vojne. Avgusta lani smo se spominjali stoletnice njegove smrti.

Jožef Pavlin, v literaturi tudi Josip, se je rodil 6. marca 1875 na Matijovčovi kmetiji v Malem Naklem. Prvo znanje je nabiral v ljudski šoli v Naklem. Nato se je pet let učil podobarske umetnosti pri Janezu Ivanu Vurniku v Radovljici.

Kot pomočnik je v Vurnikovi delavnici delal še leto in pol. Zatem se je vpisal na umetnostno-obrtno strokovno šolo v Ljubljani, kjer je končal 3. in 4. letnik pri slovenskem kiparju in profesorju Alojziju Ganglu.

Spomladi leta 1900 je spremljal moj­ stra Vurnika na potovanju po Italiji, jeseni pa je odšel na Dunaj in se tam nameraval vpisati na akademijo. Kljub temu da ga niso sprejeli, je pol leta poslušal predavanja iz anatomije.

je padel. Zadela ga je ruska granata pri mestu Przemyśl v Galiciji na jugu Poljske ob meji z Ukrajino.

Jožef Pavlin je kmalu pokazal izred­ no nadarjenost in mojster Vurnik ga je izbral za svojega prvega pomočnika.

Kot pomočnik je sodeloval pri izde­ lavi Marijinega oltarja v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici (1898), pri opremi romarske cerkve sv. Vida na Brezjah (1900–1911–1913), pri izde­ lavi kipov za glavni in stranska oltarja v župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu (1904–1905), pri izdelavi kipa Srca Je­ zusovega za Španovo kapelico v Na­ klem (1905), pri izdelavi vodnjaka in spomenika radovljiški rojakinji Josipini Hočevarjevi na Linhartovem trgu v Ra­ dovljici (1908), pri izdelavi glavnega oltarja, obhajilne mize in kamnitega nabiralnika za darove za romarsko cerkev v Novi Štifti pri Gornjem Gradu (1909–1911).

Jožef Pavlin, 1906.

Leta 1902 je odšel za krajši čas v Bolzano v Italijo na umetnostno-obrt­ no strokovno šolo in nato nadaljeval potovanje po južni Tirolski in Bavarski.

Vrnil se je k mojstru Vurniku in po nje­ govi smrti prevzel vodenje delavnice.

Leta 1902 se je poročil z Radov­ ljičanko Marijo Muhovec. Rodili so se jima štirje otroci.

Prvi dan mobilizacije leta 1914 je bil vpoklican k vojakom. 15. avgusta je odšel iz Ljubljane, 30. avgusta pa

Oltar sv. Vida v romarski cerkvi, slo­ venskem Marijinem narodnem sve­ tišču na Brezjah, 1907. Velik delež pri izdelavi je imel pomočnik Jožef Pavlin.

Njegovo delo sta tudi velika kipa sv.

Frančiška Asiškega in sv. Klare.

Foto: Damijan Janežič

Po smrti Janeza Ivana Vurnika mlajšega, 18. marca 1911, je nasle­ dil urejeno in cvetočo delavnico z raznovrstnimi naročili. Vurnikova de­ lavnica je bila ena zadnjih podobarskih delavnic pri nas. Podobarska delavnica je zaposlovala vse vrste obrtnikov, ozi­ roma pomočnikov (kiparjev, rezbar­ jev, kamnosekov, pozlatarjev …), ki so bili potrebni za dokončanje naročila (tudi opreme romarske cerkve sv. Vida na Brezjah ali kapele Svete Trojice v škofijski palači v Trstu, ki sta se uvrščali med največje cerkvene gradbene dosežke tistega časa pri nas). Gradnja nove cerkve na Brezjah se uvršča med največje cerkvene gradbene dosežke tistega časa pri nas.

Jožef Pavlin je bil nadpovprečno nadarjen in zelo marljiv. Sledil je novostim in se izpopolnjeval v novih tehnikah. Lotil se je oltarjev, kipov, spomenikov, tabernakljev, portretov in nagrobnikov.

Kot vodja Vurnikove delavnice je s sodelavci izklesal naslednja pomemb­ nejša dela: spomenik s podobo kne­ zoškofa Janeza Zlatoustega Pogačarja za kapelo sv. Avguština v župnijski cerkvi Žalostne Matere božje na Breznici (1912), Zveličarjev kip za božji grob v kapeli Žalostne Matere božje s križevim potom na Veseli Gori pri Šentrupertu na Dolenjskem (1912), po načrtu kiparja Svetoslava Peruzzija je za na kamniško pokopališče izdelal na­ grobnik pesniku in duhovniku Antonu Medvedu (1913), po načrtu arhitekta Ivana Vurnika in v sodelovanju z nje­ govo ženo Heleno Kottler je v secesij­ skem slogu opremil škofijsko kapelo Sv. Trojice v Trstu (1913), za gimnazijo Jesenice je izdelal plitve reliefe iz umet­ nega kamna z upodobitvami dečkov obrti (1914), za pročelje domače hiše v Radovljici je iz peščenjaka izklesal kip slovanskih apostolov sv. Cirila in Me­ toda (1909). marec 2015

Glas občine Naklo 19

znan i nakl anc i

Kapela Svete Trojice v škofijski palači v Trstu je eno najboljših del arhitek­ ta Vurnika in mojstra Pavlina. Spada med najlepše primere secesijske sakralne umetnosti v Evropi, 1913.

Foto: Damijan Janežič

Raziskovalci Pavlinovega dela so zapisali: »Le redki med cerkvenimi umetniki so obvladali tolikšno mero kamnoseške spretnosti, poznavan­ je značajskih lastnosti kamna in umetnostnega znanja kot Vurnikov pomočnik Jožef Pavlin.« Avtor nekrologa v Ilustriranem glas­ niku pa: »Cerkvena umetnost je od mojstra Jožefa Pavlina pričakovala še veliko!« Pavlinovo delo v umetnostnem po­ gledu še ni dobilo mesta, ki mu pri­ pada.

Osebno sem kako desetletje zbi­ ral pisno in fotografsko gradivo o mojstru Jožefu Pavlinu. Ob obletnici sem v prispevku opisal Pavlinovo, po domače Matijovčovo družino, kipar­ jevo življenje in delo. Nameraval sem ga objaviti v knjižici in tako na­ klanskemu rojaku, enemu od štirih najpomembnejših Naklancev, postaviti spomenik. Žal mi to zaradi premajhne denarne podpore darovalcev ni us­ pelo. Povzetek življenja in dela Jožefa Pavlina sem kot prispevek z naslovom Kamnoseški mojster objavil v Družini, slovenskem katoliškem tedniku 11. januarja 2015. Prispevek je v digi­ talni obliki objavljen na spletni stra­

20 Glas občine Naklo marec 2015

ni Knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici (projekti, domoznanstvo, stran 2) in na spletni strani TD Naklo (pomembni Naklanci). Marjana Ahačič je v Radovljiških novicah, prilogi Go­ renjskega glasa, objavila prispevek o razstavi z naslovom Prvi pomočnik mojstra Vurnika.

Prvo predavanje sem imel v torek, 6. januarja 2015, v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici (foto­ grafije s predavanja so objavljene na spletni strani Knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici). V kulturnem programu je sodeloval harmonikar Gašper Voglar iz Naklega. Razstava Sledi njegovega dela še živijo je bila do 31. januarja na ogled v prvem nad­ stropju knjižnice.

Drugo predavanje sem imel v torek, 10. februarja 2015, v Gostilnici Kresnik v Naklem. V kulturnem programu je sodeloval mešani pevski zbor Dobrava.

V uvodu sem se spomnil kulturnega praznika. Naklance sem spomnil, da na praznik ni bilo v Naklem čutiti nič prazničnega. Nadaljeval sem z mislijo, da se Slovenija na tehničnem področju ne razlikuje kaj dosti od drugih držav Evropske unije. Tisočletna zgodovi­ na pa je oblikovala vsakemu narodu

svoj jezik, običaje, pesmi, kulturo. Po tem se evropski narodi razlikujejo.

Novinarji in povprečni Slovenci na svetovnem spletu, radiu, televiziji in v časnikih pišemo slovenščino z gosto posejanimi tujkami, kar ni prav. Razen strokovnih izrazov se da vse povedati v slovenskem jeziku. Moramo se naučiti razmišljati v domoljubnem duhu.

Nečak Jožefa Pavlina Nace Pavlin (rojen na Iglejevi kmetiji na Pivki) je za zaključek povedal nekaj spomi­ nov svojega očeta Alojzija na delo v Vurnikovi delavnici. Dodal je nekaj misli o Matijovčovem rodu. Razstavo sem na večer predavanja postavil v prostor namenjen TICu, ob Gostilnici Kresnik. Pavlinova, po domače Iglejova družina, je prispevala lesen avtoportret očeta Alojzija Pavlina, tudi Vurniko­ vega učenca, leseno razpelo, poslikan obešalnik, poročno darilo Alojzija Pav­ lina Mihi Križaju, in sliko starega očeta Janeza Pavlina, po domače Matijovca.

