Glas občine Naklo, junij 2015

Glas Naklo

junij 2015

obÄ?ine

Ĺ tevilka 82/leto 21

uvodn i k

V tej številki ...

Andreja Kosec, odgovorna urednica Če česa res ne maram, je to prikrivanje oz. neizražanje mnenja. O čemer koli. Pa vendarle ljudje to počnemo iz različnih vzrokov. Nekateri so sramežljivi, drugi bojazljivi, tretji (enostavno) neodkriti. Mislim, da s tem pogosto delamo škodo sami sebi, ker se posledično ne moremo pogovarjati. Zato cenim tiste, ki si upajo povedati svoje mnenje, še posebej, če je aktualno in družbeno pereče, sporno. Tako osebna stališča kot javno mnenje pa se pogosto izoblikujejo na podlagi glasno povedanega, kar je v marčevski številki glasila naredil Franci Šinkar v rubriki Jaz pa razmišljam tako.

Zavzel je stališče, ki ga zagovarja, čeprav je enostransko in pristransko. Naglas se je odzval na dogajanja, ki mu niso všeč in s tem pozval h glasnemu razmišljanju tiste, ki me­ nite podobno in druge, ki takšnemu razmišljanju absolutno nasprotujete. Zato sem iskreno vesela pisma g. Uroša Feldina, ker je pripomogel k javnemu dialogu pro et contra. Če si je s tem kdo izjasnil stališče o istospolnih oz. »tradicionalnih skupnostih« ali si mogoče celo premislil, je namen dosežen.

Niti v najmanjšem primeru pa namen članka oz. objava letega ni bila žaljenje ali kakršno koli napadanje. Zgolj glasno premlevanje … o tabuju, da bi to ne bil več.

Na tem mestu oba pisca odpirata vprašanje strpnosti. Je strpen tisti, ki je tiho in taji misli? To je prej nevarno kot pa strpno. (Zadosti pa seveda prevladujočemu toku.) Pregovor pravi, da pes, ki laja, ne grize. Strpnost je poslušati drugače misleče in se od njih učiti. To pa ne gre, če ne pove­mo, kar mislimo. Zato bo omenjena rubrika v glasilu še vedno odprta za drugačna mnenja. Pa ne vzemite jih strogo oseb­ no, ampak kot eno izmed kapelj v morju, v katerem se učimo plavati – živeti drug z drugim.

Sicer pa je tokratna številka zaznamovana s kulturno dediščino na več področjih – na kulturnem, sociološkem, gospodarskem. Slednjega smo izbrali za osrednjo temo, saj se neposredno povezuje z dogodkom ob praznovanju občinskega praznika Na vasi se dogaja. Namen le-tega je namreč tudi »spoznavanje ponudbe v občini«, zato smo zavrteli čas nazaj, ko so se Naklanci preživljali samo s svojimi obrtmi. Se jih še spomnite? Način življenja se je res močno spremenil, bistvo pa ne – družiti se in sodelovati. Vsaj kadar si želimo.

Uživajte v poletju in se vsaj za en dan požvižgajte na vse.

Vredno je.

2 Glas občine Naklo junij 2015

ŽUPANOV KOTIČEK POD ČRTO Ustanovitev komisije Sita obljub IZ NAŠE SRENJE Podjeten in priden kot čebele Rdeče jagode rada jem … vsako leto rajši ...

V občini zbranih 500 imen Iz temine rovov v svit življenja Polni energije in z novo močjo v poletje Parada starodobnikov Country line dance KULTURNI ODMEV Knjižnica, pa ne samo to Na Tednu ljubiteljske kulture SREDICA Izginule podobe vsakdana (1. del) ZNANI NAKLANCI Profesor Alojzij Strupi »žrtev svobode« JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO Sadovi brezbrižnosti Naklanska homofobična sedanjost ŠPORT Atletom Športnega društva Naklo 10 medalj Zadovoljni z rezultati Na vasi se dogaja 2015 ZAPISI ŠOLSKIH PERES Skupaj gradimo družbo enakih možnosti MLADI VRVEŽ Malčki med dinozavri in rožicami Melji, melji mlin droban JAVNA OBVESTILA Popisujemo zgodovino cerkva in znamenj Nasveti pred odhodom na počitnice Olje in plin iz uvoza sta tveganje Socialnovarstvena storitev – pomoč na domu v občini Naklo Eterična olja doTERRA Projekt GORKI - 2. sklop PREDSTAVLJAMO

3 4 4 5 5 6 7 8 8 10 11 12 13 14 16 17 18 19 19 20 24 24 25 25 26 26 27 28 29

Prispevke za septembrsko številko poš­ljite najkasneje do petka, 11. septembra. Besedila opremite s fotografijami v .jpg formatu.

županov kot i č ek

Spoštovane občanke in občani!

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, Ana Žontar.

Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o.

E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO praviloma izhaja štirikrat letno, brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo.

Naklada 1.820 izvodov Naslovnica: Kamnosek mlinskih kamnov Franc Puhar, po domače Štancar s Police. Arhiv Mare Črnilec.

Oddaja gradiva za septembrsko številko

Rok za oddajo gradiva je petek, ­ 11. september 2015.

Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Besedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov andreja.kosec@ siol.net s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­ vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­ nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni.

Poletje je nezadržno pred vrati in marsikdo se sprašuje, kaj se je dogajalo čez pomlad v naših krajih. Nikjer ni bilo videti gradbenih strojev in nikjer nobenih gradbenih posegov. Resnično se v tem trenutku gradi in ureja samo železniška postaja nasproti hotela Marinšek. V proračunu Občine Naklo smo v ta namen predvideli 100.000 evrov. Sam projekt je sofinanciran tudi s strani Evropske unije, in sicer v znesku 18.000 evrov. Ostali projekti so pa do sedaj čakali potrditev v rebalansu, tako da sedaj, ko je rebalans potrjen, lahko računamo tudi na njihovo realizacijo. V tem trenutku gremo v realizacijo tistih manjših obljubljenih projektov, večje pa bomo začeli izvajati v jesenskem času.

V teh dneh se pripravljamo na dva slavnostna dogodka. Prvi je že tu, in si­ cer praznovanje občinskega praznika Na vasi se dogaja, ki je namenjen druženju, zabavi in spoznavanju ponudbe občine Naklo. Ker je tradicio­nalni panoramski avtobus Ve­ seli Janez, ki je po­ vezoval prireditev v preteklosti, krenil na pot v svojo novo domovino, se bo občinski praznik Na vasi se dogaja od letos naprej odvijal samo na eni lokaciji, in sicer se tokrat vidimo v Podbrezjah, drugo leto v Dup­ ljah in leto kasneje v Naklem. S kolobarjenjem dogodka bomo poskrbeli, da bo v občini vsako leto okolje nekoliko drugačno, posebno, predvsem pa bodo obiskovalci posamezen kraj bolje

spoznali in se zabavali skupaj na enem mestu.

V jesenskem času, ko se vsi vrnete z dopustov, pa vas že sedaj vabim na slovesnost ob dvajseti obletnici Občine Naklo. Ker bo letošnja jesen pestra, zanimiva in polna dogodkov, vsem skupaj želim, da se spočijete, kaj lepega doživite, potem pa se vsi skupaj zaženemo v nove delovne zmage.

Pridite to soboto, na zadnji dan pomladi, na srečanje v Podbrezje, da se vsi skupaj srečamo in poveselimo ob našem prazniku. Nagradite prostovoljce, ki organizirajo dogodek, s svojim prihodom in nasmejanimi obrazi. župan Marko Mravlja

junij 2015

Glas občine Naklo 3

p od č rto

Ustanovitev komisije Marko Mravlja, župan

Spoštovani gospod Janez Štular je v prejšnji številki občinskega glasila podal predlog za ustanovitev komisije, ki bi pregledala poslovanje zadnjega mandatnega obdobja.

Sej ne vem, ali se gospod Štular norčuje ali pa je pozabil, da je bil predsednik nadzorne komisije v prejšnjem mandatu dr. Rok Rozman, pravnik, ki sedi v več nadzornih komisijah po Sloveniji; verjemite, da ni bil prav nič milostljiv, ko je pregledoval poslovanje občinske uprave. Vse njegove ugotovitve smo upoštevali in se držali navodil. Hkrati nas je takoj po tem, ko sem nastopil mandat, pregledalo računsko sodišče. Kontrole nad poslovanjem ne zmanjka, saj nas red-

no kontrolira tudi mestni inšpektorat. Ker je v tem mandatu prav tako sestavljena nadzorna komisija iz vseh političnih predstavnikov v občinskem svetu, je predstavnik SLS prevzel nadzor nad izgradnjo vrtca Mlinček, zanima me pa, kako bi bilo, če bi predstavnik opozicije v času mandata g. Janeza Štularja pregledoval izgradnjo Doma starejših občanov in večnamenskega objekta.

Zato, spoštovani g. Štular, predlagam, da ustanovimo neodvisno zunanjo komisijo, ki bo pregledala poslovanje občine tudi v vašem mandatnem obdobju. ・

Odprto pismo županu

Sita obljub Špela Tomažič

Danes, 15. maja 2015, mi je dež ponoči »očistil« pogled na naše dvorišče in očistil pogled na naš predel Nakla Pivko, ki je pozabljen kos v občini Naklo. Današnjo noč je močno deževalo. Zjutraj je voda tekla z Glavne ceste na naše dvorišče in s seboj vlekla vso nesnago.

Razlog je, da se ob » ležečem policaju« - cestni oviri nabere voda, ki ne more odteči. Odteči bi morala v jarek, ki teče ob cesti. V ta jarek je najprej skozi betonsko ograjo prevrtal mož, za tem pa so to luknjo za vodo povečali še občinski delavci. Seveda pa voda pridrvi z gozda po hribu in se jo ob ležečem policaju – cestni oviri nabere velika količina. Ta voda pa potem steče k nam na dvorišče, ker jo avtomobili, ki vozijo z neprimerno hitrostjo samo še uspešneje pljuskajo k nam na dvorišče. Prinese pesek in tako nam drsna vrata komaj delujejo, ker se na tirnici nabere toliko peska. Voda je pritekla vse do vhodnih vrat. Zakaj vse to?

Pravzaprav je bolje, da začnem pisati na začetku. Vsako leto se za izgradnjo pločnika in seveda s tem rešitev odvodnjavanja ob Glavni cesti med krožiščem in OŠ Naklo naj­ de nov izgovor, kje so porabili sredstva, da jih za izgradnjo pločnika žal ni več. Najprej so bili izgovori, da mora naj­ prej država urediti križišče – sedaj krožišče in šele potem bodo začeli z izgradnjo. Nato so se sredstva potrebovala za ureditev kanalizacije v Podbrezjah in v Dupljah, pa seveda hkrati ureditev Dupelj s pločniki ipd. Za tem se je pojavil vrtec, sedaj je na vrsti Gorki. Ne vem, kdaj bo na vrsti cesta.

Tudi vi spoštovani župan ste že v prvem mandatu obljub­ ljali izgradnjo pločnika in ceste, tudi v kampanji za ta drugi mandat ste to omenjali, vendar sedaj so stvari spet v starih tirnicah in zagotovo z izgradnjo ne bo nič. Ne vem, zakaj je tale konec pozabljen. Res se obračam na vas, gospod župan, in vas lepo prosim za pojasnilo, kdaj je bilo na tem področju nekaj narejeno, kdaj ste nazadnje pri nas nekaj delali. No, prosim vas, da ne omenjate tistih »prismodnjaških izumov« o ograditvi navideznega pločnika na nasutem pesku ob robu ceste, ki ste ga povrhu ogradili z vrvico iz pvc ma-

4 Glas občine Naklo junij 2015

teriala. Seveda ste postavili še oznako z znakom cona za pešce. Res bistroumno.

Kadar se v OŠ Naklo učijo o varni poti v šolo, nikoli ne peljejo učencev po cesti, po kateri hodijo vsakodnevno v šolo od krožišča proti šoli, ampak vedno po pločniku proti središču. Razlog je bil, da je odsek prenevaren za sprehod učencev. Torej naj se sami ukvarjamo s tem problemom in seveda mi starši učimo, kako naj vsak dan otroci varno pridejo do šole po tej nevarni poti. Ali res čakate, da se zgodi kaj tragičnega?

Dotaknila bi se še enega problema – javna razsvetljava ob Glavni cesti med krožiščem in OŠ Naklo. Postavljeni sta dve luči, nato pa se javna razsvetljava neha. Ne samo, da nimamo pločnika, hodimo tudi v temi. Cesta pa je vse bolj prometna in menim, da bi bilo prav, da bi razmišljali, da bi bil ta del ceste namenjen le stanovalcem.

Prosim vas tudi, da pojasnite, za kakšen znesek pravzaprav gre pri tem nemogočem projektu, ker ga tako prelagate. Saj izračune že imate, to ste tudi večkrat že izjavili. ・

i z na š e sr enje Nov čebelnjak v Dupljah

Podjeten in priden kot čebele J. M.

Mlad čebelar Jaka Majnik je letos postavil nov čebelnjak na robu Udinboršta. Dijaka drugega letnika Kranjske gimnazije je za čebele navdušil družinski prijatelj. Pred petimi leti je v oskrbo dobil mlado čebeljo družino in jo naselil kar na domačem balkonu. Prvo leto je družino oskrboval pod mentorjevim vodstvom. Naslednje leto je število čebeljih družin že povečal na tri. Spopadel se je tudi z rojenjem čebel, ko jih je reševal s sosedove jablane. Velikokrat je pomoč mentorja dobil kar po telefonu, pred tem pa mu je poslal slike čebel po internetu. Ti prvi panji so bili tako ime­ novani nakladni panji. Opremo je kupoval počasi: zaščitno obleko, rokavice, pihalnik … Lansko leto je tako imel že šest panjev. Nekaj večjih in nekaj čisto malih. Odločitev za velik AŽ panj se je porajala, kar nekaj časa. Odločil se je, da bo denar, ki sta ga starša mesečno nalagala za njega v banko, porabil za ta nakup. Sam je narisal načrt za panj, ki so ga izdelali mojstri iz Gornjega grada nad Kamnikom.

21 AŽ panjev je naročil pri mojstru z Vrhnike. Prispeli so že sredi zime in naloženi pod napušč čakali na poslikavo.

Mama je pripravila predlog poslikave zunanjosti panjev, ki je bil sprejet in začelo se je risanje in barvanje, ki je trajalo slab mesec dni. V aprilu je bilo potrebno pripraviti temelje.

Pred prvim majem pa je bil čebelnjak postavljen in med prvomajskimi počitnicami so se v čebelnjak naselile čebelje družine, ki jih je že v sredini februarja Jaka naročil pri rejcu čebeljih družin iz Potoč pri Preddvoru. Dela v teh pomladnih mesecih res ne primanjkuje. Potrebno je pregledati vse čebelje družine, označiti matice. Tako veliko število čebeljih družin že zahteva sistematično delo, vodenje dnevnika za vsako družino in redno pregledovanje družin. Jaka upa, da bo letošnja sezona medu boljša od lanske, ko ga je pridelal samo za domače potrebe. ・

Rdeče jagode rada jem … vsako leto rajši ...

Urška Kleč, koordinatorica projekta »Garklc«, in stanovalci DSO Naklo

V

Dom starejših občanov Naklo je vstopila pomlad, z njo pa so se prebudila vprašanja: »Kaj bomo letošnje leto zasadili v garklc?« Jagode, ker so sladke, meto za čaj, drobnjak za namaz …

Čez zimo so visoke grede »garklca« osamljeno stale pod napuščem, zimo so preživela le zimzelena zelišča. Ko se zazremo vanje, se nam spomin vrne v prejšnjo pomlad.

Visoke grede so nastale v LEADER projektu Starostniki aktivno raziskujejo koristne organizme – »Garklc« pod prid­ nimi rokami dijakov Biotehniškega centra Naklo in njihovega mentorja, projekt pa je sofinancirala tudi Občina Naklo.

Postavili so jih na naše dvorišče, ob belo krožno pot, da se lažje sprehodimo skozenj. Skupaj z dijaki smo zasadili prve rastline, ki smo jih nato vse poletje pridno zalivali, jim rah­

ljali zemljo. Poletni meseci, obdarjeni s soncem, so prinesli pridelek, ki je popestril naše jedilnike; solata, drobnjakov namaz, metin čaj … Jeseni, ko smo pobrali še zadnje pridelke, smo visoke grede izpraznili in jih postavili ob napušč. »Hmmm, le kaj bomo vanje posadili spomladi?« so junij 2015

Glas občine Naklo 5

i z na š e sr enje

Pridelek iz »garklca«.

Kmalu bo na mizi.

bile misli, obrnjene v prihodnost. »Jagode, sladke in rdeče … in veliko naj jih bo,« se je zaslišalo, ko je beseda nanes­la na letošnji »garklc«. »Jagode, da se lahko odtrgajo in takoj pojedo.« In tako bomo ob solati, paradižniku, papriki zasadili tudi jagode. Pri tem nam bo pomagal Miha Grašič,

študent Biotehniškega centra Naklo, ki je že pripravil načrt zasaditve in pri tem upošteval pravilo dobrih sosedov v vrtu. Povabljeni ste, da mu ob zasajanju pomagate. Kar z ljubeznijo posejemo v »garklc«, to zraste. ・

Projekt sofinancira EU, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (preko PRP 2007-2013, os LEADER) LAS Gorenjska košarica ter občine na območju LAS Gorenjska košarica

Dediščina starih hišnih imen

V občini zbranih 500 imen Klemen Klinar

P

rojekt zbiranja starih hišnih imen je končan. V nastajanju pa je zbirka knjižic hišnih imen z območja osrednje in zgornje Gorenjske.

Na Gorenjskem že vse od leta 2009 potekajo akcije zbiranja starih hišnih imen, v katere je bila vključena tudi Občina Naklo. V zadnji projekt, imenovan Dediščina starih hišnih imen in financiran s strani EU programa LEADER ter Občine Naklo, so bila vključena naselja Cegelnica, Malo Nak­lo, Naklo (s Pivko), Okroglo in Polica, kjer je bilo zbranih 139 hišnih imen. V nakelski občini je bilo sicer skupaj zbranih okoli 500 imen. S hišnimi imeni se ohranja domače narečje, ki je že znotraj občine raznoliko, hkrati pa kot del kulturne dediščine krepi identiteto lokalnega prebivalstva. Poleg tega je marsikatero ime zanimivo, saj se v njegovi razlagi skriva zanimiva zgodba ali zgodovinska podrobnost o hiši ali kraju.

Da hišna imena ne bodo izginila v pozabo, v okviru akcij nastaja bogata zbirka knjižic s hišnimi imeni, ki trenutno šteje 34 različnih publikacij z območja celotne Osrednje in Zgornje Gorenjske. Knjižice poleg seznama hišnih imen po vaseh z njihovimi zgodovinskimi zapisi vsebuje tudi stare fotografije domačij in zanimive kratke zgodbe. Knjižice je moč dobiti na Občini Naklo. Lastniki domačij, ki so za to podali pisno soglasje, so prejeli tudi brezplačne table z narečnim zapisom svojega hišnega imena. Poleg tega so vsa imena umeščena v skupno spletno bazo gorenjskih

6 Glas občine Naklo junij 2015

hišnih imen www.hisnaimena.si, ki trenutno šteje preko 7900 enot. Spletna stran je zasnovana tako, da obiskovalci lahko s pomočjo iskalnika iščejo imena po hišnem imenu ali naslovu.

S tokratnim projektom je zbiranje v občini Naklo končano.

Kljub temu pa lastniki domačij s celotne občine, ki se za označitev domačij do zdaj še niso odločili, še vedno lahko prejmejo tablo s hišnim imenom. Za več informacij se lahko obrnejo na Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske, telefon 04 581 34 16 ali e-pošta klemen.klinar@ragor.si. ・

i z na š e sr enje Izlet dupljanskih rekreativk

Iz temine rovov v svit življenja Marija Jerše; foto: Mirjam Jelovčan

Ob zaključku rekreacije smo se tudi letos dupljanske rekreativke v soboto, 21. marca, odpravile na celodnevni izlet.

Najprej smo se ogledale Plečnikovo cerkev na Barju, ki je zgrajena na več sto lesenih pilotih. Z gradnjo so začeli leta 1937, točno čez eno leto pa je bila v njej že prva maša. Če pomislimo, koliko časa potrebujemo danes, da se zgradijo večje zadeve, se lahko danes ob tem podatku le kislo nasmehnemo.

Ob pogledu na okoliški potok človeku ni jasno, kako lahko tako majhen potoček povzroči tako obširne poplave.

Sledi teh poplav so vidne na vseh hišah. Čeprav je večina hiš sezidana kasneje kot cerkev, so novodobni gradbeniki zanemarili podatek, ki ga je upošteval že Plečnik in je cerkev zaradi terena dvignil nad raven naravnih tal. Cerkev daje zaradi masivnega smrekovega lesa domač občutek – iz lesa so stropne obloge, kor, oltarji …

Nato smo se odpravile v Idrijo, v Antonijev rov.

Pod Idrijo, mesto ima obliko zvezde, so v 500 letih izkopali več kot 700 kilometrov rovov.

V ozkih rovih Antonijevega rova so prikazani stari načini rudarjenja, v dobri uri raziskovanja pa smo si s slikoviti opisi vodičev ustvarile podobo garaškega dela rudarjev. Škrata Perkmandlca, ki je rad nagajal rudarjem, pa nismo opazile.

Kot se spodobi, smo v bližnji gostilni kosile idrijske žlikrofe.

Pot nas je naprej vodila do Kobariškega muzeja. Najprej smo si ogledale krajši dokumentarni film. V muzeju je več sob, vsaka od njih ima svoje ime. Gradivo je predstavljeno na takšen način, da se dotakne čustev obiskovalcev in nas spodbuja k razmišljanju o človeških stiskah in trpljenju, ki so ga izkusili vojaki na obeh straneh fronte.

Obiskovalcu najbolj ostane v spominu Črna soba, kajti na stropu sobe je odtisnjenih 360 000 črnih pik, ki prikazujejo število žrtev soške fronte.

O pripravah na soške bitke in poteku soške fronte pričajo številne fotografije, zemljevidi, zelo nazorno stvari prikaže ogromna maketa.

Kobariški muzej je opomin na nesmiselnost vojn.

Ko smo zapuščale muzej, so nam po glavi rojile iste misli – vsaka vojna je nesmiselna, kajti ljudje so bili tisti, ki so, ne glede na to, ali so bili v zaledju ali na fronti, prenašali največje breme vojne. Kobariški muzej je predvsem opomin človeštvu, da je naloga vsake generacije, da živi in se razvija.

Preko prelaza Predel smo se mimo Rabeljskega jezera pripeljale do Rateč, kjer so še zadnji obiskovalci zapuščali Planico.

Celodnevno popotovanje smo zaključile v prijetnem okolju gostilne Adrijan na Črnilcu. Z okusno domačo hrano so gostitelji poskrbeli za naše sestradane želodčke, nekate­ re so ob ubranih zvokih harmonike tudi zaplesale.

Ker pa je vsake lepe stvari enkrat konec, je bilo vse prehitro konec tudi prelepega dne. Ampak za zaključek smo si bile enotne – drugo leto izlet ponovimo, kajti Slovenija skriva preštevilne lepote, ki jih moramo še odkriti. ・

»DAN ZA ŽIVLJENJE« v Podbrezjah Rotary klub Tržič Naklo (ustanovitev kluba je bila 6. 6. 2015 v Naklem) bo v letošnjem letu izvedel dva dogodka DAN ZA ŽIVLJENJE, na katerem donira postavitev defibrilatorja v lokalno okolje.

Prvi dogodek je bil 12. 6. v Tržiču, drugi dogodek pa je planiran za 11. 9. 2015 v Podbrezjah. Ta dan se bomo popoldne zbrali pred Gasilskim domom v Podbrezjah, strokovnjaki bodo izvedli tečaje prve pomoči ob zastoju srca in pojasnjevali ravnanje z defibrilatorjem. Cilj akcije je, da se tečaja udeleži čim več krajanov in da se vsi seznanimo s postopki ob srčnem zastoju, kar se lahko zgodi vsakomur med nami.

Defibrilator, ki bo donacija Kluba Rotary, bo nameščen v vežici ob vhodu doma in bo tako v nujnem primeru dostopen vsakomur. Predvsem pa se bodo za delo z njim usposobili člani PGD Podbrezje in tudi tako lahko pomagali sokrajanom v stiski. Na dogodek ste že sedaj vsi prijazno vabljeni, saj bo popestren z družabnim programom, predstavili pa se bodo tudi donatorji.

Za Rotary klub Tržič Naklo Jožef Perne junij 2015

Glas občine Naklo 7

i z na š e sr enje Konjeniško društvo Naklo

Polni energije in z novo močjo v poletje Silva Gregorec, predsednica društva

Delo konjeniškega društva Naklo se nadaljuje tudi v letu 2015. Po blagoslovu konj na sv. Štefana je bil konec marca občni zbor, na katerem smo izvolili nove člane v organe upravljanja.

Predsednica je podala plan dela za prvo polovico leta.

S sedmimi konji smo sodelovali na Škofjeloškem Pasjonu 2015. Bil je kar zahteven projekt, saj je bilo 12 predstav in dve generalki. Na pasijonu je sodelovalo okoli 70 konj in skoraj 700 igralcev.

Naš uradni postiljon Tone je v začetku meseca junija praznoval okrogli jubilej, 60-letnico. Od samega našega cesarja je prišla vest, da bo sedaj lahko v penziji, ampak kakšno furo bo pa še moral narediti za potreba občine, posebno sedaj, ko ima novega konja.

Nadalje bomo sodelovali na občinski prireditvi Na vasi se dogaja v Podbrezjah z vleko traktorja in še nekaterimi aktivnostmi.

Tudi na slovenski razstavi starodobne kmetijske mehanizacije in opreme se bomo predstavili z restavriranim trak-

torjem Zetor 2511 in pa s prikazom predenja volne na star način s kolovratom, od česanja preje do priprave za prejo.

Prav preja volne in predilništvo je zelo značilno za Naklo, saj so se v 19. in tudi v 20. stoletju v Naklem ukvarjali z prejo volne. Največji med predelovalci, Vinko Črnilec - Rezek, je v začetku 20. stoletja zgradil manjši proizvodnji obrat Predilnico, kjer so strojno predli volno še tja do konca 60 let.

V juliju se udeležimo tradicionalnega Furmanskega praznika v Postojni, kjer se bo poleg zapravljivčka in blejske kočije na veliki kočiji vis-a-vis peljal sam avstroogrski maršal Radetsky, ki je več kot 10 let živel v Tržiču. In na četrtem vozu bomo prikazali izdelavo lesenih vodovodnih cevi. Čez dve leti bo minilo 300 let od smrti največjega Naklanca Gregorija Voglarja - Karbonariusa, ki je več kot 20 let služboval kot osebni zdravnik ruskega carja Petra Velikega in je po svoji smrti zapustil rodni vasi veliko vsoto denarja za izgradnjo vodovoda, tako da je voda pritekla v korito sredi vasi, kar je bilo za tiste čase izjemnega pomena. ・

Moto društvo Oldteimer Naklo

Parada starodobnikov Janez Legat, tajnik društva

M

oto društvo Oldteimer Naklo je »pod streho spravilo« tudi jubilejno dvajseto prvomajsko parado starodobnikov.

Prisrčen motorističen pozdrav vsem občankam in občanom. Leto je naokoli in zopet je za nami še ena uspešno izvedena prvomajska parada, ki pa je bila letos nekaj posebnega, saj je bila jubilejna, že dvajseta po vrsti.