Predavanja in odprtja razstave v Na­ klem se je udeležilo okrog šestdeset obiskovalcev.

Za čas po veliki noči se dogovarjam z Andrejo Eržen Firšt iz Romarskega ura­ da za postavitev razstave na Brezjah.

Nečak Jožefa Pavlina Nace Pavlin je na zanimiv način povedal nekaj spominov očeta Alojzija.

Foto: Anka Dolinar

šport

Športnica se predstavi – Tais Vozelj

Mlada perspektivna biatlonka Tais Vozelj in Irena Rakovec Žumer

Tais Vozelj s Cegelnice je ena najperspektivnejših mla­ dih slovenskih biatlonk. Izhaja iz družine, v kateri je šport način življenja. Tais zase pravi, da ji je bil šport položen v zi­ belko. Zanj so jo s svojim zgledom navdušili starši, športna navdušenca pa sta tudi njena bratca Mark in Lars ter sestrica Erin. Tais se je pravkar vrnila z mladinskega svetovnega pr­ venstva v Belorusiji, kjer se je odlično odrezala. Tekmovala je v kategoriji do dvajset let in je bila najmlajša udeleženka tekmovanja, saj je stara šele 15 let.

Svojo športno pot je začela kot tekačica na smučeh. Spr­ va je trenirala tri leta samo tek na smučeh, nato pa so jo preizkusili tudi v streljanju in odkrili njen talent. Tako je kar dve leti trenirala tako tek na smučeh kot biatlon in tudi tek­ movala v obeh športnih panogah; bila je večkratna državna prvakinja v biatlonu in podprvakinja v teku na smučeh. Proti koncu devetega razreda pa je bila sprejeta v mladinsko bi­ atlonsko reprezentanco. Tais pravi: »Čeprav me je enako uspešna pot čakala tudi v teku na smučeh, sem se odločila za biatlon, ker se mi zdi zanimivejši in dinamičnejši šport, kljub temu da je pri njem veliko odvisno tudi od vremena in sreče, ne samo od pripravljenosti in znanja tekmovalca.

Rada imam biatlon in na treningih uživam, čeprav spada med bolj garaške športe. Najbrž mi tu pride prav moja močna volja ali pa trma, po domače, da se ne vdam, pa četudi je kdaj zares težko.« Za šport pa Tais navdušujejo tudi njeni sošolci, saj so prav vsi uspešni mladi športniki. Tais je namreč dijakinja 1. let­ nika Gimnazije Franceta Prešerna, in sicer športnega oddel­ ka, kjer imajo že vrsto let vzpostavljen individualni sistem izobraževanja s športniki in izobraževanje na daljavo in je edini športni oddelek v strokovnih gimnazijah v Sloveniji, v katerega se vpisujejo najboljši športniki, ki so uspešni v evropskem in svetovnem merilu. Na Gimnaziji Franceta

Prešerna, nekdanji naslednici ekonomske gimnazije, so se šolali mnogi najboljši slovenski športniki, tudi njena klubska vzornica Vesna Fabjan, pa tudi številni drugi, od Petra Prev­ ca, Žana Koširja, Jurija Tepeša, Jake Hvala, Nejca Dežmana, Barbare Jezeršek, Grege Žemlje … Samo zadnjih olimpijskih iger v Sočiju se je udeležilo kar 10 njihovih nekdanjih dija­ kov, osvojili pa so 5 od 8 olimpijskih medalj.

Tais si v prihodnosti želi »čim več naučiti in se dobro odrezati na vseh tekmovanjih, mogoče pa v prihodnosti naj­ ti tudi čas, da bi lahko spet v roke vzela violino, ki sem jo v osnovni šoli igrala kar šest let.« Njen izziv je naslednje leto mladinsko svetovno prvenstvo v Romuniji in olimpijske igre mladih v Lillehammerju, čez dve leti pa olimpijada evropske mladine v Sarajevu. Njen dolgoročni cilj pa je osvajanje točk v svetovnem pokalu in udeležba na olimpijskih igrah.

marec 2015

Glas občine Naklo 21

šport

Atletika

Anže Kozina državni prvak Bojan Klančnik, mentor

P

tuj, 27. februar 2015, zimsko državno prvenstvo v metih za članski in mlajše mladinski kategoriji.

Za uspešen začetek nove atletske sezone sta poskrbe­ la perspektivna metalca kopja športnega društva Naklo.

V kategoriji mlajših mladincev je Anže postal državni pr­ vak, njegov klubski kolega Klemen pa je bil drugi. Oba sta posta­vila svoj osebni rekord. Anže je 700 gr. težko kopje vrgel 50,76 m daleč, Klemen pa 44,20 m.

Atletska sezona se počasi seli iz dvoran na stadione.

Konec meseca bodo imela nastop na državnem prvenstvu še dekleta. Tudi od njih pričakujemo vsaj eno medaljo.

V aprilu pa bodo sledile tekme Zlate lige v Kranju, ki jih vsi že težko pričakujemo. Za najmlajše pa bomo tako kot lani organizirali tekmo v metu vortexa in skoku v daljino. Vsi pa bodo lahko nastopili že na enajstem občinskem prvenstvo v atletiki sredi junija.

Za vse, ki jih atletika zanima, poteka v marcu in aprilu tudi vpis v Atletsko šolo Naklo za sezono 2015. Vabljeni vsi od šestega leta dalje.

Zimsko državno prvenstvo met kopja, 1. mesto Anže, 2. mesto Klemen.

Veleslalom za Pokal občine Naklo 2015

Tekmovali za dober namen Tina Kocjan

V

soboto, 14. marca, je na Krvavcu potekalo že tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za Pokal občine Naklo, ki se ga je udeležilo 179 občank in občanov.

Udeleženci so lahko tekmovali v svoji kategoriji, od najmlajših do najstarejših, ali pa glasno podpirali tekmoval­ ce in navijali za svoje varovance. Na tekmovanju je bilo razpisanih 10 kategorij, za oba spola, ter kategorija družin, kjer je štel najhitrejši rezultat otroka do 14. leta in enega izmed staršev. Za osvojena prva tri mesta v posamezni kate­ goriji so zmagovalci prejeli medalje, absolutni zmagovalci v moški, ženski ter kategoriji družin pa so prejeli tudi pokale.

V moški kategoriji je na novi tekmovalni progi Audi Quat­ tro slavil mladinec Gašper Hribar, v ženski konkurenci pa še rosno mlada smučarka Hana Andolšek Vrtovšek, oba iz Naklega. Najhitrejša družina je postala družina Meglič iz Strahinja, ki so jo zastopali oče Jure, mami Aleša, ter otroka Neža in Urh. Poleg tekmovanja, ki je bil osrednji del prireditve, smo v brunarici Rozka poskrbeli za zabavo z ansamblom Marce­ la, otroški vrtec na snegu ter bogat dobrodelni srečelov.

Tudi letos smo ob podpori mnogih sponzorjev občanom zagotovili ugodne cene paketov za udeležbo na prireditvi, preos­tali zbrani denar od srečelova pa donirali Sandiju No­ vaku iz Dupelj, ki se navkljub hudi možganski poškodbi in izgubi vida intenzivno in uspešno ukvarja s tekom oz. mara­ tonom. Sandi se je januarja letos že kvalificiral na svetovno

22 Glas občine Naklo marec 2015

prvenstvo v maratonu London 2015, želi pa si doseči tudi normo za olimpijado v Riu de Jeneiru leta 2016. Verjame­ mo, da mu bo to tudi uspelo, saj je v to trdno prepričan in zato pridno trenira s svojo spremljevalno ekipo. Skupaj smo zbrali okroglih 1000 evrov, ki jih bo Sandi zagotovo znal koristno porabiti.

Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, ki so nam kakor koli pomagali pri izpeljavi prireditve, bodisi denarno bodisi s praktičnimi darili. Obenem zahvala velja vsem mladim prostovoljcem, ki so priskočili na pomoč, ter seveda vsem, ki ste se udeležili dogodka in tako prispevali svoj delček v uspešno zaokroženo celoto sobotnega doga­ janja.

Na koncu se opravičujemo vsem tekmovalcem, katerim organizator tekmovanja ni odmeril časa, kar je posledica slabe organizacije in priprave izvajalca na tekmo s strani RTC Krvavec.

Verjamemo, da so bile težave dobra in zadnja šola za vnaprej, zato se že veselimo našega uspešnega tekmovanja in druženja v letu 2016.

Na spletni strani www.naklo.si si lahko ogledate rezultate ter nekaj utrinkov s prireditve.