Kljub neugodnim vremenskim razmeram se je zbralo lepo število starodobnikov od blizu in daleč. Letošnjo prireditev so nam že za zajtrk popestrili člani društva Za priznanje praženega krompirja kot samostojna jed z obilno porcijo omenjenega krompirja. Mesarstvo Tišler pa je poskrbelo, da je vsak udeleženec prejel tudi počasi okrogle pol klobase.

Po zaužitju teh dobrot je vse navzoče nagovoril predsed-

8 Glas občine Naklo junij 2015

nik društva g. Franci Zadnikar, ki je ob jubilejni prireditvi zaslužnim za vsa leta sodelovanja poklonil spominske plakete. To pa so sledeči: Gasilsko društvo Naklo, Pihalni orkester Alples Železniki, Orodjarstvo Osterman Ivo s. p. Olševek, ga.

Irena Markič, Folklorna skupina društva upokojencev Naklo, IRO-plast Naklo, Zidarstvo Bojan Bajželj s. p., Občina Naklo, Župnijski urad Naklo, g. Jože Mohorič in g. Ivan Meglič.

Posebnega pozdrava g. predsednika je bil deležen g. Jože Kuhar, ki se je edini udeležil vseh dvajset parad. Našo prireditev sta še pozdravila predsednika zveze SVAMZ in Gorenjske zveze GAMZS. V prvi vrsti smo zelo veseli, da

i z na š e sr enje

smo se vsi udeleženci srečno vrnili na cilj. Vreme nam je tokrat malo ponagajalo, pa vendar so udeleženci v Naklem uživali in preživeli lep dan. Povezovanje programa v Nak­lem na startu in cilju je profesionalno kot že tolikokrat doslej opravil g. Jože Mohorič. Na poti, na postanku in blagoslovu na Brezjah pa je povezovanje prav tako profesio­ nalno prevzel g. Ivan Meglič, ki pa je tudi naš član. Obema se moto društvo Oldteimer Naklo lepo zahvaljuje. V posebno čast si štejemo, da nas obišče tako velika množica ljubiteljev starodobnikov, tako iz naše občine kakor tudi od drugod. V pomoč so nam tudi letos priskočili člani prostovoljnega gasilskega društva Naklo, brez katerih si take prireditve ne moremo zamisliti.

Za popestritev kulturnega programa je najprej poskrbela domača folklorna skupina društva upokojencev Naklo z gorenjskimi plesi, nato pa so nas z malce zamude v takte »plehmuske« popeljali še godbeniki Alplesa iz Železnikov.

Pot nas je vodila najprej po vaseh in ulicah občine Naklo, nato pa smo se

odpravili še na Brezje k Mariji pomagaj, kjer smo imeli postanek z blagoslovom. Blagoslov pa smo v dogovoru z g. župnikom v Naklem izpustili, saj smo ga bili deležni na Brezjah. Pot nas je nato vodila preko Begunj, pod gorami in v popoldanskih urah nazaj v Naklo, tako da smo prevozili približno 70 kilometrov. Za kulinariko je preko celega dneva skrbelo Mesarstvo Tišlr iz Podbrezij, ki je svojo nalogo opravilo na zgledni profesionalni ravni. Vsak udeleženec pa je na koncu prejel tudi spominsko zlato medaljo z emble­ mom društva. Kljub napornemu zbiranju dovoljenj, s katerimi pričnemo že v mesecu decembru in jih je bilo v letošnjem letu potrebno zbrati kar 37, smo organizatorji nad prireditvijo zelo zadovoljni, saj za tako množično zanimanje nismo potrebovali pomanj­ kljivo oblečenih deklet, kot to počno nekatera druga društva. Svoje zadovoljstvo, morda celo nezadovoljstvo, nam prosimo posredujte tudi občani, tako da bomo lahko morebitne napake ali pomanjkljivosti v bodoče odpravili, seveda če bomo ob zgoraj

omenjenih razlogih sploh še imeli voljo do organizacije takšne ali podobne prireditve. Vsi vemo, da se pri denar­ ju vse začne in vse se konča. Takšna prireditev zahteva namreč kar zajetna finančna sredstva, tako da je brez donatorjev ne bi zmogli speljati. Zato se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prireditev omogočili. Ti pa so sledeči: IRO-plast Naklo, Orodjarstvo Ivo Osterman s.p. Olševek, Trgovina Mernik Žeje, MesarstvoTišlr Podbrezje, Radio Gorenc Tržič, Zidarstvo in fasaderstvo Bajželj Bojan s. p., Avtoelektrika Colnarič Drago s. p. Podbrezje, Pizzerija Bolero Naklo, Tri krone d. o. o. Roman Jenko Godešič, Slovenska veteranska avto moto zveza, Tiskarna Žnidarič d. o. o. Kranj, Mesarija Prim Naklo, Gostilnica Kresnik Naklo, ­H-Style s. p. Nak­ lo in Nejc Kodrič Šenčur.

Za konec Moto društvo Oldteimer Naklo želi vsem občankam in občanom občine Naklo, da kar se da lepo preživijo občinske praznike, ki so pred nami. ・

Oldteimerji na Brezjah čakajo na blagoslov.

junij 2015

Glas občine Naklo 9

i z na š e sr enje Druženje s plesom

Country line dance Aleksandra Rumež

C

ountry glasbo moraš živeti, da jo lahko začutiš.

Country line dance (CLD) je ples v vrstah s ponavljajočim zaporedjem korakov. Skupina se obrača v dve smeri ali na vse štiri smeri, odvisno od koreografije. Plesalci se morajo soočiti v danem trenutku v kateri smeri se vrtijo oz.obračajo.

Koreografije so večinoma sestavljene iz delov, pri katerem zgornji del trupa ni tako intenziven, s spodnjim delom pa poskakujemo, udarjamo z nogo ob tla, zato še toliko bolj pridejo do izraza kavbojski škornji.

Country line dance (CLD) je namenjen množici ljudi, se pravi, ni namenjen samo posameznikom. Množici pa zato, ko se dobimo na raznih country prireditvah, se vse skupine združimo in skupaj zaplešemo.

Da sem vodja country skupin, ni golo naključje. Ples me je navdušil že v OŠ, ko sem obiskovala različne plesne tečaje, jazz balet, kasneje standardne plese, salso. Ko pa sem pred petimi leti spoznala CLD na eni od country delavnic, sem začutila, da je to zvrst, ki mi je pisana na kožo. Od takrat sem pridobila znanje za več kot šestdeset različnih koreografij, ki so povezane z različnimi stili plesa in glasbe, od nežnih valčkov, hitre polke, twista, rocknrolla, chacha.

Plesala sem v skupini Country mač ke, nato sem se odločila za samostojno pot, kjer svoje znanje nadgrajujem na raznih delavnicah v tujini in spletnih straneh ter naprej posredujem svojima skupinama Country Babice in Country Stars. Obe delujeta na območju Gorenjske že drugo leto.

Treningi se izvajajo na dveh lokacijah, v Naklem (Country Stars) ter Tržiču (Country Babice). Skupino v Tržiču sestavlja 12 plesalk, skupino v Naklem pa 19 plesalk in 1 nadebuden kavboj. Nova skupina v Naklem se je ustanovila pred dvema letoma. Vanjo so vključene plesalke iz Nakla in kranjske regije. Plesalke so vseh starosti, od osnovnošolk do upokojenk, se pravi, da smo v skupino vključene ženske, ki imamo veselje do učenja country plesov. Skupina se lahko pohvali, da imamo med plesalci tudi moškega predstavnika, devetletnega Urbana iz Strahinja, osnovnošolca, ki ima izreden talent za učenje country plesov. Country Stars imajo treninge dvakrat na teden v prostorih Osnovne šole Naklo.

Pomemben del plesne country skupine predstavlja tudi poseben stil oblačenja. Tako na nastop ne gremo brez kavbojk, klobuka, rutke, škornjev, usnjenega pasu in kariraste srajce ali naše zaščitne country majčke. Country ples nam poleg prijetnega in sproščenega preživljanja prostega časa nudi medsebojno druženje in užitek v plesu. Ples nas je dodatno še bolj povezal, saj so se med nami stkale tudi prijateljske vezi. Radi se udeležimo različnih prireditev, kjer z veseljem pokažemo, kaj znamo. Nastopamo na različnih lokacijah, kjer se nam lahko tudi pridružite pri plesu. Veseli bomo vsakega novega člana, ki ima željo po učenju country plesov. Country ples nam predstavlja sprostitev za dušo in telo. ・

10 Glas občine Naklo junij 2015

kultur n i odme v Mestna knjižnica Kranj

Knjižnica, pa ne samo to Helena Krampl Nikač

Saj veste, splošna knjižnica je prostor, kjer si lahko izposodite knjige. Kjer se na knjižnih policah ponujajo izmišljeni in realni svetovi, do katerih brez knjig sploh ne bi imeli dostopa – in včasih je bolje tako. Vse bolj pa knjižnica postaja tudi prostor za srečevanja in pogovor, razstave, izobraževanja, prireditve, polemične razprave, ustvarjanja. In k temu stremimo tudi v Mestni knjižnici Kranj (MKK).

Mestna knjižnica Kranj je splošna knjižnica, vključena v knjižnični informacijski sistem Slovenije. To pomeni, da je javna kulturna in izobraževalna ustanova, namenjena informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razved­ rilu in duhovnim potrebam ter razvijanju pismenosti. Deluje na območju Mestne občine Kranj ter sosednjih občin Naklo, Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Preddvor in Šenčur.

Vsi zaposleni v MKK veliko energije vlagamo v projekte za spodbujanje branja. Začnemo že pri najmlajših obiskovalcih, ki se šele razvijajo v bralce. Prepričani smo, da je otroštvo lepše v družbi kvalitetnih in raznovrstnih knjig. Zato smo zanje pripravili projekt Družinsko branje, v katerem sodeluje že preko 200 družin. Za malo starejše otroke, ki radi raziskujejo, vsa­ ke tri mesece pripravimo nov kviz, s katerim si širijo obzorja in obglodajo kakšno kost, ki je drugače verjetno ne bi. Vsak, ki sodeluje v teh akcijah, ima možnost dobiti »luštno« nagra-

Nastop SILA.

do. Osnovnošolce in srednješolce s knjižnico in kakovostnim mladinskim branjem seznanjamo s pomočjo vse­ slovenskega projekta Rastem s knjigo.

Cilj projekta je predvsem motivirati mlade za branje. Poleg osnovnošolcev in srednješolcev nas obišče tudi zelo veliko vrtčevskih skupin, ki jim ob stro­ kovnem vodenju naših knjižničarjev približamo pestro ponudbo in življenje v naši knjižnici.

Odrasli bralci sodelujejo v projektu Štirje letni časi branja, ki je namenjen spodbujanju branja slovenskih avtorjev. Odrasli, ki bi o prebranem radi izrazili svoje mnenje, dvome ali se vključili v pogovor o prebrani knjigi, se lahko pridružijo bralnim srečanjem Modro brati in kramljati. Za ta projekt smo dobili mednarodno nagrado za inovativno spodbujanje pismenosti.

Bralna srečanja so namenjena dvigu bralne kulture, ohranjanju lokalne kulturne dediščine, pridobivanju in

ohranjanju kompetenc ter socializaciji udeležencev. Danes v MKK deluje 15 organiziranih bralnih skupin. Vodijo jih strokovni delavci Mestne knjižnice Kranj in 20 usposobljenih prostovoljcev – voditeljev bralnih srečanj.

Za vse generacije uporabnikov knjižnice organiziramo informacij­ sko opismenjevanje, brezplačna računalniška izobraževanja, kjer se lahko naučijo osnovne uporabe računalnika, otroškega programiranja, oblikovanja diplomske naloge, načrtovanja potovanja z računalnikom, obdelovanja fotografij in še marsikaj.

Vse, kar je potrebno za udeležbo, je članstvo v naši knjižnici.

Za člane in uporabnike knjižnice vsak mesec pripravimo različne prireditve: potopise, improvizacijske predstave, filmske večere, striparske večere, lutke, predavanja s področja vzgoje in branja, računalniška predavanja, šahovske simultanke, pravljične urice … Hkrati so na ogled vsaj tri različne večje razstave. Na posameznih oddelkih pa naše mini razstave posvečamo aktualnim knjižnim dogodkom, obletnicam …

Bliža se poletje, ko je knjižnica predvsem kraj, kjer najdete knjige za kratkočasno dopustniško branje. Letos pa si vzemite čas ter naredite načrt, kako boste svojo članarino v knjižnici kar najbolje izkoristili in se nam jeseni pridružili pri izobraževanjih, prireditvah in se z otrokom ali vnukom udeležili kakšne delavnice. ・

Ustvarjalna delavnica Spretni prsti.

junij 2015

Glas občine Naklo 11

kultur n i odme v Kulturno društvo Tabor

Na Tednu ljubiteljske kulture Daca Perne

»Spoštovane kulturne ustvarjalke in ustvarjalci!

Z veseljem sporočamo, da je spletni portal Tedna ljubiteljske kulture z možnostjo prijave dogodkov odprt.

S prijavnico se lahko registrirate in prijavite svoje dogodke. Pričakovani učinek Tedna ljubiteljske kulture je večja prepoznavnost pomena ljubiteljske kulture in nas ustvarjalcev.

Pokazali bomo, da je ljubiteljska kulturna dejavnost nacionalnega pome­ na. Ljubiteljska kulturna društva in ustvarjalci bomo postali pomembnejši partner v odnosih z lokalnimi skupnostmi. Čas je, da pokažemo, kako pomemben družbeni dejavnik smo, vreden večje podpore tako na lokalni kot na nacionalni ravni. Ne pozabimo: če skočimo vsi hkrati, se nas bo daleč slišalo! V Tednu ljubiteljske kulture lahko sodelujejo vsi ljubiteljski kulturni ustvarjalci, skupine ali društva, šole, vrtci, muzeji, knjižnice … Sodelujejo lahko s programom, ki najbolj ustreza – s predstavo, koncertom, razstavo, pogovorom z zanimivimi ustvarjalci … Dogodek je lahko velik (letni koncert), lahko pa tudi zgolj simboličen (dan odprtih vrat, javna vaja), toliko da opozorimo nase in na svoje delovanje.