šport

Adrenalinski dan v gramoznici Matjaž Gregorič

V

soboto, 14. marca, je bil v gramoznici Bistrica pri Naklem tradicionalni Slovenija OffRoad 2015, ki je privabil rekordno število voznikov terenskih avtomobilov in tudi največ obiskovalcev doslej.

Slovenija OffRoad je tradicionalna prireditev za voznike terenskih avtomobilov in ljubitelje atraktivnih voženj v za to primernem okolju. Od leta 2006 vsako leto poteka v gramoznici Gorenjske gradbene družbe v Bistrici pri Na­ klem. Konfiguracija v obliki amfiteatra se vsako leto spre­ minja, kar omogoča postavitev različnih ovir in preprek na progi, saj tako nastajajo mini jezera, previsi, skoki in podob­ no. Poleg dveh tekmovalnih prog teren omogoča posta­ vitev demonstracijske trase za testna vozila, s katerimi lahko obiskovalci v spremstvu instruktorjev terenske vožnje sami preizkusijo draž vožnje izven urejenih cest.

Letos je prireditev, ki jo s pomočjo sponzorjev organi­ zirata podjetje Boltez, d.o.o., iz Kranja in Občina Naklo, privabila doslej največje število obiskovalcev; prireditelji oce­njujejo, da jih je bilo okoli pet tisoč in imeli so kaj videti, saj se je tudi na štartnih listah spretnostne in težavnostne preizkušnje znašlo rekordno število tekmovalcev, ki so prišli tudi iz Avstrije, Italije in Hrvaške.

V sobotnem jutru so se najprej pomerili vozniki na spret­ nostni preizkušnji in nekateri so že takoj pokazali, da suvere­ no obvladajo ovire na peščeni podlagi. Drugi so preizkušnjo odpeljali bolj za gledalce kot za čas, zato je bilo v zraku veliko prahu, na koncu pa je bil v treh vožnjah najhitrejši

David Lesjak z Jeepom Grand Cherokeejem, ki je za slabih sedem sekund premagal Dejana Merčuna s Suzukijem Vi­ taro in Roma Stefana, ki je s Suzukijem Samuraijem zaostal še trinajst stotink več. Ob navdušenju gledalcev je adrena­ lin svoje naredil tudi med vozniki in eden od terencev se je znašel na strehi, k sreči skoraj brez posledic za voznika in njegovega sopotnika. Še težje delo so imeli vozniki, ki so se s posebej predela­ nimi terenci spopdali s težavnostno preizkušnjo. Zaplete­ no progo, polno peska, blata in prelomnic, je tudi tokrat postavil vodja tekmovanja, prekaljeni terenski maček Ja­ nez Marolt, gledalci pa so lahko uživali v trušču, prahu in vragolijah, ki so jih uganjali mojstri volana. Najboljši med njimi, Janez Mauser, je uspel prevoziti 21 krogov, prav toliko drugouvrščeni Klemen Rogelj, s krogom zaostanka pa se jima je na odru za zmagovalce pridružil Mario Knaus.

Organizatorji so za vse sodelujoče voznike pripravili pokale, medalje in praktične nagrade, obiskovalci pa so lahko uživali tudi v adrenalinskih skokih Aleša Rozmana, ki je s svojim štirikolesnikom požel številne ovacije. Poleg tega so obiskovalci tudi sami preizkusili terenske avtomobile znamke Jeep ter se popeljali v spremstvu inštruktorjev.

Foto: Aleš Verbič

marec 2015

Glas občine Naklo 23

ja z pa r a zm i šl jam tako

Naša homoseksualna prihodnost Franci Šinkar

E

dmund Burke je rekel: »Za zmago zla je dovolj, da dobri ljudje ne storijo ničesar«. Ali vam je res vse­ eno, kaj bodo v šolah učili vaše otroke?

Prišli smo do točke, ko se je našla dovolj agresivna skupi­ na, ki bi rada uničila prihodnost slovenskega naroda, seveda pod pretvezo spreminjanja definicije zakonske skupnosti.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil spre­ jet 3. marca 2015, je skregan z logiko in zdravo pametjo.

Prihodnost človeštva ni v homoseksualnosti, pa naj je ta še tako podkrepljena z zakoni in predpisi.

Za nadaljevanje človeške vrste je še vedno najboljši staromodni, naravni, že tisočletja učinkoviti način – združitev moškega in ženske. Družina je vedno bila osnovna celica družbe.

Danes je možno marsikaj, tudi umetna oploditev. Tehnično gledano lahko nadaljujemo človeško vrsto kar v laboratoriju.

Izvedljivo je, pa je tudi najboljše? Ali lahko epruveta preseže naravo? Znanstveniki so, na primer, ugotovili, da človeške dišavne molekule razkrivajo ustreznost njegove dedne za­ snove. Ženske med ovulacijo prepoznavajo vonj moških, ki imajo tako gensko strukturo, ki se od njihove kar najbolj razlikuje – in seveda težijo k njim. Na ta način si je narava omislila optimalno dedno zasnovo človeških potomcev. Če pa ženska jemlje kontracepcijske tablete, ji te zameglijo čute in jo pri iskanju najboljšega partnerja zavedejo, saj si želi moškega, čigar dedne zasnove imajo podoben vonj kot njene. Človeški rod je po zaslugi naravnih zakonitosti kar uspešno preživel do danes. Tudi družina kot skupnost moškega in ženske, ki porajata otroke, se je v tisočletni praksi dobro obnesla. Zato me toliko bolj razbesnijo razne teorije spola in redefinicije družine. Kar vsaka »zveza dveh oseb« še ni družina! Izrazi »poroka«, »zakonska skupnost« in »družina« so bili stoletja rezervirani za združevanje moškega in ženske, ki v biološkem smislu predstavljata človeka. Le oba skupaj nosita v sebi vse tiste lastnosti, ki so potrebne za nadalje­ vanje človeške vrste.

Istospolni pari pa nimajo naravnih pogojev za biološko re­ produkcijo, torej ne spadajo v sfere, ki jih označujejo poro­ ka, zakonska skupnost, družina in tudi ne zaslužijo posebne družbene pozornosti. Če komu, potem mora biti posebna družbena pozornost namenjena zvezi moškega in ženske, družini in odgovornemu starševstvu. S tem naj se ukvarja država, ne pa da z nepremišljenimi zakoni ruši temelje slo­ venskega naroda. Če na področju družine in razmerij med spoloma ne bo zmagala zdrava pamet, smo na poti brez vrnitve. Prihodnje generacije bodo zaznamovane z našo neumnostjo; z razpadom tradicionalne družine bo razpadla tudi družba, slovenski narod pa izumrl.

Zavedati se je treba, da Slovenci dovolj izumiramo že brez »pomoči« homoseksualnega lobija. Sprejeti zakon pač ne pripomore k večji rodnosti, temveč vnaša še večjo zmedo.

Otroke bodo v šoli nagovarjali, naj razmišljajo o spremembi

24 Glas občine Naklo marec 2015

spola, naj eksperimentirajo z različnimi spolnimi praksami, naj si predstavljajo sebe v spolnem odnosu z najboljšim prijateljem, da oče in mama nista pomembna, da sta zgolj starš 1 in starš 2. Si sploh lahko predstavljate posledice?

Tiha propaganda po šolah se je sicer že začela: dijaki 1. let­ nikov srednjih šol so v tem šolskem letu v okviru projekta Rastem s knjigo dobili v dar izvod romana Ime mi je Dam­ jan, ki odkrito piše o svetu spolnih drugačnežev.

Za otrokov normalen razvoj ni potrebna le ljubezen (ki mu jo lahko konec koncev nudita tudi dva moška ali dve ženski).

Ljubezen mu morata nuditi starša različnega spola, to pa zato, da lahko otrok razvije normalno spolno željo in normalno spolno identiteto ter pravilno razreši Ojdipov kompleks in s tem razvije klasično moralno razsodnost.

Teorija, da se lahko otrok normalno razvije tudi v istospol­ ni zvezi, je samo teorija. Da bi sploh lahko delali raziskave o tem, bo moralo miniti še dvajset, trideset let. In močno dvomim, da bodo pokazale, da je istospolno okolje boljše za razvoj otroka kot pa naša klasična družina. Zato sem tudi proti temu, da bi istospolni pari posvajali otroke.

Pomislite: v isti hiši živite vi, vaši otroci in vaši starši. V primeru, da vi in vaš zakonec umreta, gredo vajini otroci v posvojitev. Po sprejetem zakonu jih lahko posvoji (tudi) ho­ moseksualen par (ti bodo seveda imeli prednost, sicer bodo tulili o kršenju zakona in diskriminaciji), ne morejo pa jih posvojiti vaši starši – njihovi stari starši! Po črki zakona bodo vaše otroke lahko iztrgali iz okolja, v katerem rastejo – pa dedek in babica ne bosta mogla niti muksniti! Vam je res do tega, da lahko vaše otroke posvojijo homoseksualci?

Saj vem, da mi bodo napredni in svobodomiselni očitali nestrpnost, ampak, vprašajte se, kdo je tu nestrpen? Zakaj se tako srdito zaganjajo v starodavne vrednote in civilizacijske norme? Zaradi nekih pravic istospolnih? Saj jih imajo, vse človekove pravice, tako kot vsi drugi ljudje. Lahko ustanovi­ jo svojo politično stranko. Z medijsko podporo in ljudsko naklonjenostjo bi npr. ISS (Istospolna stranka Sloveni­ je) zanesljivo zmagala na volitvah in z lahkoto sestavila končno učinkovito vlado (mi, nazadnjaki, smo tako ali tako zanemarljivi in nas vedno preglasujejo). Lahko ustanovijo zasebne šole in tam poučujejo svoje »teorije spola«. Lahko tvorijo svoje skupnosti in svoje obrede, vendar naj bodo pri tem vsaj malo izvirni in naj si izmislijo nova imena. Domene »poroka«, »zakon«, »družina« so že zasedene, zato naj to zgodovinsko dejstvo spoštujejo. Imajo nešteto drugih možnosti, le nas in naše vrednote naj pustijo pri miru!

In ko bo prišel čas odločitve, se ne bojte oddati svojega glasu!

ml adi vrve ž

Gibanje v vrtcu kot način igre Jana Bajželj, koordinatorka projekta Mali sonček v vrtcu Mlinček

O

troci imajo radi tek, kolesarjenje, igre z žogo – pa vendar se jih poslužujejo vse manj in manj. Zakaj v današnjih časih bistveno več presedijo in kaj lahko storijo starši, da bi jih odvrnili od tehničnih naprav in jih spodbudili k telesnim aktivnostim?

Mlajši otroci povečini raje sedijo pred televizijskimi sprejemniki in gledajo risanke, kot da bi se odpravili ven na prosto, medtem ko se starejši dlje časa zadržujejo pred računalniki, namesto da bi izkoristili prosti čas, ko jim ni potrebno sedeti pri miru in se učiti. Vsi pa vemo, da gibanje pomem­ bno vpliva na celostni razvoj otrok in mladostnikov. Koristno učinkuje na zdravje kosti in sklepov, spodbuja motorične in finomotorične sposob­ nosti ter izboljšuje splošno zdravje otroka. Poleg športnih aktivnosti je gibanje pri otrocih mogoče vzbuditi tudi pri različnih drugih vsebinah (npr.

pri učenju matematike skozi igro). S tem se doseže dvojno – otrok se giblje, hkrati pa si na takšen način tudi bist­ veno več zapomni. S pomanjkanjem gibanja so povezane številne zdravst­ vene težave, kot so debelost, duševna obolenja, obolenja dihal, kostnomišične težave, prehladna obolenja in podobno. Redna telesna dejavnost je namreč ključna za njihov razvoj, zdravje in splošno dobro počutje, saj med drugim vpliva na telesni in gibalni razvoj. Kolesarjenje, sprehod, hoja v hribe, igranje košarke, nogometa, ples ali kar koli vam je ljubo, samo da boste ob tem uživali. Sčasoma bo tudi otrok

spoznal, da se po gibanju veliko bolje počuti kot po sedenju za televizijskim sprejemnikom ali računalnikom.

Glede na navedeno strokovnjaki svetujejo, naj se starši potrudijo ter se skupaj z otrokom udeležujejo čim več aktivnosti. In tega se zavedamo tudi zaposleni v vrtcu Mlinček.

Zato bomo staršem spet ponudili možnost aktivnega druženja z otrokom. V mesecu maju bomo organizirali že 3. Rožletov tek, kjer bodo starši lahko svojim malčkom pravi zgled.

Vsi lepo vabljeni.

Obisk kurentov v vrtcu Mlinček Erika Gasar in Jana Blaznik

Letos smo v vrtcu Mlinček že zgodaj pričeli odganjati zimo, saj smo na obisk povabili čisto prave kurente. S svojim

obiskom nas je na začetku februarja razveselil g. Behrami s svojim sinom Lanom in prijatelji. Predstavili so nam

svoje maske in nam povedali veliko za­ nimivih stvari, za spomin pa smo se na koncu tudi skupaj fotografirali. marec 2015

Glas občine Naklo 25

ml adi vrve ž

Oddelek 5 Vrtca Jelka – Duplje

Zimski čas Otroci in vzgojiteljici

Starši otrok oddelka 5 so najino povabilo, da nama v sklopu celoletne teme Spoznavamo poklice priskočijo na pomoč ter predstavijo svoje poklice oziroma hobije, vzeli zelo resno. Tako sta se nam v zadnjem času predstavila ga.

Mojca in g. Peter.

Ga. Mojca Z. Vrtač, Evina mamica, nam je predstavila, kako je nastala njena knjiga Kakšne barve je svet. Otroci so spremljali njeno pripoved, kako se je rodila ideja za knji­ go, koliko časa je nastajala, kdo vse je pomagal pri njenem nastanku. Pokazala je tudi originalne risbe ilustratorja in nam za konec pustila enega od likov, da so ga otroci lahko pobarvali. Ker je njen obisk sovpadal s kulturnim praznikom, smo se pogovarjali še o tem, kaj le-ta pomeni in komu je namenjen. V zahvalo smo ji povedali deklamacijo En pesnik je živel, ki govori o Francetu Prešernu.

Zelo smo se razveselili novo zapadlega snega. Otroci so od doma prinesli lopate za sankanje in odšli smo na bližnji hrib. Tam je nastala tudi fotografija ob zaključku, ko smo se v krogu polegli po tleh in uživali v mehkobi snega.

Z Gašperjevim očetom smo se dogovorili, da nam poma­ ga pri izvedbi dejavnosti v sklopu Rumene­ga sončka – na smučeh. Pripeljal nam je vso potrebno opremo (smuči, čelade, palice in smučarske čevlje) ter otrokom pomagal pri

Športno društvo Naklo prireja turnir za

NAJ IGRALCA – IGRALKO BOWLINGA V OBČINI NAKLO Sobota, 28. marec 2015, ob 10. uri na bowlingu Hotela Marinšek.

Tekmovalni kategoriji: moški, ženske s stalnim prebivališčem v občini Naklo.

Prijave na : pavlin7a@gmail.com Na dan turnirja prijave možne na bowlingu do 9.30 ure.

Prijavnina za mladino od 12 do 16 let je brezplačna.

sponzor: Hotel

Marinšek

26 Glas občine Naklo marec 2015

prvih korakih na snegu. Otroci so zelo uživali, prav vsi so se želeli preskusiti v spustu s smučmi. Imeli smo tudi malce sreče s snegom, ujeli smo namreč še zadnje zaplate snega za šolo, ravno prav za izvedbo dejavnosti. Otroci so spoznali vso opremo, ki jo potrebujemo pri smučanju, naredili nekaj korakov na smučeh – od sani do hribčka in se nato po njem spustili nazaj, kjer so se preo­buli iz pancarjev nazaj v čevlje.

V pustnem času smo vzgojiteljice presenetile otroke s predstavo Trije snežaki. Z veseljem so se nam pridružili pri prepevanju pesmic in okušanju »pasjih piškotov« (majhni čokoladni bonboni), s katerimi smo potolažili izgubljenega psička.

ml adi vrve ž

Pezovo obdarovanje Tanja Žgajnar, Petra Buh in Sandra Mikulič

V vrtcu Jelka radi sodelujemo pri natečajih s poudarjeno človeško, dobrodelno noto. V oddelkih 2 in 3 smo sodelovali pri Pezovem obdarovanju. Otroci oddelka 2 so izdelali in z otroškimi motivi porisali mehko blazino, otroci oddelka 3 pa so naredili nekaj volnenih cofkov in jih povezali v »šopek rož«. Pripravljena darila smo nato skupaj odnesli babici enega od otrok in jo z našim obiskom in darili razveselili.

Nazaj v vrtec smo odšli dobro razpoloženi in z zavedanjem, da smo z našimi dejanji naredili nekaj lepega.

Dedek, babica, pridita v vrtec!

Saša Meglič

V vrtcu Jelka v Dupljah vsako leto organiziramo srečanje s starimi starši, saj imajo poleg staršev tudi oni pomembno vlogo v otrokovem življenju. Z marsikaterimi starimi starši se srečujemo dnevno, ko v vrtec pripeljejo svoje vnuke ali jih pridejo iskat, zato se trudimo, da tudi sodelovanje s sta­ rimi starši temelji na spoštovanju, zaupanju ter sproščeni in pozitivni komunikaciji.