Velja pravilo, da nič ni preveliko in nič premajhno! Tako bodo res vsi dogodki in prireditve potekale pod skupno podobo, kar bo pripomoglo k vseslovenski prepoznavnosti Tedna ljubiteljske kulture«.

12 Glas občine Naklo junij 2015

enotno podobo predstavljati vse, ki svoj talent, čas in energijo namenjajo ljubiteljski kulturi, da bi bogatili sebe in družbo. Slovenija se s Tednom ljubiteljske kulture letos drugič pridružila evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo kulturnim ustvarjalcem ter opozorijo na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljske kulture v sodob­ni družbi.

Namen projekta je priznanje več kot 107.000 kulturnim ustvarjalcem, ki svojo energijo in čas ljubiteljsko (torej brez plačila za svoje delo) namenjajo kulturi. Projekt prek pestrega kulturnega dogajanja povezuje vse prebivalce Slovenije in zamejstva in izpostavlja kulturni ter družbeni pomen ljubiteljske kulture v naši državi.

Odprtje letošnjega tedna ljubiteljske kulture je bilo v znamenju multikulturne ustvarjalnosti mladih in pos­ tavljeno v Novo Gorico. Njene trge so tako ves dan preplavljali gledališčniki, lutkarji, pevci, likovniki, fotografi in plesalci, ki so združene ustvarjalne moči strnili zvečer na slovesni otvoritvi v Slovenskem narodnem gledališču.

Slovenija se je tako od 15. maja do 24. maja ukvarjala s kulturo po šolah, vrtcih, muzejih, ateljejih, knjižnicah in župniščih ter pomagala graditi bolj odprto ter ustvarjalno družbo. ・

Tako se je glasilo povabilo, ki nas je že nekaj tednov prej nagovorilo, naj sodelujemo. Ker je KD Tabor vključeno v ZKD Kranj, ki ji predseduje gospa Mija Aleš, smo se dogovorili, da sodelujemo z našimi tiskanimi deli.

Predstavili smo se s štirimi zloženkami, ki govorijo o Taboru, dvema knjigama o legendi Taborske Urške, povestjo Marija Taborska, ki jo je pri 16 letih napisala Mimi Malenšek in poezijo s proznimi deli, ki jih je do 17. leta ustvaril Branko Jeglič. Dodana sta še koledar z dvanajstimi podbreškimi kapelicami ter mapa skic čevljev, oblikovanih po Plečnikovih kelihih, delo Toneta Strliča. Naša prva predstavitev na TLK, ki pa je letos potekal že drugič, je bila nameščena v namizno vitrino v Gorenjskem muzeju v Kranj.

Pripravila jo je gospa Jelena Justin, dela pa je izbrala pred­ sednica ZKD Kranj gospa Mija Aleš.

S Tednom ljubiteljske kulture so želeli osveščati in pod Naša literarna dela v vitrini Gorenjskega muzeja Kranj.

sr edic a Kulturna dediščina

Izginule podobe vsakdana (1. del) Damijan Janežič

V

vaseh občine Naklo so v preteklosti delovale vse obrti, potrebne za življenje ljudi: kovaštvo, kolarstvo, mizarstvo, čevljarstvo, tkalstvo, pletarstvo, sodarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, pletilstvo, predilništvo in še kakšna. V raznih obdobjih so se jim pridružile umetnostne obrti (orglarstvo, podobarstvo idr.). Na obrtnike, ki so delovali pri kaki hiši, danes spominja le še hišno ime.

V današnjem času, ko so nam v pomoč stroji, računalniki, roboti in letala, s kate­rimi v manj kot enem dnevu preletimo zemeljsko oblo, je za nekdanje obrtnike zmanjkalo dela.

Do pred kakimi petdesetimi leti so živeli preprosto življenje, povezano z naravnimi zakonitostmi. Bili so rokodelci. Veščino postopka izdelave so vajenci in nato pomočniki dobili ob delu. Slovenski pregovor pravi: Vaja dela mojstra.

Da dragocena zapuščina naklanskih moj­ strov in obrtnikov ne bi odšla v pozabo, sem jo deloma raziskal, deloma poiskal v obstoječi literaturi. Prepričan sem, da o obrteh starejši občani še veliko veste. Predlagam, da svoje vedenje zapišete. Le tako se bo ohranilo prihodnjim rodovom.

S pletilstvom se je ukvarjal še en Blejec, nečak Andreja Kristana Janez Kristan, po domače Žančək iz Strahinja. Pletilske obrti se je začel učiti pri stricu. Leta 1937 se je osamosvojil. V delavnici so povečini delali le člani družine. Izdelovali so nogavice, trenirke, perilo, kombineže. Podjetje je z delom prenehalo okrog leta 1960.

Okrog leta 1925 je Franc Črnilec, po domače Zguba iz Naklega, rojen na Režkovi kmetiji v Naklem, odprl predilnico volne. Rabljene stroje je kupil v eni od predilnic v Zapužah.

Poleg domačih je imel zaposlenega kakega delavca. Volno je dobil iz Dalmacije. Nekaj volne je odkupil in jo dal ženskam, da so zanj pletle različne izdelke. Po podržavljenju so bili v predilnici zaposleni trije delavci. Volno Rezbar Janez Vovk. so dobivali iz vse Slovenije, največ pa iz Bele Šiviljstvo, krojaštvo, pletilstvo Arhiv družine Vovk. krajine in s Primorske. Leta 1964 so predenje Ko oblačil še nismo kupovali v velikih trgovskih hišah, izdelanih povečini na Kitajskem, so bili na opustili. Nekaj let so še trgali odpadne krpe in juto. Leta vasi pomembni poklici šivilja, krojač in pletilja. Šivilji so po 1969 so predilnico dokončno zaprli.

V Zemljepisnem in zgodovinskem opisu šolskega okoliša domače rekli mojškra, krojaču žnidar. Domačije z domačim imenom Pər Žnidarjə so v Krakovem v Naklem in v Stra- Naklo je šolski upravitelj Albert Poljšak zapisal, da so Pər Bohinju. V Podbrezjah so bili krojači ali šivilje Pər Užarjə, Pər vavc v Strahinju v prvi polovici 20. stoletja ročno izdelovali Šmarnc v Britofu, Pər Cimprman v Dolenji vas. Pər Repnek v bičevnike. Prodajali so jih po Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni Naklem sta bila krojač Miha Pavlin in šivilja Nežka Črnilec. in Srbiji. V Strahinju je Šəntanek izdeloval lesene cokle. V Na današnji Gorenjski cesti v Naklem je imel krojaško de- Strahinju in na Cegelnici so izdelovali rokavice iz arovice (blaga, narejenega iz kravje dlake, konopnine) za ribiče. lavnico Miha Lavrič.

Pletilska obrt se je v Naklem in okolici začela intenzivneje Do prve svetovne vojne so jih pošiljali v Trst. Iz arovice so razvijati v začetku 19. stoletja. Naklanci so pletli rokavice, izdelovali tudi preproge. ・ nogavice in jopice. Izdelke za hrvaško ljudsko nošo so Nadaljevanje sledi v septembrski številki glasila. prodajali v Zagreb, Karlovec in Glino na Hrvaškem. Pər Težič Spoštovani občani, v Naklem sta okrog leta 1900 odprli pletilsko obrt Marija in hranite doma fotografije prednikov – obrtnikov pri delu? Ste jih pripravljeni posoditi za preslikavo? Pokličite me na tel. št.

Neža Ažman, rojeni Pər Ažman v Naklem. Imeli sta pletil040 553 530. ske stroje na nožni pogon. Obenem so jim izdelke ročno Viri: Zemljepisni in zgodovinski opis šolskega okoliša Naklo, 1939; Jože Kožuh, pletle ženke iz Naklega, Kokrice, Gorič, Trstenika, Preddvora Domoznanstvo, 1956. in sosednjih vasi. Posrednik volnenih izdelkov je bil že njun Nada Holynki, Majda Žontar, Gorenjska industrija od manufaktur do danes, Gorenjski oče Matevž Ažman in Vinko Črnilec, po domače Režek iz muzej Kranj, 1992.

Lucija Perne, Moj domači kraj Podbrezje skozi zgodovino, diplomsko delo, Ljubljana 1995.

Naklega.

Matjaž Mauser, Umetnostnozgodovinski oris cerkve sv. Vida v Spodnjih Dupljah, v: DuplLeta 1908 je v Strahinju Pər Bovavc odprl pletilsko de- janski zbornik, Duplje 1996. Črnilec, Izdelovalci mlinskih kamnov, Umetniki izdelkov iz konglomerata, Naklo lavnico Blejec Andrej Kristan. Ob pomoči žene in otrok je Mara 2003. izdeloval brisače, rjuhe, blago za spodnje perilo, kombineže Klemen Klinar, Urška Železnikar, Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Bistrica, in puloverje. Nasledil ga je sin Alfred, ki je proizvodnjo Gobovce Podbrezje, Spodnje Duplje, Strahinj, Zadraga, Zgornje Duplje in Žeje, julij 2013.

Klemen Klinar, Urška Železnikar, Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Cegelnica preselil v domačo hišo, zgrajeno tik pred drugo svetovno Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Pivka in Polica, Naklo, marec 2015. vojno. Poleg omenjenih izdelkov je začel izdelovati še tre- Damijan Janežič, Pletilstvo in predilništvo v Naklem (neobjavljen prispevek).

Spletni viri: Damijan Janežič: Jožef Pavlin, spletna stran Turističnega društva Naklo. nirke, otroška oblačila, jopice in puloverje. Družinska obrt je Damijan Janežič: Janez Vovk, spletna stran Turističnega društva Naklo.

Daca Perne, 9. Taborski dnevi v okviru DEKD, 2014, spletna stran Podbrezje.si. prenehala delovati okrog leta 1985. junij 2015

Glas občine Naklo 13

znan i nak l anc i

Profesor Alojzij Strupi »žrtev svobode« Damijan Janežič

V nedeljo, 6. maja 1945, je profesor Alojzij Strupi s še tremi člani profesorskega zbora sledil zgledu nadzorstvenega osebja Zavoda sv. Stanislava, ki je 4. maja po kosilu izginilo iz Zavoda.

Po nepotrebnem so brez napovedi odšli čez mejo na Koroško. Na drav­ skem mostu jih je zajela jugoslovanska vojska in jih vrnila v Šentvid.

Profesor Alojzij Strupi se je rodil 9. junija 1901 na Peščevi kmetiji v Strahin­ ju. Osnovno šolo je obiskoval v Naklem, gimnazijo pa v Kranju. Končal jo je z odličnim uspehom leta 1919. Vstopil je v bogoslovje in študiral teo­logijo.

21. oktobra 1923 ga je škof Anton Bonaventura Jeglič posvetil v duhovnika.

Duhovniško poslanstvo je začel v Zavodu sv. Stanislava v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je do leta 1928 opravljal delo prefekta (vzgojitelja). Na škofovo željo se je 5. oktobra 1927 vpisal na študij germa­ nistike, primerjalne književnosti s teorijo književnosti in latinščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 12. februarja 1932 je diplomiral. Ustni izpit iz latinščine je opravil že 14. oktobra 1929 z odlično oceno.

Leta 1932 je postal profesorski pripravnik, leta 1936 pa profesor nemščine, latinščine in verouka na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano.

Od šolskega leta 1934/1935 do šolskega leta 1939/1940 je bil varuh učiteljske knjižnice in oskrbnik nemške dijaške knjižnice. Sodeloval je pri sestavljanju latinskih vadnic.

Gimnazijci so ga poznali kot odličnega, redoljubnega in vestnega profesorja, morda celo malo preveč strogega. Mladim je, ne le z besedo, ampak z zgledom, to je urejenostjo, načelno jasnostjo in predanostjo naukom cerkve, kazal pot prihodnosti. Članom dijaške Katoliške akcije je predaval na posebnem študijskem tečaju o socialnem vprašanju. Ko so se tik pred vojno začeli pripravljati na vse­ narodno pobožnost prvih petkov, je sodeloval kot član odbora.

Na začetku druge sve­tovne vojne,

14 Glas občine Naklo junij 2015

aprila 1941, je nemški okupator zahteval takojšnjo iz­ praznitev Škofovih zavodov. Profesorji in dijaki so morali v nekaj urah oditi, zatek­ li so se v ljubljansko Baragovo semenišče, kjer so v času vojne Škofovi zavodi nadal­ jevali z delom.

O profesorju Alojziju Strupiju je Kajetan Gantar (rojen 1930 v Ljubljani), dr. literarnih znanosti, klasični filolog in pre­ vajalec, pred upokojitvijo redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski­ fakulteti, v spominih za­ pisal: »Kot dijak Škofijske klasične gimnazije v Šent­ vidu sem latinščino obiskoval pri profesorju Strupiju. Štiri Duhovnik in profesor Alojzij Strupi na podobici, izdani ob ­smr­ti. Arhiv Damijana Janežiča. leta je bil tudi moj razrednik.

Ko smo se četrtošolci pred sedemdeMed begom v Avstrijo so ga presetimi leti, 5. maja 1945, poslavljali od stregli partizani, ga zaprli in mučili. profesorja, žal brez belih nageljnov, je s Izmučenega so po več mesecih izpussolzami v očeh dejal: ‘... če se sploh še tili, da se ne bi govorilo, da je spet en kdaj vidimo.’« duhovnik umrl v oznovskem zaporu.

znan i nakl anc i Toda kmalu zatem je za posledicami zapora umrl. Alojzij Strupi, profesor nemščine in latinščine, je slovel kot najstrožji in najzahtevnejši profesor na Škofijski klasični gimnaziji. Od dijakov je veliko zahteval, a jim tudi veliko dajal. Kljub njegovi strogosti smo ga imeli radi, še zlasti potem, ko nas je v četrtem razredu učil verouk. Tedaj je na mesto strogosti stopila njegova osebna toplina. Ob citatih Kristusovih besed je rad navajal tudi besedilo v latinščini, grščini in nazadnje večkrat vzkliknil: ‘Kako lepo je moralo to zveneti šele v Kristusovem maternem jeziku, v aramejščini! Kakšna škoda, da nam to ni ohranjeno!’