Z najmlajšimi otroki, ki so vključeni v oddelek 1, smo srečanje s starimi starši izvedli v januarju. Zaplesali smo ples snežink, medvedji ples in pokazali didaktično igro Dežek, toča, grom. Skupaj smo si ogledali nekaj fotografij in video­ posnetkov, ki smo jih posneli med različnimi dejavnostmi v vrtcu in tako starim staršem na slikovit način predstavili, kaj vse počnemo. Ob koncu srečanja smo si vzeli še nekaj časa za klepet in skromno pogostitev.

Tako stari starši kot otroci so uživali v skupnem druženju in začutiti je bilo prav prijetno klimo. Želimo si, da bi na tak način sodelovali tudi v prihodnje, saj otrokom takšne stvari veliko pomenijo.

Na Bledu se bodo maja iz zimskega spanja ponovno prebudila pravljična bitja ljudskega izročila, ki jih lahko srečate pod smučiščem Straža tik nad Blejskim jezerom. Divja baba že pripravlja super čarobne napoje, Velikanka Ajda se bo počasi poslovila od svojih okamnelih sester, vile bodo pri­ plesale z Blejskega otoka, Povodni mož bo prišel iz podvodnega kraljestva, divji lovec pa bo zopet iskal Zlatoroga.

V deželi pravljic ne bosta manjkala niti škrata Šetek in Robida, ki vas bosta tudi letos naučila kakšno velepomembno neumnost.

Dežela bo odprta od 2. 5. do 15. 10. 2015, termini predstav bodo objavljeni na spletni strani www.dezela-ljudskih-pravljic.si.

Vabljeni torej v svet pravljic in ljudske domišljije.

Nadja Vidic marec 2015

Glas občine Naklo 27

z api si š ol sk i h peres

Projekt Comenius

Odpirali in podirali meje prek čustev Tinka Bertoncelj, koordinatorica in vodja projekta Comenius

O

snovna šola Naklo že vrsto let sodeluje v mednarodnih projektih Comenius, prek katerih povezujemo učence in učitelje, izmenjujemo znanje in izkušnje, spoznavamo tradicijo in kulturo ter ponašamo svoje ime in ime Nakla po Evropi.

Pred dvema letoma smo se vključili v projekt Opening our borders through emotions (Odpiramo meje prek čustev), v katerem se učimo pre­ poznavati in izražati različna čustva ter se nanje ustrezno odzivati. Spodbu­ jamo povezovanje učencev iz različnih držav in okolij in jim s tem pomaga­ mo spozna­vati, da se ljudje in narodi med seboj razlikujemo, vendar smo si podobni na ravni čustvovanja in do­ jemanja sveta. Projekt je dvoleten, fi­ nanciran iz evropskih sredstev in pove­ zuje partnerske šole iz treh evropskih držav: Poljske, Danske in Slovenije.

Lani smo v okviru projekta izvedli različne dejavnosti (fotografski natečaj Ujemi trenutek, predstavitveni video naše šole, tekstilno inštalacijo Niti nas povezujejo, majice s pozitivnimi motivi …), ki si jih lahko ogledate na Face­ bookovi strani (http://www.facebook. com/openingborders).

Skupina učencev, ki so lani sodelova­ li pri dejavnostih v okviru projekta, je v oktobru obiskala partnersko šolo v Myszkovu na Poljskem. V tednu od 15. do 20. marca 2015 pa smo gostili dvajset učencev s Poljske in dvajset učencev z Danske ter spremljajoče učitelje. Želeli smo, da bi naši učenci spoznali vrstnike iz drugih partner­ skih šol, skupaj sodelovali in primerjali svoje vsakdane in tako razvijali med­ kulturne, socialne in jezikovne kompe­ tence. V skladu s tem smo organizirali skupen kulturni dan z naslovom Dan jezikov, na katerem smo širili zavest o jezikovni in kulturni raznolikosti v Ev­ ropi, spoznavali specialitete Poljske in Danske ter se tudi zavedali pomena lastnega jezika in narečja. Organizirali in skupaj z nekdanjimi učenci naše šole smo izvedli izjemen koncert Ljubezen je v zraku, s katerim smo simbolno zaključili projekt.

Gostujoči učenci so bili sicer nasta­

28 Glas občine Naklo marec 2015

njeni pri družinah naših učencev, pri­ pravili pa smo jim tudi izjemno pester program. Peljali smo jih v prestolnico, Postojnsko jamo in v Piran. Predstavili smo jim svojo bližnjo okolico, Kranj in Bled, peljali pa smo jih tudi na ogled tekmovanja v smučarskih poletih v Planici, kjer so se lahko srečali s poljskimi in slovenskimi skakalci.

Izjemno nas veseli, da je naše medna­rodno sodelovanje tako pozi­ tivno sprejeto tudi v lokalni skupnosti, saj dodano vrednost še tako dobro os­ novanemu projektu dajo pristni nas­ mehi, stiki rok in iskreno zadovoljstvo.

Tega v dveh letih, zlasti pa v okviru obiskov, ni manjkalo, in naši gostje so se pri nas res počutili dobrodošle.

z api si š ol sk i h peres

Sraka in lisica

Veverica in vrana

Nekoč je živela sraka, ki je bila znana po tem, da je velikokrat bleknila kaj nepremišljenega.

Nekega dne je mimo prišla lačna lisica in jo hotela pojesti. Ker jo je ho­ tela najprej zavesti, se je začela z njo pogovarjati in jo hvalisati: »O, sraka prečudovita! Kako lepo perje imaš!« Sraka ji je vsa vzhičena odvrnila: »Ja, no. Ravno včeraj sem si ga počesala in ga uredila. Veš, vse grdo perje sem populila in sedaj sem kot nova!« »O, kako lepo!« se je hitela prilizovati zvita lisica. »Hvala lepa! Hvala lepa!« se je začela zahvaljevati sraka.

Lisica je naenkrat vzkliknila: »Ojoj! Tam zadaj na repu sem opazila še nekaj grdega perja.« Sraka ji je začela ugovarjati: » Ni mogoče, ni mogoče! Saj sem vse očistila! Ni mogoče! Ni res!« Nato se je začela obračati okoli, da bi videla, kje je to perje.

Zaklicala je lisici: » Kje? Nikjer ne vidim čisto nič grdega perja!« Lisica ji je zvito dejala: »Pridi, no, dol, pa ti pokažem!« Vrana se je začela spuščati in lisici začela govoriti o tem, da bo daleč najlepša s tem najlepšim perjem. Medtem se je lisica obliznila okrog ust in se približala sraki, ki je še vedno govorila.

Sraka se je šele potem, ko se ji je približala lisica, zavedla njenega namena in je hotela odleteti. A bilo je prepozno. Lisica jo je ujela, ji zavila vrat in jo z velikim užitkom pojedla.

Manca Balantič, 7. a

Dva črva Bila je težka črna noč in živali so se zjutraj prebudile čisto sestradane, zato so si odšle poiskat hrano. Poglej, poglej, ravno dva tečna črva sta se znašla na istem jabolku.

Ves čas sta se prepirala. »Jaz sem bil prvi tu in jaz imam pravico, da jem prvi!« odločno reče črni črv.

Rjavi mu takoj nazaj zavpije: »Oprosti, ampak jaz že tri mesece razmišljam o jabolkih!« Črni pa mu domišljavo nazaj zabrusi: »Kdor prvi pride, prvi melje.« A rjavi črv se kljub temu ni predal: »No, potem te bom pa tako vprašal. Ka­ teri od naju je večji črv?« Črni malo razmišlja in mu odgovori na res težko vprašanje: »Ti si večji, a to še ne pomeni, da si močnejši.« Rjavi ni niti malo razmišljal, preden je odgovoril: »No, če si upaš, pa se pomeriva. Greva tekmovat v …

Tudi črni črv je razmišljal in kmalu mu je v glavo šinila dobra misel: »Tekmuj­ va, kdo iz jabolka prinese več semen!« »Ne! To je pretežko zame in jasno, da si ti najboljši, saj si manjši od mene!« se z nestrinjanjem oglasi rjavi črv. »V čem naj se pa potem pomeriva?« ga vpraša črni.

Rjavi ni imel izbire, zato mu je z malo jeze odločil: »Naj bo. Pa se pomeriva v tem.« »Tri … štiri … ČRVI!« in sta štartala. Ure in ure sta lezla od semena do semena in ure in ure nazaj. Bila sta čisto izmučena in izenačena. Ko sta jezna prišla do zadnjega semena in sta si drug drugemu jemala seme, sta zaslišala: »Kra, kra, kra! Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!« Oba, z jabolkom skupaj, sta zletela v srakino gnezdo, naravnost v kljunčke mladičev.

Po gozdu majhna veverica hodi, išče hrano, pazi, da nikamor ne zab­lodi.

Pa pride mimo vrana, kot vedno – njena volja ji je le ukana.

Veverica brez hrane je, pa prosi gospo vrano: »Usmili se me, jaz sem lačna, nikjer hrane ni, zato daj mi par želodov, dva ali tri.« Vrana pa odvrne ji: »Hoho, dam ti želodov, kolikor jih hočeš, a najprej ti meni uslugo naredi, biti brez hrane pa že nočeš.« »Prav, prav, kaj od mene pričakuješ?

Da ti gnezdo pospravim, za otroke črve zadavim?« vneto vpraša veverica. »Oh, seveda,« reče vrana. » Pa še prinesi sveže vode, ulovi hrane še za zimo, vejic za gnezdo hočem še obilo.

In brž, ne pusti me čakati, saj mojo posteljo moraš še ­postlati.« Veverica pa ji odvrne: »Seveda, seveda, gospa vrana!

Seveda, saj pomembna mi je hrana.« Veverica hitro odbrzi, po gozdni poti in že je več ni.

Vrana pa sama sebi reče: »Haha! Ti mali mladiči so še tako neumni.

Samo čakam, da vse delo postori, nato pa ena, dve, tri – veverička v mojem gnezdu ujeta čepi.« Veverica pa sliši, kar vrana si je rekla, ustraši se, kaj, če jo bo spekla?

Hitro steče do vraninega gnezda, vzame želode tri, v gnezdu pa na listku sporočilo pusti: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

In zdaj si to ti!«

Manca Marčun, 7. a

Jerca Gril, 7. a marec 2015

Glas občine Naklo 29

z api si š ol sk i h peres

Dragi Martin!

Kamen, 15. 5. 1489

O tebi nisem slišal veliko, a vem, da si mlad, krepak mladenič, ki so te poklicali na Dunaj, da bi se bojeval z Brdavsom.

Poizvedel sem tudi, da si doma na Vrhu pri Sveti Trojici. Ne vem, ali me poznaš, vem le, da ti lahko pomagam na podlagi svojih izkušenj. Svetoval ti bom o izbiri orožja, Brdavsovih šibkih točkah in ti opisal svojo izkušnjo.

Ko sem bil še mlad, je na moj grad prispelo pismo oz. povabilo Pegama na boj. Z gradu sem odšel poln nasvetov svoje matere. Svetovala mi je, naj vzamem najmočnejšega konja in Pegamu odsekam srednjo glavo. Ko sem prišel na Dunaj, sem bil že pošteno utrujen, a svoje šibke točke nisem pokazal Pegamu. Ko sva prišla na kraj spopada, sva se oddaljila daleč drug od drugega in se nato pognala v dir. Prvič sva oba ostala brez praske, drugič pa mi je Pegam na roko zarisal brazgotino. V tretje so se Pegamu pokazale tri glave in od osuplosti sem komaj ostal zbran in ciljal na srednjo. Pegamu je šla glava po gobe, meni pa vsi trije gradovi na Kranjskem v pest.

Svetujem ti, da za orožje izbereš veliko sekiro in lesen kij, narejen iz lipovega lesa. Konja vzemi tistega, ki ga nihče ne bo mogel povleči iz hleva, če tega sam ne bo hotel. Ob začetku boja bodi sproščen in orjaku predlagaj stisk rok, pri čemer ga stisni tako močno, da mu bo izza nohtov pritekla kri. Ko bo meč zasukal proti tebi, mu le nastavi lesen kij, vrzi ga s konja ter mu odsekaj glavo.

Cesar ti bo po vsej verjetnosti ponudil nagrado. Ti pa moraš poprej dobro pomisliti, kaj si želiš, in pri tem tudi vztrajaj.

Glede na to, kaj sem slišal o tebi, se mi zdi, da bi bilo pametno prositi za denar.

Veliko sreče in uspeha ti želim v boju in upam, da ti bodo moji nasveti pomagali.

Lep pozdrav, Krištof Lambergar

Ana Babnik Jeglič, 7. A

LJUBEZENSKO PISMO Draga Neja!

Verjetno boš presenečena, ko boš prejela moje pismo. Še posebej, ko boš ugotovila zakaj sem ti ga poslal. Le kaj je zdaj to, se boš spraševala.

Nič se ne boj in nič se ne čudi. Odločil sem se, da ti nekaj zaupam na nekoliko nenavaden, za nekatere staromoden, za druge romantičen način. Vem, da si od svojih prijateljev in oboževalcev bolj vajena prejemanja SMS-ov in klikov na facebooku, vendar se nisem odločil za elektronski kontakt, ki ga lahko takoj izbrišeš in nanj pozabiš. Ne želim se skriti za lažnim profilom, pa tudi v pismu svojega imena (za zdaj) še ne razkriti. Lahko me imaš za bojazljivca, a prosim, ne imej me za zoprnega vsiljivca. Ja, sedaj se ti je verjetno že posvetilo. Nekdo je zaljubljen vate, pa še njegovega imena ne veš. Želim si, da mojega pisma ne boš takoj zmečkala in odvrgla v koš ter nanj pozabila.

Težko sicer najdem prave besede, saj nisem vajen pisanja pisem. V mislih imam polno lepih besed, ki bi ti jih rad napisal, a kar nočejo in nočejo na papir. Oh, kako lažje je SMS poslati, kot pa pismo napisati. Pa vendarle. Zate se bom potrudil. Zakaj, se verjetno sprašuješ. Saj še sam sebe več ne spoznam. Kadar te srečam, postane dan lepši, pa če je še tako črn. Trudim se, da ne ti ne kdo drug ne bi opazil, kako mi razbija srce in kako se mi šibijo kolena, kadar te srečam. Želim si, da bi morda nekoč tudi ti sama do mene začutila enako kot čutim jaz do tebe, zato ostajam tvoj »skrivnostnež«.

Nikar naj te ne skrbi. Saj me poznaš. Ne vem, če se že lahko štejem za tvojega prijatelja, čeprav po tihem upam, da me šteješ v krog svojih prijateljev. Večkrat se srečava na šolskih hodnikih ali na ulici, se pozdraviva in tudi pogovarjava, pa vendarle si iz dneva v dan želim še kaj več. Ne želim biti eden od mnogih tvojih znancev. Mogoče boš začutila moje poglede, moje veselje, ko te vidim, in hkrati mojo žalost, ker nisi moja. Vem, da so zgolj moji občudujoči pogledi, moja tresavica, rdečica in razbijanje srca, ko te vidim, čisto premalo. A mogoče sva še premlada, da bi naredil korak več? Želim le, da veš, da nekomu veliko pomeniš. Da tvoj pogled in tvoja dejanja nekoga neskončno osrečujejo. Pravijo, da kdor ljubi, ni glasen, ampak je tih in nežen, da ga čuti le eno srce. Želim si, da bi me začutilo tvoje srce. Žal nisem romantik, da bi znal pohvaliti tvoje prečudovite iskrive oči, bleščeče kodraste lase in tvoj čaroben nasmeh.

Všeč si mi, kadar ti lička pordijo, ker si jezna, všeč si mi tudi takrat, ko si žalostna in si od skrbi grizljaš spodnjo ustnico.

Všeč mi je tvoja dobrosrčnost in pripravljenost pomagati sočloveku. Skratka, rad bi ti povedal, da si mi všeč takšna, kot si.

Kadar se kak dan ne vidiva, te zelo pogrešam. Pogrešam zven tvojega glasu, tvoj nasmeh, tvojo radoživost. Sprašujem se, kaj delaš in ali tudi ti mene vsaj majčkeno pogrešaš. Želim si, da bi z mano delila vse svoje občutke, vse svoje misli, vse skrite želje … Vsakič, ko mi zaupaš svoje skrbi in z zanimanjem poslušaš moje mnenje, me razveseliš, saj mi s tem daš upanje, da ti moje mnenje veliko pomeni. Še bolj pa sem vesel, kadar mi z nasmeškom na obrazu in z iskricami v

30 Glas občine Naklo marec 2015

z api si š ol sk i h peres očeh poveš, da se ti je ta dan nekaj lepega zgodilo. Takrat dan ni lepši samo zate, ampak tudi zame. Tako lepo te je vi­ deti veselo in razigrano, da mi srce poskoči od sreče. Takrat bi te najraje objel in te poljubil. Bi naredil napako? Ne vem.

Mogoče tudi ti ne veš, kaj čutiš do mene. Mogoče sva res še premlada za ljubezen, zato puščam času čas, da naredi svoje. Ta čas pa bom ostal tvoj »skrivnostnež«, ki te ima neizmerno rad.