Profesor Strupi pa ni bil le duhovnik, ampak tudi velik učenjak in vzgojitelj. Vse, kar je pri pouku latinščine omenil, smo si zapomnili. Ko sem se leta 1950 vpisal na klasično filologijo, so nas starejši strašili z najtežjim izpitom: izpit iz latinske deskriptivne gramatike pri profesorju Grošlju, ki so ga vsi odložili na jesen. Jaz pa sem šel profesorja vprašat, če bi lahko izpit opravljal že pred božičem. Profesor me je nezaupljivo pogledal in rekel: ‘Saj nimate še niti enega semestra mojega proseminarja! Lahko, a pri izpitu boste morali pokazati kaj posebnega!« Profesor me je spraševal podrobnosti, nazadnje še dve vprašanji iz stilistike: štirje pari volov (quater bini boves), trinožna ima eno od treh nog prekratko (mensae pes terius impar). Vse sem znal, iz zaloge znanja, ki sem si ga nabral v štirih letih na Škofijski klasični gimnaziji pri profesorju Strupiju. Dijaki smo zanj uporabljali kratico SSSR = Strogi Strupi Strah Razreda.« V nedeljo, 6. maja 1945, je Alojzij Strupi skupaj s profesorjem Antonom Modrom ter suplentoma Stankom Jegličem in Francem Fricem sledil zgledu nadzorstvenega osebja Zavoda, ki je 4. maja po kosilu izginilo iz Zavoda. Po nepotrebnem so brez napovedi odšli čez mejo. Beg se jim ni posrečil. Po mnogih težavah so prek Kranja in Ljubelja prišli do dravskega mostu, kjer jih je zajela jugoslovanska vojska in vrnila v Zavod sv. Stanislava v Šentvid. Po velikem trpljenju jih je preiskovalna komisija po dvainsedemdeset­ dnevni odsotnosti oprostila nespametnega pobega in vrnila v Baragovo semenišče. Kmalu zatem, 17. avgusta 1945, je profesor Alojzij Strupi v splošni bolnišnici v Ljubljani za posledicami zapora, virusne bolezni in začetka meningitisa umrl.

Na mrtvaškem odru je ležal v kapeli Zavetišča sv. Jožefa v Baragovem semenišču v Ljubljani. 18. avgusta je ravnatelj dr. Ivan Knific ob somaševanju profesorjev Antona Modra in Stanka Jegliča zanj opravil mašo zadušnico. Po njej so ga prepeljali na rojstni dom v Strahinj, kjer je ležal na parah.

Pavel Grašič, po domače Janezovc iz Strahinja, se je spo­ minjal: »Nekaj vaščanov je na skrivaj odprlo dvojno krsto, ki je bila sicer zapečatena in je oblast ni dovolila odpreti. Videli so izmučeno Strupijevo telo, ki je bilo okrog vratu močno podpluto in pomodrelo. Iz telesa mu je gledalo tudi nekaj polomljenih reber.« Pokopali so ga v nedeljo, 19. avgusta 1945, ob peti uri popoldne. V slovo mu je spregovoril generalni vikar, stolni kanonik, njegov sošolec in poznejši škof Anton Vovk, ki je zanj opravil sv. mašo in pogreb. Ob velikem nalivu dežja mu je pri duhovniškem grobu na pokopališču v Naklem

spregovoril še domači župnik Janez Filipič. Pogreba se je udeležilo 13 duhovnikov in velika množica Naklancev. Župnik Filipič je v kroniki župnije Naklo zapisal: »… Gospod profesor Strupi je umrl zaradi zastrupitve. Bil je vzoren duhovnik in profesor, delaven pri katoliški akciji učiteljic. Po odhodu na Koroško je bil v Šentvidu zaprt 70 dni, kjer je mnogo trpel.« Profesor dr. Ivan Knific pa je o njem dejal: »Bil je izvrsten in silno vesten profesor, določen, da bo postal naslednji ravnatelj zavoda.« Leta 1938 je skupaj z gospodično Minko Bukovnik, po domače Ažmanovo z Okroglega, botroval (daroval je večjo vsoto denarja) novemu praporu Katoliškega prosvetnega društva v Naklem. Po nekaterih pričevanjih naj bi namenil (mogoče posodil) večjo vsoto denarja za gradnjo prosvetnega doma, današnjega Doma Janeza Filipiča. ・ Viri in literatura: Zavod sv. Stanislava, fascikel 3, Nadškofijski arhiv Ljubljana; Jožef Markič, neobjavljeni zapiski, Nadškofijski arhiv Ljubljana; Šematizem 1930; Sto let Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana 2005, znanstvena monografija.

Spletni viri: Kajetan Gantar, Ivan Hribovšek: njegov odnos do antike in antične poezije in njegov študij na dunajski univerzi. V prispevku, ki je objavljen na spletni strani Knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici, v zavihku domoznanstvo, obravnava lik duhovnika in profesorja Alojzija Strupija.

Ustni viri:coo-92x126mm-maj2015-1-tisk.pdf 1 05/06/15 12:18 Pavel Grašič, po domače Janezovc iz Strahinja.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

junij 2015

Glas občine Naklo 15

ja z pa r a zm i š l jam tako

Sadovi brezbrižnosti Franci Šinkar

K

aj lahko oziroma moram narediti, da zanamcem zapustim boljšo državo? Prvi korak je, da ne zanemarim svoje prihodnosti, da se opredelim do nje in do izzivov, ki jih prinaša.

Prihodnost je preveč pomembna, da bi jo prepuščali samo poklicnim politikom. Politika je sicer v svojem bistvu dobra, žal pa je tako, da se z njo ukvarja vse preveč ljudi, ki mislijo v prvi vrsti samo na lastne koristi. Taki politiki so kot plenice – iz higienskih razlogov jih je treba vsake toliko časa zamenjati. Zato pa imamo volitve.

Volilna pravice je najpomembnejši element volilnega sistema in ena temeljnih političnih pravic državljana. Škoda le, da jo vse več volilnih upravičencev zanemarja. Saj razumem, ljudje so razočarani nad politiki in političnim sistemom, zato sploh ne gredo na volitve. Vidijo, da nimajo nobenega vpliva na politične odločitve. Razni referendumi sicer poskušajo kaj spremeniti, vendar uspeh na referendumu avtomatično še ne pomeni, da se bo tudi v resnici upoštevala volja ljudstva. Slika je res vse prej kot rožnata.

Pa vendar je brezvoljnost volivcev, ki se izraža v nizki volilni udeležbi, lahko nevarna za našo prihodnost. Naj se sliši še tako čudno, kljub vsemu odloča tisti, ki je oddal svoj glas. Kdor ne gre na volitve, se sploh ne bi smel pritoževati nad politično in vsakršno situacijo – imel je možnost izraziti svojo voljo, pa je ni! Volilna udeležba vztrajno pada, kot bi naravnost želeli, da o vsem odloča le peščica ljudi. Da odgovornost za odločitve prevalimo na druge. Pa si tega res želimo?

Volilna pravica ni nekaj samo po sebi umevnega, dokončnega in nespremenljivega. Iz zgodovine vemo, da so bili časi, ko te pravice niso imeli npr. temnopolti, ženske… Volilna pravica je v bistvu stvar družbenega dogovora. V premislek: kaj, če se neka vlada v prihodnosti odloči, da ukine volilno pravico za vse tiste, ki se volitev ne udeležujejo?! Trikrat ne greš na volitev in te izbrišejo. Ali pa, da uvede obvezno volilno udeležbo s finančnimi sankcijami za tiste, ki ne bi volili? Nemogoče? Vse je mogoče! Že trenutna vlada je zmožna vsakršnih akrobacij, pa če nam je prav ali ne – takšno vlado smo izvolili! Vsak izmed nas jo je izvolil, z udeležbo ali neudeležbo na volitvah. In sedaj so tukaj posledice naših odločitev, naših glasov ali pa naše brezbrižnosti.

V času med enimi in drugimi volitvami se jezimo nad vlado, razočarani smo nad »svojimi«, v žlici vode bi utopili »one druge«, zganjali bi vstaje, revolucije, samo da bi kaj spremenili. Ko pa končno pride čas novih volitev, nas kot strela z jasnega zadene množična izguba spomina, pozabimo čisto vse grehe in napake stare garniture in spet nasedemo sladkim obljubam istih smehljajočih se politikov – in zgodba se ponovi. Če pa se že pojavi kakšen nov obraz, pa se prej ali slej izkaže, da gre samo za mlajšo verzijo že videnih razočaranj. Podoba je nova, program že znan, samo slabe lastnosti so se še namnožile.

Vendar ne smemo obupati. Vztrajati moramo. Iskati moramo boljše politike. Take, ki blaginje navadnih državljanov

16 Glas občine Naklo junij 2015

nimajo samo na predvolilnem jeziku, pač pa se zanjo dejansko trudijo. Take, ki jim je dejansko mar za našo skupno prihodnost, ne pa da iščejo samo svoje lastne koristi. Čas je že, da nesposobne, pokvarjene in lažnive politike na naslednjih volitvah pošljemo na smetišče zgodovine – zares, imeli so svoj priložnost, vzeli so si nezasluženo plačilo, sedaj pa naj nam ne delajo več škode. Sicer bo prihodnjim rodovom kaj malo ostalo.

Končno se moramo vprašati ne samo, kaj lahko država stori za nas, pač pa predvsem, kaj zmorem jaz osebno storiti za državo (pa pri tem ne mislim na navite davke za polnjenje nenasitno sestradane državne blagajne). Kaj lahko oziroma moram narediti, da zanamcem zapustim boljšo državo. Prvi korak je, da ne zanemarim svoje prihodnosti, da se opredelim do nje in do izzivov, ki jih prinaša. Da izrazim svojo voljo. Da oddam svoj glas na volitvah, na referendumih. Da pokažem, da mi ni vseeno. Saj to ni tako težko.

Ali kot je zapisal nekdo: »Dajte nam v vsaki deželi tisoč ljudi, ki so se otresli moči denarja, pohlepa, laži, sovraštva, tisoč očiščenih ljudi z dosledno nesebično voljo v službi dob­rega, tisoč vesti v službi resnice, tisoč duš v službi pravice in ljubezni – in vrgli bomo svet s tečajev!«・

www.trampuz.si AL, INOX varjenje Krivljenje cevi in profilov Rezanje in CNC krivljenje pločevine TRAMPUŽ MARIJAN s.p., 4202 Naklo, Temniška 28 tel: 04 257 72 30, fax: 04 257 72 31, info@trampuz.si

ja z pa r a zm i š l jam tako Nekateri pa razmišljamo tudi drugače

Naklanska homofobična sedanjost Uroš Feldin

V marčevski številki Glasa občine Naklo sem na 24. strani zasledil pod rubriko Jaz pa razmišljam tako članek dobrega in poučnega človeka Francija, sicer člana Uredniškega od­ bora Glasa občine Naklo, ki označuje homoseksualnost kot grozečo zlo in nas hkrati dobrohotno svari. Slovenski narod pred izumrtjem, tradicionalno družino pred razpadom in celo človeško vrsto pred nadaljevanjem …

Kako se je tak članek sploh lahko znašel v glasilu, sprašujem predvsem odgovorno urednico in celoten uredniški odbor in seveda tudi izdajatelja. Članek očitno izraža osebno politično in versko stališče avtorja, ki je slučajno nekam zelo podobno stališčem nekaterih političnih strank in verskih skupnosti v RS. Noben drug članek v omenjeni številki ni niti podoben temu članku. V naši občini živimo ljudje različnih prepričanj, nazorov in pripadnosti, zato je prav, da v našem občinskem glasilu takih prispevkov ni, ampak se poroča o dogajanju v občini na objektiven in nepristranski način. Nisem član ali pristaš nobene politične stranke, nobenega lobija ali verske skupnosti, zato kot zaposlen, ki plačuje davke in prispevke v naklanski občini, sklepam, da s tem tudi posredno financiram omenjeno glasilo in se prav zato z objavo takih prispevkov ne strinjam in temu odločno nasprotujem. Čeprav je v pogojih za objavo člankov v občinskem glasilu eksplicitno napisano, da se zavrnejo članki z žaljivimi vse­ binami in navedbami, ugotavljam, da je omenjeni članek natančno tak. Članek je v bistvu žaljiv, nestrpen, nazadnjaški, vsebuje predsodke, zavrača sprejemanje drugačnosti, zagovarja stališča večine, stigmatizira, izključuje in diskvalificira, diskriminira, obsoja, predvsem pa moralizira in nekritično brani tradicionalne vrednote. Članek kot tak torej ni pri­ meren za občinsko glasilo, ampak zgolj za kakšno strankar-

sko ali versko glasilo. Niti ni primeren za 21. stoletje, ampak kvečjemu za inkvizicijski srednji vek. Kdo bo naslednjič na vrsti – mogoče transvestiti, duševno prizadeti, invalidi, drugače politično misleči, pripadniki drugih verskih skupnosti ali pa kdo drug?

Sploh pa – za soljudi gre, za človekove pravice in za svobodno odločanje posameznikov o tem, kaj bodo počeli v svojem življenju in ne o tem, kaj jim bo vsilila večina in določili drugi.