Me res ljubi, se zdaj sprašuješ. Je to to, če srce mi vztrepeta, ko te vidim in čudno stiska me v želodcu? Ko srčno želim si, da drug drugemu zaupala bi najgloblje misli? Je to to, če zdi se mi, ko srečam te, da lebdim nad tlemi? Ne slišim sicer trave rasti, a vidim v množici te samo stati. Je to ljubezen, če zdi se mi, da podnevi luna sije in ponoči polno sonce sveti? Če želim si, da z roko v roki bi soncu šla nasproti? Morda, nekoč, mi sama znala boš odgovoriti …

Zato vesel bom, če me v množici oboževalcev prepoznaš. In če takrat začutil bom, da tudi enako čutiš ti do mene kot jaz do tebe, takrat z veseljem bom priznal tebi in celemu svetu, da ljubim bolj te kot vse na svetu. Sem fant, ki bi te rad imel ob sebi. Sem fant, ki rad bi bil ob tebi. Vse dneve in noči, do konca dni ... Mogoče pa preveč čutim nekaj, za kar ne vem, ali sploh obstaja?

Do takrat pa bom za vedno tvoj, skrivni občudovalec Mark Ambrožič, 9. c

Zakaj sem to sploh storil?

Nekega poletnega dne sem sedel na domačem vrtu in se dolgočasil. Vsi moji prijatelji so odšli, jaz pa sem bil doma.

Takrat sem razmišljal o krivicah, ki sem jih storil svojim prijateljem. Spomnil sem se naslednjega dogodka, ki me je zelo užalostil.

Bile so počitnice, ne spomnim se ravno katere, in s prijatelji smo se zmenili, da se zunaj dobimo. Ko sem želel ven, mi starši tega niso dovolili, kar me je spravilo v zelo slabo voljo. Ravno takrat so mi naložili toliko dela, da sem vedel, da ne bom mogel držati obljube, ki sem jo dal prijateljem, kar me je razjezilo. Medtem ko sem delal, nisem imel časa misliti na prijatelje, in moje razpoloženje se je malo izboljšalo.

Ta malo boljša volja pa je minila takoj, ko sem končal delo, in spet sem postal slabe volje. Prijatelji so me, če so me, čakali že več kot eno uro in vedel sem, da ne bodo ravno pokali od navdušenja, zato sem se podvizal na igrišče, da ne bi bil še bolj pozen. Ko sem prišel tja, so vsi že odšli, le moj najboljši prijatelj me je čakal. Ne da bi se pozdravila, sem jezno začel metati na koš. Ravno preden sem vrgel, mi je prijatelj rekel: »Pozen si!« Takrat sem bil tako jezen nase, na starše, da nisem vedel, kaj sem počel. Žogo sem namesto na koš vrgel prijatelju v glavo. Kar še danes obžalujem. Ko se je pobiral s tal, sem v njegovih očeh zaznal strah in odšel je, ne da bi se poslovil. Ko sem se umiril, sem spoznal, kaj sem naredil, in sem sklenil, da se mu bom naslednji dan opravičil. To se ni zgodilo, saj se me je kar naenkrat izogibal. Minilo je še kar nekaj časa, preden sva spet spregovorila in sem se mu lahko opravičil. Sedaj sva spet prijatelja.

Ko sem se tega spominjal, sem si rekel: »Zakaj sem to sploh storil?«, a na to nisem znal odgovoriti.

Anže Balantič, 9. a-razred

Anže Traven igra mamino najljubšo pesem.

Odličen in energičen dirigent Jakob Savernik. marec 2015

Glas občine Naklo 31

javna obvest i l a

Spremljamo kakovost pitne vode

Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v občini Naklo za leto 2014 V občini Naklo upravljamo z dvema vodovodnima sistemoma. Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti, kar pomeni, da ne vsebuje mikroor­ ganizmov ter drugih snovi v koncen­ tracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.

Zelo pomembno za zdravje je ob­ vladovanje mikroorganizmov v pitni vodi. Ti imajo lahko akutne pos­ ledice za zdravje. Onesnaženost pitne vode z mikroorganizmi označujejo mikrobiološki parametri, zato se ti para­metri prednostno spremljajo.

Ali je pitna voda mikrobiološko us­ trezna ali ne ocenjujemo glede na vrednosti in v povezavi z ostalimi parametri. Pri določanju ustreznosti pitne vode smo upoštevali parame­ tre in mej­ne vrednosti parametrov iz Pravilnika o pitni vodi.

Kakovost pitne vode ugotavljamo z odvzemom vzorcev vode na različnih mestih v omrežju. Na odvzetih vzorcih se v laboratoriju opravijo preskušanja na izbrane parametre.

Vodovodni sistem Kranj

Vodovodni sistem Kranj oskrbuje s pitno vodo 61.077 prebivalcev. V letu 2014 smo v sistem distribuirali 5.475.332 m3 pitne vode, od tega 223.530 m3 v občino Naklo. S pitno vodo se oskrbujejo naselja v nasled­ njih Mestni občini Kranj ter občinah Naklo, Preddvor in Šenčur.

V občini Naklo se oskrbuje 1.981

32 Glas občine Naklo marec 2015

prebivalcev v naselju Naklo, Okroglo in Polica.

Naselja v občini Naklo se oskrbujejo s pitno vodo iz virov Bašelj (zajetja in vrtine) in zajetja Nova vas. Pitna voda se stalno dezinficira s presvetljevanjem z UV žarki, občasno pa se uporablja tudi natrijev hipoklorit.

V letu 2014 je bilo iz zgoraj naštetih naselij za mikrobiološka preskušanja odvzetih dvanajst vzorcev pitne vode, za fizikalno kemijsko preskušanja pa en vzorec. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili, glede na ob­ seg opravljenih preskušanj, vsi odvzeti vzorci ustrezni.

Vodovodni sistem Kovor Naklo

Vodovodni sistem Kovor - Naklo s pitno vodo oskrbuje 3.193 prebival­ cev v naseljih Bistrica, Cegelnica, Pod­ brezje, Spodnje in Zgornje Duplje, Strahinj, Zadraga in Žeje.

Vira pitne vode sta vrtini Duplje in Podbrezje, ki se napajata iz aluvialnega (peščeno prodnatega) vodonosnika.

Pitna voda se ne dezinficira ali kako drugače obdeluje. V vodovodni sistem smo v letu 2014 distribuirali 302.328 m3 pitne vode.

Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih petindvajset vzorcev pitne vode, za fizikalno kemijska preskušanja pa dva. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili, glede na ob­ seg opravljenih preskušanj, vsi odvzeti vzorci ustrezni.

Laboratorijska preskušanja oprav­

ljena v letu 2014 so pokazala, da pitna voda v obeh vodovodnih sistemih v občini Naklo, ki sta v upravljanju Ko­ munale Kranj, ni ogrožala zdravja ljudi.

Tudi v bodoče bomo zagotavljali ustrezen nadzor nad kakovostjo pitne vode iz rednih in rezervnih vodnih vi­ rov ter iz omrežja vodovodnega sis­ tema. Trudili se bomo, da boste lahko še naprej uporabljali zdravstveno us­ trezno pitno vodo.

Soodgovorni za ohranjanje kakovosti vode

Kakovost pitne vode se poleg notranjega nadzora spremlja tudi v okviru državnega monitoringa. Zago­ tavlja ga Ministrstvo za zdravje, nosilec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Za ohranjanje čiste pitne vode smo seveda soodgovorni tudi uporabniki sami.

Poskrbeti moramo za redno vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, ki vključuje cevovod, opre­ mo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestom uporabe pitne vode.

Upoštevajmo naslednja priporočila: Redno čistimo mrežice na pipah (približno enkrat na 14 dni). Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.

Vodo uporabljajmo na vseh pipah v stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro na pipi, pred prvo uporabo tega dne, stočimo nekaj vode (voda naj teče dve minuti oziroma do ustalitve tem­

javna obvest i l a perature vode). Enako naredimo, ko pridemo iz službe, predvsem pa, ko se vrnemo po daljši odsotnosti.

Na mestih, kjer voda v omrežju zasta­ ja, izvajajmo tedensko izpiranje do sta­ bilizacije temperature vode.

Evidentirajmo slepe rokave in jih odstranimo. Do takrat je potrebno enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.

Na onesnaženje vode vpliva tudi upo­ raba kemikalij, zato bodimo previd­ ni in zmanjšajmo uporabo kemikalij.

Namesto agresivnih čistil in ostalih snovi se odločimo za okolju prijazne izdelke. S tem bomo zmanjšali tudi onesnaženost odpadnih voda.

Na kakovost pitne vode vpliva tudi ravnanje z odpadki. Divja odlagališča so velik potencialni onesnaževalec podtalnice, zlivanje odpadnih kemika­ lij v kanalizacijo in vodotoke prav tako povzroča onesnaževanje pitne vode. V okolici objektov za zajem pitne vode je prepovedan vnos nevarnih snovi in

gnojil v tla ter preoravanje travinja.

Pomembno je tudi kako pogosto in na kakšen način greznice praznimo.

Greznične gošče so zelo koncentriran odpadek, ki poleg dušikovih spojin lahko vsebuje še druge okolju nevarne snovi.