V reviji Ona sem prebral: homofobičnost je značilna zgolj za človeško vrsto. Dokazano je, da vsaj 1500 različnih živalskih vrst prakticira homoseksualnost, razen človeka pa prav nobena druga vrsta nima s tem nobenega, niti najmanjšega problema. Če ima tako mnenje večina naših občanov, kot ga ima pisec članka, pa bom drugič, ko se bom prijavljal na športno tekmovanje, kjer sem do sedaj kot deklariran Naklanec pogosto in večkrat tudi kar uspešno predstavljal Naklo, krepko razmislil in v prijavnici v rubriki, kjer tekmovalec navede kraj bivanja, raje pustil to polje kar prazno. ・

Prispevke za septembrsko številko poš­ljite najkasneje do petka, 11. septembra. Besedila opremite s fotografijami v .jpg formatu.

PRIHAJA ČAS PIKNIKOV!

Peternelj Janez s.p.

Podbrezje 32, 4202 Naklo tel.: 04/ 530 66 00 gsm: 031/ 307 786

P. E.: Škofja Loka, Groharjevo naselje 1, 4220 Škofja Loka tel.: 04/ 512 01 93

NUDIMO VAM OKUSNO MESO ZA ŽAR! • čevapčiči • pleskavice • klobasice • svinjska rebra • kotleti • vešalice • ražnjiči Poleg mesa za žar vam nudimo tudi vse vrste svežega mesa, suhe domače salame, mrežne pečenke, ...

junij 2015

Glas občine Naklo 17

š p ort Atletika

Atletom Športnega društva Naklo 10 medalj Bojan Klančnik, mentor

A

tleti športnega društva Naklo so v prvem delu sezone z državnih prvenstev domov prinesli kar 10 medalj.

Na zimskem, ekipnem in posamičnem državnem prvenstvu so osvojili 4 zlate, 4 srebrne in 2 bronasti medalji ter še nekaj uvrstitev v finale, to je med osem najboljših.

Taja Klemenčič je osvojila prvo mesto v metu kopja, srebrna je bila v suvanju krogle in četrta v metu vortexa. Neža Tomažič je državna prvakinja postala v metu vortexa, tretja pa je bila v metu kopja. Nuša Debenec se lahko pohvali z dvema medaljama. Druga je bila v metu kopja in tretja v suvanju krogle. Karin Kočar je osvojila odlično četrto mesto v suvanju krogle, v skoku v daljino pa je z rezultatom 468 cm zasedla zelo dobro šesto mesto med 41 nastopajočimi. Karin je svoj osebni rekord popravila potem še na Gorenjskem prvenstvu osnovnih šol. Z rezultatom 477cm je zasedla tretje mesto in se zanesljivo uvrstila v finale. Prav tako je v svoji skupini prepričljivo zmagal Tine Gregorc v metu vortexa tudi z novim osebnim rekordom 78,84 m.

Mlajši mladinec in državni reprezentant Anže Kozina je letos osvojil že dva naslova državnih prvakov. V italijanskem Bressanonu je za državno reprezentanco na srečanju mladih Srednje Evrope osvojil zelo dobro osmo mesto.

Srebrni medalji sta osvojila še Klemen Pintarič v metu kopja in Žiga Burja v metu vortexa.

Mlajši pionirji in pionirke zelo uspešno nastopajo na tekmah

Zmagovalci Atletske šole Naklo 2015 – daljina 1. razred.

18 Glas občine Naklo junij 2015

Udeleženke državnega prvenstva Ravne 2015.

Zlate lige v Kranju. Nastopajo v tekih na 60, 200 in 600 m, skoku v daljino in metu vortexa. Z zelo dobrimi rezultati in novimi osebnimi rekordi se lahko pohvalijo: Manca Lunar, Klara Markoja, Ana Šavs, Ema Rozman, Taja Golc, Ela Babnik, Brina Korenčan, Lana in Andrej Mihelič, Erazem, Oskar in Maks Šluga, Krištof Koštrun, Jon Lampe, Miha Pintarič, Tim Ravnihar ter Jan in Vid Zupan.

Najmlajši atleti Atletske šole Naklo so se izkazali na dveh domačih tekmah, ki smo jih organizirali v aprilu in maju.

Tekmovali so v skoku v daljino in metu vortexa. Vsi se bodo predstavili na 11. Občinskem prvenstvu, 16. junija. ・

š p ort Namizni tenis

Zadovoljni z rezultati Mirko Rakovec

V namiznoteniški sekciji pri TVD Partizan Duplje imamo dve ekipi, ki tekmujeta v Gorenjski namiznoteniški ligi.

V sezoni 2014/15 tekmujemo v I. Gorenjski namiznoteniški ligi. Ekipa v postavi Uroš Prelovšek, Matej Ulčnik, Brane Rakovec, Nejc Legat, Miha Jeraj in Jaka Krpič nastopa dokaj dobro, saj smo po končanem jesenskem delu tekmovanja na 6. mestu. V spomladanskem delu tekmovanja smo zaradi poškodb dveh tekmovalcev igrali malo slabše, tako da smo na koncu osvojili 8. mesto. Končna lestvica: 1. Mengeš Cornilleau, 2. Kvibo Križe, 3. Jesenice, 4. Eltron, 5. Šenčur, 6.

Radiestezija Maselj, 7. Kondor Godešič, 8. Duplje, 9. Erpo Sistemi in 10. Tapetništvo Bokal.

V Gorenjski veteranski namiznoteniški ligi v tej sezoni nastopamo z ekipo v postavi Zoran Ramovš, Brane Rakovec, Darko Pangrič, Mirko Rakovec, Brane Teran in Rado Pančur. V jesenskem delu tekmovanja smo zasedli odlično 3. mesto. Z dobrimi igrami smo nadaljevali tudi spomladi, tako da smo to mesto obdržali tudi na koncu tekmovanja.

Končna lestvica v sezoni 2014/15 : 1. Jesenice, 2. Šenčur, 3.

Duplje, 4. Bohinj, 5. Triglav-Orehek, 6. Križe, 7. Škofja Loka

Na vasi se dogaja 2015

1, 8. Koroška Bela, 9. Zvirče, 10. Škofja Loka 2, 11. Mošnje 1, 12. Mošnje 2. Na zaključnem turnirju posameznikov te lige na Jesenicah je Brane Rakovec osvojil 3. mesto.

Tudi letos smo se udeležili tradicionalnega veteranskega ekipnega božično-novoletnega turnirja v Voklem, ki ga organizira NTK Šenčur. Nastopili smo z dvema ekipama. Prva ekipa je osvojila prvo mesto in s tem lep pokal pred ekipama iz Postojne in Bohinja. Naša druga ekipa pa se je uvrstila med 8. in 14. mestom.

Trije naši tekmovalci se dokaj uspešno udeležujejo tudi državnih turnirjev za računalniško lestvico rekreativcev in veteranov. Teh je sedem v sezoni, odvijajo pa se v različnih krajih po vsej Sloveniji. Zelo lep uspeh sta dosegla Rado Pančur, ki je v svoji kategoriji (člani nad 75 let) v skupnem seštevku osvojil odlično 2. mesto in Brane Rakovec, ki je v kategoriji (člani 60-65 let) osvojil 3. mesto. Udeležili so se tudi državnega prvenstva rekreativcev in veteranov, ki so ga letos organizirali v Cerknici.

Poleg ligaškega tekmovanja pa v namiznoteniški sekciji tudi letos skrbimo za rekreacijo naših občanov. Ob pone­ deljkih se rekreacije udeležuje tudi do deset starejših članov, prav toliko pa tudi ob sredah, ko igrajo namizni tenis mlajši člani. ・

V soboto, 20. 6. 2015, od 10.00 ure dalje Občina Naklo skupaj s skupi­no prostovolj­ Razstava vžigaličnih škatlic cev in s so­ Sandija Novinca v Podbrezjah. delovanjem druš­ tev pripravlja prireditev Na vasi se dogaja, ki bo letos organizirana že 4. leto zapored.

Vabimo vas, da oddate prijavnico za razstavno stojnico, na kateri boste lahko vsej javnosti pokazali, s čim se ukvarjate poslovno ali v svojem prostem času.

Ker se tokrat vidimo v Podbrezjah, je tudi osrednja tema letošnje prireditve predstaviti Podbrezje nekoč. Pos­lanstvo praznika pa še vedno ostaja pove­zovanje vasi in njihovih prebivalcev v občini. ・ junij 2015

Glas občine Naklo 19

z ap i s i š ol sk i h per es Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala

Skupaj gradimo družbo enakih možnosti Janja Čenčič Gartner, BC Naklo Jasna Zupan, OŠ Naklo

V šolskem letu 2014/15 sta obe šoli v občini Naklo sodelovali v projektu Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti (SKK). Projekt je financiran z denarjem Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vodi pa ga Šola za ravnatelje. Mrežo šol poleg Biotehniškega centra Naklo, ki ima vlogo koordinatorja, in OŠ Naklo sestavljata še OŠ Simona Jenka Kranj in OŠ Šenčur. Za cilj projekta smo si zadali organizirati dejavnosti, ki povezujejo šole članice mreže med seboj in z lokalnim okoljem, tj. starši, starimi starši, lokalnimi društvi in ustanovami. Na obeh nak­ lanskih šolah izvajamo že veliko takih dejavnosti, ki smo jih še nadgradili, izpeljali pa smo tudi nekaj novih. Tako smo

20 Glas občine Naklo junij 2015

organizirali kar 8 skupnih dejavnosti in 23 posameznih dogodkov. Omenimo le najpomembnejše.

Novembra je 27 učencev iz vseh treh vključenih osnovnih šol prišlo na BC Naklo, kjer so se naučili, kako pripraviti tradicionalni slovenski zajtrk, ki so ga imeli naslednji dan v slovenskih osnovnih šolah in vrtcih. Najprej so se v pekovski delavnici pod mentorstvom dijakov pekov naučili, kako se oblikuje in speče različne pekovske izdelke ter kako lahko sami doma naredijo surovo maslo. Nato so jim dijaki naravovarstveniki razkazali posestvo.

Praznični čas smo izkoristili, da so si učenci in dijaki med seboj izmenjali novoletne okraske, ki so jih opremili tudi z mislimi o tem, kaj lahko nare­ dijo za svoje sorodnike in lokalno okolje. Na vsaki šoli članici mreže je bila postavljena novoletna smrečica, svoje izdelke pa so razstavili tudi na božično-novoletni razstavi v Dupljah.

Marca so dijaki nižjepoklicne smeri BC Naklo obiskali vrtec Mlinček z lut­

z ap i s i š ol sk i h per es kovno predstavo Risani junaki ločujejo odpadke. Dijaki so sami izdelali lutke in napisali igro, otroci v vrtcu pa so jim pridno pomagali ločevati odpadke.

Spomladi smo bili aktivni v naravi. BC Naklo se je pridružil OŠ Naklo na Pohodu treh generacij, kjer smo se družili tudi s starši in starimi starši ter testirali svoje fizične spodobnosti in se poučili o skrbi za svoje zdravje in zdravo prehrano.

Projekt SKK smo sklenili v Porodnišnici Kranj. Otroci so celo leto barvali medvedke, ki smo jih predali porodnišnici, ta pa jih bo podarila novopečenim mamicam in njihovim novorojenčkom.

Z dejavnostmi v okviru projekta SKK smo razvijali socialne mreže, skupne norme in vrednote, medsebojno zaupanje ter soodvisnost in vzajemnost vseh deležnikov. Pri tem smo bili zelo uspešni. Obe šoli odpirata vrata lokalnemu okolju za sodelovanje, mlade skušamo spodbujati, da se zavedajo sebe in ljudi ter sveta okrog sebe, da se naučijo skrbeti drug za drugega, se vključujejo v društva in prostovoljske dejavnost, da se čutijo pripadni družbi, ki jih obdaja. Prav tako s strani širšega lokalnega okolja in staršev čutimo zaupanje, pripadnost in solidarnost, krepi se zadovoljstvo nas vseh. ・

Razmišljanje ob branju knjige Jurij Kozjak Spor lahko zaznamuje naše življenje V življenju se srečujemo z najrazličnejšimi stvarmi. Nekatere so lepe, druge pa ne. In ravno te, ne preveč lepe stvari, običajno pustijo močan pečat na človeku in družini. Družina Kozjak je doživela kar nekaj takih pretresov. Ne le da je Marku zgodaj umrla žena, velike težave sta mu povzročala tudi njegov brat Peter in cigan Samol. Mogoče je ravno zato Marko tako spoštoval Boga in okoliške prebivalce.

Letos smo morali za Cankarjevo tekmovanje prebrati Jurčičevo prvo večje delo, knjigo Jurij Kozjak, slovenski janičar.

Josip Jurčič se je rodil 4. 3. 1844 na Muljavi. Že kot otrok je verjetno slišal pripoved o hrabrem janičarju. Kot drug vir mu je služila knjiga Janeza Vajkarda Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske, kjer je opisan turški vpad leta 1475. Jurčičevo knjigo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu leta 1864. Njegova znana dela so še Deseti brat, Domen, Spomini na deda in Rokovnjači. Slednje delo je zaradi Jurčičeve smrti leta 1881 dokončal Janko Kersnik.

Knjiga Jurij Kozjak je zgodovinska povest. Govori o ugrabljenem dečku, ki je postal janičar, o turških vpadih na slo­ vensko ozemlje v 15. stoletju, o plemiški družini Kozjak, stiškem samostanu in njegovem pomenu za Slovence … Sestavlja jo 16 poglavij. V povesti avtor nastopa kot vsevedni pripovedovalec. Vodi posamezne osebe, zapleta in razpleta dogajanje, vmes pa bralcu pojasni neznana dejstva. Posebej slikovito opisuje sodelujoče v povesti: Marka, Petra, cigana Samola, Jurija, Bernarda. Opiše tudi kraje, kjer se je zgodba dogajala: grad Kozjak, samostan Stična, cerkvica na Muljavi, kraške jame pri Krki … Zgodba je mestoma zelo napeta. Pisatelj je dramatičnost povečal s pisanjem v sedanjiku.

Zanimiva knjiga je, kot že rečeno, izšla leta 1864 pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Delo je bilo nagrajeno s 100 goldinarji in spada med prve slovenske večernice. Knjiga je bila med ljudmi zelo priljubljena. Zaradi ideje, da se na koncu z Božjo pomočjo vse uredi, so jo radi prebirali vernikom pri sveti maši. Prepričan sem, da je napeta realistična zgodba zaznamovala življenje marsikoga izmed preprostih ljudi, ki so radi prisluhnili zgodbi.

Lepo bi bilo, če bi naša življenja zaznamovale le zgodbe. Žal jih oblikujejo dogodki, ki jih doživljamo vsak dan. Majhen spor prevečkrat preraste v velik problem. Otroci za spore velikokrat nismo krivi sami, a vseeno moramo nositi njihove posledice. Spori v družini lahko privedejo do prepirov, nasilja, ločitve ali celo samomora. Sosedje se zaradi zemljiških sporov tožarijo na sodiščih. Spori med državami pa privedejo do krvavih vojn. Žalostno je, da pri tem najbolj trpimo otroci. Naš glas je prešibak in smo preveč nepomembni, da bi nas upoštevali.

Verjetno je tudi Jurij Kozjak želel marsikaj spremeniti v svojem življenju. Želel si je imeti bolj prijaznega strica. Pogrešal je mamo, ki mu jo je Bog prezgodaj vzel. Ko je odšel še oče z vojsko proti Celju, mu je ostal le še oče Bernard. Največji šok za malega Jurija pa je bila njegova prodaja neznancem v Turčijo. Odraščal je med tujci, v deželi s tujim jezikom, tujo vero in tujimi navadami. Verjetno je veliko noči prejokal in upal, da so to le hude sanje. »Oh Bog, in kaj bode potlej?« si ni govoril le Peter, ko so ga skritega v listju našli Turki. To se je verjetno spraševal tudi Jurij. Za razliko od Petra, ki je bil »največja reva v človeški koži«, je Jurij postal mladenič, podoben očetu: postaven, hraber in blagega srca – dobra duša. junij 2015

Glas občine Naklo 21

z ap i s i š ol sk i h per es Občutek imam, da so bili blagega srca vsi slovenski janičarji. Tudi tisti, ki ga v svoji pesmi opisuje pesnik Anton Aškerc.

Ta janičar je hraber, bojevit in za zgled drugim janičarjem. Še bolj kot tovarišem pa je vdan svoji domovini. Ko pred seboj zagleda domačo vas in znano pokrajino, raje stori samomor, kot da bi napadel, ropal in pobijal svoj narod in svojo deželo. V njem se bije spor med poveljem in njegovo ljubeznijo do domovine, kar usodno vpliva na njegovo življenje.

Imam srečo, da mi zaenkrat ni bilo treba hoditi po tako težki poti, kot sta jo morala prehoditi Jurij Kozjak in Aškerčev janičar. Spori so obstajali v preteklosti in obstajajo tudi danes. Če dobro pomislim, so vzroki zanje isti: prepiri, pohlep, lakomnost, verska nestrpnost. Že samo z iskrenimi pogovori bi lahko odnose med seboj marsikaj spremenili. S tem pa tudi naša življenja.

Matej Lukan, 6. a Pravljica

Obuti maček Za devetimi gorami, devetimi rekami in devetimi jezeri je stal grad. V njem so mirno in spokojno živeli kralj, kraljica in njuna ljubka hčerka kraljična. Ob gradu je stalo manjše mestece, kjer so oddajali mucke. Imeli so velike, majhne, stare in mlade. Enega si je zaželela tudi kraljična in starša sta ji željo izpolnila.

Kraljična je skrbela za mucka, kot bi bil kralj kraljev. Dvorni krojač mu je naredil tudi čeveljčke. Ker so bili mucku čevlji všeč in jih je rad nosil, so ga vsi na dvoru začeli klicati Obuti maček. Čez nekaj tednov je kraljica nenadoma umrla. Kralj si je kmalu poiskal drugo ženo, ki pa kraljične ni marala. Ko se je kraljična učila pri grajskem učitelju, je Obuti maček raziskoval okolico gradu. Padel je v potok in vrtinec ga je potegnil v podzemlje. Ko se je spet zavedel, je pred seboj zagledal sedem palčkov. Hudo so se prestrašili drug drugega. Kmalu so palčki ugotovili, da jim maček ne bo storil nič hudega. Zaupali so mu, da v podzemlju skrivajo letečo preprogo, skrivnostno zrno graha, ključ, ki odklepa vse ključavnice, in mizico, ki ti postreže z vsem, kar ti poželi srce. Maček jih je le s težkim srcem zapustil in se vrnil v grad.

Dnevi so minevali, Obuti maček in kraljična pa sta rasla. Mačeha je deklico vedno bolj sovražila in kraljična je zato velikokrat jokala. Maček jo je vprašal, zakaj joče. Ko mu je kraljična razložila o mačehi, sta skupaj zbežala v podzemlje.

Mačeha je za pastorko poslala vojščake. Sledili so stopinjam in kmalu so se znašli pri bivališču sedmih palčkov. Palčki so uspeli pobrati le najnujnejše. Skupaj s kraljično in mačkom so se vkrcali na letečo preprogo, ki jih je odnesla na zapuščen grad. S ključem, ki odpira vse ključavnice, so ga odklenili. Eden od palčkov je zaklical: »Mizica, pogrni se!« in že se je kraljična mastila z dobrotami. A zlobna mačeha ni odnehala. S čudežnim ogledalom je odkrila, kje se skriva kraljična.

Skupaj z vojščaki je prišla pred star grad. Maček je splezal na obzidje in vanjo vrgel zrno graha. Mačeha se je razblinila in izpuhtela. Vojščaki so se začudeno spogledali in odkorakali domov.

Domov sta se vrnila tudi kraljična in Obuti maček. Kralj se je pogrešane hčerke zelo razveselil. Palčki so bili povišani v viteze, mačku pa so v zahvalo vsak dan naredili dva para udobnih in toplih čeveljčkov. Mir in veselje sta se naselila v deželo in vsi so živeli srečno do konca svojih dni.

Matej Lukan, 6. a

Strah me je bilo Bilo je leta 2007 v petek, en dan pred obiskom Miklavža. Hodila sem v prvi razred PŠ Podbrezje.

Oboževala sem Miklavža, ker mi je vsako leto prinesel mandarine in čokolado. Komaj sem čakala, da pride naslednji dan zvečer. Tako močno sem si želela plišastega mucka, da sem res upala, da mi ga bo prinesel. Spomnila pa sem se tudi na parkeljne. Nisem jih marala. Bala sem se jih, ker so grozni, ampak so vsako leto prispeli z Miklavžem in se podili po vasi.

Naslednji dan sem se oblekla, si nadela torbo na ramena, se poslovila od domačih in stopala po naši ulici. Zdelo se mi je, kot da bo vsak hip izza vogala stopil parkelj. Nekje iz daljave sem slišala neko globoko krohotanje in zvonjenje. Tako sem se ustrašila, da sem hitro stekla v šolo. Prvi dve uri sem mirno preživela, tretjo uro me je bilo vedno bolj strah. Bil je odmor. Prvošolci smo sedeli v razredu za mizo in se pogovarjali. Kar naenkrat pa smo zaslišali cingljanje in zvonjenje verig in zvoncev. S prijateljico sva stekli k oknu in spodaj zagledali verigo in del roga, kot ga imajo parkeljni. V šoli se je zvonjenje še bolj slišalo in ko sva še enkrat pogledali skozi okno, sva videli črne in rjave kožuhe. Vsi prvošolci smo se tako ustrašili, da smo se začeli jokati in se skrili pod mize. Čez nekaj minut so nas opazili drugošolci in nas potolažili.

Zagledale so nas tudi učiteljice in nam povedale, da parkeljni ne morejo v šolo in da so poleg tega še smešni.

Od takrat naprej se jih ne bojim več, ker še vedno mislim, da so smešni in neumni.

Anita Šalej, 7. b

22 Glas občine Naklo junij 2015

z ap i s i š ol sk i h per es Detektivka Vdiranje v omarice Zazvonil je zvonec. Po hodniku se je zaslišalo bučno kričanje. Petek je, kar za šolarje pomeni dva dneva počitka. Vsi so odhiteli v garderobe. Ves ta hrup je presekal glas dežurnega učenca. Njegova omarica je bila čisto prazna. Po nekaj trenutkih se je oglasil neki učenec z isto težavo. Kmalu je že pet učencev kričalo, ker so bile njihove omarice prazne.

Prišli so učitelji in rekli, da bodo ta problem rešili v ponedeljek. Tako so morali učenci na ta »veseli« dan domov oditi v copatih. »« V ponedeljek zjutraj je prišlo teh pet učencev prej v šolo na sestanek z ravnateljem in hišnikom. Vsak posebej je pove­ dal, kaj je imel v omarici in kdaj jo je nazadnje odprl in zaprl. Bine je priznal, da je omarico pozabil zapreti. Ravnatelj je rekel, da bi bilo razumljivo, če bi se to zgodilo samo njemu. Nato je rekel, da gredo s hišnikom pogledat, v kakšnem stanju so omarice. V vseh štirih omaricah se je videlo, da je nekdo vdrl. Ravnatelj je rekel, da bo hišnik popravil omarice, o drugem pa da se bo pomenil z učitelji. Ravnatelj v torek še ni povedal še nič novega. Zgodilo pa se je še nekaj drugega. V oddelku mlajših učencev se je začelo pojavljati pritoževanje, da jim manjkajo copati, čevlji, celo jakne. Pri vseh omaricah je bilo videti, da je nekdo vlamljal. Ravnatelj je že prej objavil obvestilo, naj otroci ne puščajo dragocenih stvari v omaricah. Nato je poklical slavnega detektiva Puhnika. Ta je prišel v petek in vsakega oropanega otroka natančno izprašal, kaj mu manjka. Na koncu je prosil čistilko za ključe od omaric, da si jih je pogledal od znotraj. Nato je še vprašal dežurne učence, koga so tiste dni videli pri garderobah in se jim je zdel sumljiv. Nekajkrat so videli čistilko, ki je šla v garderobo s praznimi vrečami za smeti in se s polnimi vračala nazaj ven. Videli so tudi hišnika, kako je šel z dvema škatlama v garderobo in čez nekaj časa nazaj ven, petkovi dežurni učenec je še posebej omenil Aljošo, ki je šel kar nekaj­krat noter in ven iz garderobe. Puhnik je šel pogledat v Aljoševo omarico in videl samo njegove čevlje in jakno.

Nato se je odpravil k hišniku. Ta mu je povedal, da je imel v škatlah pribor, da je lahko popravil omarice. Zdaj je šel še k čistilki. Ta pa mu je pojasnila, da so bili zadnje dni koši za smeti zelo polni. Zdelo se ji je, da je med stresanjem opazila tudi kakšne čevlje, toda mislila je, da ima samo privide. Puhnik je že stotič v tem dnevu puhnil dim iz pipe. Zdaj je razmišljal: »Nekdo je moral vdreti v omarico. S čim, ne vem. Potem je stvari pobral ven. Nato je koš obrnil na glavo, vanj dal stvari in čezenj položil odpadke. Čistilka jih je dala v svojo vrečo in jih odpeljala in jih je stresla v kanto. Lahko, da je storilec popoldne prišel, vzel stvari iz kante in odšel. Lahko, da jih je pustil, da so jih uničili. To bi bil način maščevanja in zavisti.« Tedaj je Puhnik šel hitro pogledat v kante. Bile so prazne, saj so danes pobirali smeti. Vseeno pa je notri našel s krvjo popackane skrivljene škarje. Zdaj je Puhnik veselo puhnil dim in je odšel k dežurnemu učencu.

Zbrali so se dežurni učenec, ravnatelj, podravnateljica ter Puhnik. Puhnik je dežurnemu učencu rekel, naj odgovarja z da ali ne. Začel je: »V petek si bil dežuren.« »Da.« »Četrto uro si šel s peresnico v garderobo.« »Da.« »Z žico si poskusil odkleniti vrata, nato si jih odprl s škarjami.« »Ne.« »Prosim, odvij obliž s prsta.« Dežurni učenec ga je odvil. V prstu je bila trska in videla se je rana. »To se ti je zgodilo, ko si odprl garderobo, kjer so se vrata preklala na pol.« »Da.« »Zadetek v polno,« je bil vesel ravnatelj. Nato je Puhniku čestital ter se mu zahvaljeval, vsa šola se mu je zahvaljevala.

On pa je ponosno potegnil pipo in puhnil, kot je bilo v njegovi navadi.

Janez Dušak, 6. a

ŽPZ Dupljanke v naslednji pevski sezoni vabi k sodelovanju nove pevke Smo starostno raznolika skupina deklet in žena, ki nas že več kot 20 let združuje želja po skupnem petju in veselje ob poustvarjanju slovenske in tuje zborovske glasbe. Za nami so številni uspešni nastopi v domačem kraju in na velikih odrih državnih in mednarodnih ­prireditev.

Vaje imamo dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.00 v Dupljah. junij 2015

Glas občine Naklo 23

ml adi vrve ž Travniški vrtec

Malčki med dinozavri in rožicami Anja Zupan

V vrtcu Mlinček je skozi celo leto potekal projekt Travniški vrtec. V sklopu projekta smo izvajali razne likovne dejavnosti, v vseh letnih časih smo se sprehajali po travnikih, raziskovali drobne živali, travniške rastline ter prepevali pesmi o travniku in travniških živalih ...

Projekt smo zaključili z izletom v Volčji Potok. Že sama misel na izlet je bila eno veliko doživetje, saj je to za nekatere otroke pomenilo prvo vožnjo z avtobusom, piknik s prijateljčki daleč stran od doma ...

Na izletu so otroke najbolj fascinirali dinozavri (v času našega obiska je bila v Arboretumu razstava dinozavrov).