Vodni viri niso neomejeni, zato z njimi ravnajmo skrbno, celovito in traj­nostno. Le tako bomo lahko tudi v bodoče pili svežo vodo, vodo iz pipe.

Obveščanje v času motene ­oskrbe s pitno vodo Včasih je zaradi okvar oziroma pose­ gov na javnem vodovodnem omrežju in objektih (kot so redno in izredno vzdrževanje, obnove, prevezave na omrežju, prekuhavanje vode) os­ krba s pitno vodo motena. V prime­ ru večjih okvar obvestimo Center za obveščanje, občino in radijske postaje.

Obvestilo objavimo tudi na naši spletni strani. Dodatno imamo vzpostavljeno

tudi osebno obveščanje po SMS in/ali sporočilih po elektronski pošti. Če na osebno obveščanje še niste prijavljeni, to lahko storite po elek­ tronski pošti na naslov info@komu­ nala-kranj.si, preko obrazca na splet­ ni strani www.komunala-kranj.si ali osebno na sedežu našega podjetja.

Lahko nam tudi pišete na naslov Ko­ munala Kranj, d.o.o., Ulica Mirka Vad­ nova 1, 4000 Kranj.

Poseben poziv k obvezni prijavi velja za predstavnike javnih ustanov (šole, vrtce, zdravstvene ustanove, gostin­ ske lokale, …).

O načinih obveščanja v posameznih primerih glede na zahteve pravilnika o pitni vodi vas podrobneje seznanimo vsako leto, z obvestilom na hrbtni stra­ ni naših položnic.

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

Osebno dopolnilno delo Emil Trontelj, načelnik

N

ovosti glede opravljanja osebnega dopolnilnega dela in upravne storitve krajevnih uradov Upravne enote Kranj

S 1. januarjem 2015 so pričele veljati spremembe na področju osebnega dopolnilnega dela. Med drugim je bil uveden sistem vrednotnic. Podrobneje določata dela, ki se opravljajo kot osebno dopolnilno delo in sistem vrednot­ nic Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu. Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, se mora najprej priglasiti preko spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti.

Za priglasitev osebnega dopolnilnega dela in nakup vred­ notnic ni krajevne pristojnosti, zato je te storitve mogoče urediti na kateri koli upravni enoti. Pogoj za legalno oprav­ ljanje dela je vnaprej pridobljena vrednotnica.

Vrednotnico kupi: --naročnik dela (za občasno pomoč v gospodinjstvu, po­ moč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, občasno pomoč pri kmetijskih delih, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, sprem­ stvo oseb, ki potrebujejo nego, občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih in študijskih obveznos­ ti, občasno prevajanje in lektoriranje, občasno izvajanje umetniških in drugih kulturnih vsebin ob zasebnih do­ godkih, občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika) ali

--izvajalec del (izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju, izdelovanje, po­ pravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po tradicio­ nalnih postopkih, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki, mletje žita, žganje apna in oglja na tradicionalni način in prodaja teh izdelkov).

Trenutno vrednotnica stane 9,00 EUR in velja za kole­ darski mesec. V primeru, ko posameznik večkrat na mesec opravlja delo pri istem naročniku, mora naročnik kupiti eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec oprav­ lja delo pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. Z nakupom vrednotnice se pridobi en dan pokojninske dobe. Letni prihodek izvajalca osebnega dopolnilnega dela ne sme biti višji od 5.948,64 EUR, pri čemer v posameznem polletju ne sme presegati 2.974,32 EUR. Upravna enota Kranj deluje po načelu maksimalne dostop­nosti upravnih storitev za stranke in tako smo občanom omogočili, da lahko že z mesecem februarjem dalje vse v zvezi z osebnim dopolnilnim delom uredijo tudi na krajevnih uradih v Cerkljah, Naklem, Preddvoru, Šenčurju in na Jezerskem. Na teh krajevnih uradih sicer izvajamo še marec 2015

Glas občine Naklo 33

javna obvest i l a naslednje upravne storitve: --sprejem vloge za izdajo osebnih dokumentov (osebne izkaznice, potne listine) in sprejem vloge za spremembo prebivališča v potnem listu, --naznanitev pogrešitve, izgube ali kraje osebne izkaznice in potnega lista, --sprejem vloge za izdajo vozniških dovoljenj in sicer za slovenske državljane, --sprejem vloge za izdajo in preklic spletnih kvalificiranih digitalnih potrdil za fizične osebe, --upravne overitve podpisa, prepisa in kopije dokumentov, --sestava smrtovnic, --sprejem vloge za izdajo izpiskov iz matičnega registra in matičnih knjig (o rojstvu, sklenitvi zakonske zveze, smr­ti, državljanstvu, …), --sprejem prijave stalnega in začasnega prebivališča ter stalnega oz. začasnega prebivanja v tujini, --overitve knjige gostov, --sprejem vloge za namestnika nosilca kmetijskega gospo­ darstva, --sprejem vloge za nabavo orožja in izdajo orožne listine, --sprejem vloge za izdajo dovoljenja za izvedbo javne pri­ reditve, --sprejem vloge za registracijo društva, spremembe za­ konitega zastopnika društva, sedeža društva in temeljne­ ga akta, --sprejem vloge za izdajo dovoljenje za prostovoljno po­ biranje prispevkov, --podaja predloga za uvedbo postopka ugotavljanja stal­ nega prebivališča posameznika,

Razpis za podelitev priznanj občine Naklo Občina Naklo v letošnjem letu ne bo objavila razpisa za podelitev priznanj občine Naklo. Trenutno se priprav­ lja predlog sprememb Odloka o priznanjih Občine Na­ klo, v katerem želimo spremeniti obdobje podeljevanja priznanj in omejiti število podeljenih priznanj.

Ugotavljamo, da je vsakoletno podeljevanje priznanj preveč za našo občino. Komisija občinskega sveta za priznanja se je sestala in pripravila predlog sprememb odloka, ki jih bo obravnaval Občinski svet Občine Naklo.

Občinska uprava

Poziv lastnikom živih mej ob občinskih cestah Na 1. seji Odbora za komunalo infrastrukturo je bila iz­ postavljena problematika seganja vej dreves in živih mej v polje preglednosti cest. Odlok o občinski cestah (UVG št. 19, 1999) izrecno prepoveduje zasaditev žive meje ali drevja, ki bi lahko ovirala, ogrožala ali zmanjševala varnost prometa na javni cesti. Zaradi zagotavljanja varnosti pro­ meta pozivamo vse lastnike zemljišč ob občinskih cestah, da naj žive meje in veje dreves ustrezno vzdržujejo, da ne bodo zmanjševale preglednosti ali fizično ovirale pro­ meta. V kolikor lastniki ne bodo poskrbeli za odstrani­tev vej, bo to izvedla občinska služba na njihove stroške.

34 Glas občine Naklo marec 2015

--potrjevanje podpor volivcev, --priglasitev osebnega dopolnilnega dela in izdaja vred­ notnice za opravljanje osebnega dopolnilnega dela.

Poleg navedenega se na krajevnih uradih izdajajo tudi zemljiškoknjižni izpiski, potrdila iz zbirk geodetskih podatkov, potrdila o vpisu v register društev ter podatke iz re­gistra stal­ nega prebivalstva (potrdila o stalnem prebivališču, potrdila o začasnem prebivališču, potrdila o skupnem gospodinjstvu).

Z namenom, da bi navedene storitve čim bolj približali strankam, je temu prilagojeno tudi poslovanje krajevnih ura­ dov, in sicer različne dni v tednu. Stranke lahko navedene zadeve uredijo na sedežu Upravne enote Kranj ali na kra­ jevnih uradih v Cerkljah, Naklem, Preddvoru, Šenčurju in na Jezerskem v času uradnih ur: --sedež Upravne enote Kranj v ponedeljek in torek od 8.00 do 15.00 ure, v sredo od 7.30 do 17.30 ure in v petek od 8.00 do 13.00 ure, (04) 201 5600 --KU Cerklje v ponedeljek od 7.30 do 11.00 in od 12.00 do 15.00 ure ter v četrtek od 13.30 do 16.30 ure, (04) 252 9740 --KU Jezersko vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure, (04) 254 5130 --KU Naklo vsak prvi in tretji delovni četrtek v mesecu od 12.00 do 15.00 ure, (04) 257 6380 --KU Preddvor v četrtek od 9.00 do 12.00 ure, (04) 255 5790 --KU Šenčur v sredo od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure, (04) 251 6240.

ogl a si

marec 2015

-

040/202-384

Glas obÄ?ine Naklo 35

z adnja str an

Stara cesta 61, Naklo

V OCESNI AMBULANTI NAKLO ZDRAVSTVENI DOM NAKLO

GOTOVINSKI POPUSTI Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure.

36 Glas obÄ?ine Naklo marec 2015