Dinozavri so prikazani v naravni velikosti. Zabavno je bilo, ko so »oživeli« ob našem prihodu. Otroci so jih občudovali z odprtimi usti – »Kako velika in glasna bitja so,« se je slišalo iz otroških ust.

Ogledali smo si tudi razstavo orhidej, poleg katerih je bilo moč videti veliko različnih vrst metuljev. Med hojo po parku ob vsem zelenju in med lepo oblikovanimi gredicami, polni-

mi lepih rož, smo strnili končno misel o letošnjem projektu Travniški vrtec. ・

Melji, melji mlin droban Manica Torkar

Seveda je prav, da se v novem Mlinčku o pomenu imena še kaj sliši. V iztekajočem šolskem letu smo se pogovarjali o mlinih, jih opazovali, risali … Preizkusili pa smo se tudi v izdelovanju, za kar smo uporabili predvsem odpadno embalažo. Da bi videli, če se zares vrtijo, smo jih odnesli v bližnji gozd, v družbo že postavljenih mlinčkov. Spomladi pa smo se podali do čisto pravega zapuščenega mlina na Okroglem. V različnih delavnicah smo spoznali smo veliko vrst domačih in tujih žit ter jih s pomočjo naših odličnih kuharic tudi preizkusili.

Dejavnosti je povezovala vesela pesem, kakšno o mlinčku pa smo tudi zaplesali. ・

Tudi tole drevo je otroke spomnilo na mlin.

Otroci, stari od 6 do 10 let, vabimo vas na POLETNI DOPOLDANSKI TABOR V NAKLEM na kmetiji in Društvu za aktivnosti in terapijo s pomočjo živali od 29. 6.-3. 7. 2015 ali od 17. 8.-21. 8. 2015 od 8. do 16. ure.

KAJ BOMO DELALI? Božali, hranili in čistili živali, hleve, jahali kobilo Indi, se učili o domačih živalih, se igrali, zabavali, risali …

HRANA Zajtrk, kosilo, malica in pijača so vključeni.

Izvajalka: dr. MAKSIMILJANA MARINŠEK, terapevtka s pomočjo živali.

CENA: 120 € PRIJAVE ZBIRAMO NA: mina.marinsek@gmail.com ali tel. št. 041-387-782

24 Glas občine Naklo junij 2015

javna obvest i l a Kulturno društvo Tabor

Popisujemo zgodovino cerkva in znamenj Dragica Perne Milan Debeljak

V Kulturnem društvu v Podbrezjah smo se odločili, da bomo na naši internetni strani odprli rubriko, kjer bomo popisali zgodovino naših cerkva in znamenj. Tako bo nastal dokument, v katerega bomo potem tudi sproti vnašali vse »dogodke«, ki se bodo »pripetili« našim cerkvam in znamenjem.

To naj bi bil najprej kronološki popis vseh dogodkov od postavitve do kasnejših dozidav in obnov. Za nazaj bomo poskusili zbrati čim več podatkov. Tudi tiste, ki niso po­ polnoma zanesljivi, bomo objavili in tako omogočili, da jih lahko kasneje popravimo, če nas bo poklical kdo, ki zgodbo bolje pozna.

Poleg tega pa bi radi zbrali zgodbe in pričevanja, ki so povezana z našimi verskimi objekti, bodisi o povodu za njihovo postavitev, pa tudi vse druge zgodbe o njih.

Tretji del popisa bodo predstavljale fotografije, ki bodo opremljene z datumi in lahko tudi s pojasnili o dogodkih.

Zbrani »material« bomo lektorirali in ga kar takoj objavili na spletni strani. Vsak objekt bo voden v svoji mapi, znotraj mape pa najprej zapovrstjo datumi dogodkov in spodaj še zgodbe. Imena pričevalcev in pripovedovalcev zgodb bomo objavili, razen če kdo tega ne bi želel.

Zaželeno je, da nam vse podatke, zgodbe in fotografije

pošljete po elektronski pošti. Za to uporabite naslednja dva naslova: daca.perne@gmail.com ali milan.debeljak@siol. net Vse ostalo gradivo, ki bo k nam prišlo po pošti ali v roke, bomo preslikali, pretipkali in po želji tudi vrnili. Svoje gra­ divo lahko izročite Dragici Perne, Milanu Debeljaku ali kate­ remu koli članu Izvršnega odbora Kulturnega društva.

Posebej vse lastnike znamenj prosimo, da bi sami poiskali čim več podatkov in zgodb o »svojem znamenju« in nam jih poslali že vsaj deloma urejene v elektronski obliki.

Vzorec si lahko že pogledate na internetni strani Podbrezje.si/Mrakovo znamenje.

Del gradiva predstavljajo že fotografije in podatki, ki jih je Dragica Perne objavila v koledarju za leto ..., kjer so bila predstavljena naša znamenja.

Ta dopis pošiljamo najprej vam, lastnikom in tistim, ki za znamenja skrbite, pa tudi vam, ki upamo, da bi o tem lahko kaj napisali. Prosim vas, da naše povabilo k zbiranju gradiva prenesete tudi tistim, ki zanje tudi sami veste, da bi lahko kaj prispevali iz svojih zbirk podatkov ali iz spomina.

Tako torej z veseljem pričakujemo vaš odziv in vas vabimo k sodelovanju. V imenu Izvršnega odbora našega Kulturnega društva vas prisrčno pozdravljava. ・

Nasveti pred odhodom na počitnice Emil Šink

Turistične agencije imajo v svojih ponudbah različno paleto turističnih aranžmajev. Kupec aranžmajev mora biti pozoren in previden pri samem nakupu le-tega. Turistična agencija (TA) mora posredovati točne podatke o ceni aranžmaja, kraju potovanja, o načinu in vrsti prevoza, o vrsti namestitve in lokaciji. Prav tako mora TA objaviti program potovanja in informacije, če so za potovanja potrebne posebne listine, kot na primer vizum. Nacionalne kategorizacije po posameznih državah so različne, zato TA običajno napišejo svojo oceno kakovosti namestitve glede na kakovost namestitev v domači državi (hotel je kategoriziran s 4 zvezdicami – ocean TA pa je 3+). Pomembno se je seznaniti tudi s splošnimi pogoji, ki opredeljujejo obveznosti TA na eni strani kot tudi obveznosti potnikov.

V kolikor pri samem potovanju ali namestitvi pride do določenih težav ali pomanjkljivosti storitev, mora kupec oz. potnik podati pritožbo na kraju samem. Če potnik ni nameščen v ustrezno kategorijo namestitve, kot je bilo navedeno v aranžmaju, je upravičen zahtevati, da ga namestijo v enako ali višjo kategorijo namestitvenega objekta.

V kolikor je nameščen v višjo kategorijo, potnik ni dolžan

doplačati morebitne razlike v ceni.

Ocene vrednosti pomanjkljivih storitev so opredeljene v tako imenovani »frankfurtski tabeli«, ki je objavljena na spletnih straneh Turistično gostinske zbornice Slovenije in na spletnih straneh Zveze potrošnikov Slovenije. Pravna podlaga, ki ureja to področje, je Obligacijski zakonik, ki ureja področje pogodbenih razmerij in Zakon o varstvu potrošnikov, ki ureja potrošniška razmerja.

V kolikor morebitne težave niso odpravljene v času potovanja oziroma bivanja, je potnik dolžan najkasneje v dveh mesecih podati pisno pritožbo na TA. V primeru pritožbe je priporočljivo, da ima potnik dokazno gradivo, na pri­mer slikovni material ali prejete račune za storitve, ki so bile opredeljene kot brezplačne. Največkrat je praksa, da TA ponujajo v zameno določene popuste pri nakupu drugega aranžmaja, vendar če se kupec s tem ne strinja, je upravičen do povračila sorazmernega deleža denarnih sredstev.

Cene turističnih aranžmajev se lahko spremenijo le v dveh primerih, in sicer če se spremeni menjalni tečaj valut ali če se spremenijo tarife prevoznikov. Cene se lahko spremenijo največ dvajset dni pred odhodom. ・ junij 2015

Glas občine Naklo 25

javna obvest i l a Slovenski energent, slovenski izdelek in slovenska delovna mesta

Olje in plin iz uvoza sta tveganje Miha Vake, univ. dipl. med. kom.

V Evropi in Sloveniji je veliko vrst ogrevalnih sistemov in na žalost še vedno prevladujejo ogrevalni sistemi na fosilna goriva, ki so žal odvisni od nihanja cen na svetovnih borzah. Dolgoročno je torej ogrevalni sistem na fosilna goriva lahko zelo drag, saj nikoli ne vemo, kako se bodo dvignile ali spustile cene energentov, kot sta olje ali plin. Problem pri olju je poleg relativno visoke cene tudi onesnaževanje, ki ga povzroča. Plin v primerjavi z oljem onesnažuje manj, a ni slovenski.

Cena električne energije je dolgoročno neznanka.

V porastu so sanacije stavb s pomočjo toplotnih črpalk.

Takšna vrsta ogrevanja spada trenutno med vrsto alternativnih vrst ogrevanja in je odlična izbira glede na udobno rokovanje in enostavnost uporabe ob predpostavki, da bo cena elektrike dolgoročno nizka. Toplotna črpalka za obratovanje in črpanje energije iz zraka ali zemlje porabi tudi do 7.000 KwH energije letno. A problem je, da velik del električne energije pridobimo iz fosilnih goriv (TEŠ 6) ali pa ga uvozimo iz tujine in transportiramo po dotrajani električni infrastrukturi. Dolgoročnost takšne naložbe je torej odvisna tudi od tega, koliko bremena za obnovo elektro omrežja se bo prevalilo na uporabnike.

Les je slovenski nacionalni interes.

Zaradi velike površine gozdov, ki pokriva Slovenijo, in tudi zaradi katastrofalnega žledu, ki se je zgodil lansko leto, imamo v Sloveniji prekomerne količine lesa, ki ga je potrebno uporabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med traj­ nostne lokalne energetske vire. Kotli na biomaso Valher uporabljajo kot energent pelete ali polena. Možno pa bi bilo seveda tudi kurjenje oljčnih koščic, lupine sončničnih semen, papir ali koruzne storže. Varjeni kotli na pelete delujejo popolnoma avtomatsko in so veliko bolj priročni kot klasični kotli na drva. Dosegajo pa tudi izkoristke okoli 93 % in so v primerjavi s konkurenco iz tujine ugodnejši ter zagotavljajo slovenska delovna mesta.

Kako izbrati pravi kotel na biomaso

Pri odločitvi o opremi kurilnice je potrebno upoštevati več dejavnikov. Potrebujete pravega mojstra, ki vam bo pregledno, neodvisno in kakovostno zmontiral naročeno opremo.

Potrebujete pravi kotel, ki je primerna za vašo situacijo in potrebujete zanesljivega partnerja. V prodajnem programu proizvajalcev kotlov je več različnih modelov, ki izpolnjujejo možnost pridobitve Eko sklada. Vi kot stranka, pa si lahko izberete rešitev na drva, pelete ali kombinirano rešitev, ki bo kurila tako drva kot pelete. Bolj ekološko osveščene stranke, pa si bodo kotlovnico uredile še z zalogovnikom tople vode, ki bo odvečno toploto iz peči namesto v dimnik poslal o v zalogovnik, ki bo vodo kasneje razporedil po ogrevalnem sistemu hiše. Še bolj tehnološko ozaveščeni uporabniki pa bodo posegli po uplinjevalnem kotlu, ki lesa ne kuri ampak uplini. Taki kotli po meritvah plinske slike dosežejo tudi do 5* manj izpusta monoksida v ozračje kot klasični kotli. Vidimo torej, da je izbira med kotli velika in da si med seboj vsi niso enaki. Osebno priporočam, da se pred nakupom posvetujete s strokovnjakom in si pogledate tabelo proizvajalcev, ki jih je certificiral Slovenski Eko sklad in tako dobite možnost subvencije investicije v višini 25 % nakupa. ・

Pomoč na domu v občini Naklo Martina Bizjan, strokovna delavka za izvajanje pomoči na domu V Domu starejših občanov Naklo že tretje leto izvajamo socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, ki je namenjena vsem občanom Nakla, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri vsakdanji negi in oskrbi.

S storitvijo zagotavljamo izboljšanje kakovosti življenja starejših, bolnih in invalidnih na domu, s čimer deloma razbremenimo tudi svojce uporabnikov, ki potrebujejo pomoč.

Pomagamo vam pri opravilih v gospodinjstvu, pri osnovnih življenjskih opravilih in pri ohranjanju socialnih stikov. Pomoč izvajajo usposobljene socialne oskrbovalke in poteka vse dni v tednu.

26 Glas občine Naklo junij 2015

Vsem dosedanjim uporab­ nikom se zahvaljujemo za sode­ lovanje, obenem pa obveščamo ostale, ki bi potrebovali katero od naših storitev, da pokličete na tel. št. 04/ 27 72 545 (04/ 27 72 540) ali pišete na e-pošto: martina.bizjan@dso-preddvor.si.

Skupaj s sodelavci se veselimo sodelovanja z vami. Storitev bomo še naprej zagotavljali strokovno in kvalitetno. ・

javna obvest i l a Predstavitev

Eterična olja doTERRA Ines Mravlja

Na Ribniku Žeje bo 24. 6. 2015 ob 17.30 uri brezplačna predstavitev doTERRA olj. Predstavili vam bomo, zakaj ta olja niso samo »navadna olja«, ampak res so posebna in kako se razlikujejo od drugih eteričnih olj. Izvedeli boste, kako jih uporabljati v vsakdanjem življenju, tudi pri kuhanju, peki peciva … in da so varna za uporabo že pri dojen čkih in otrocih. Z njimi lahko uspešno nadomestimo škodljiva čistila v gospodinjstvu. Pomagajo nam pri ohranjanju dobrega počutja in zdravja, saj z njimi tudi krepimo imunski

sistem: z nijmi si pomagamo in odpravimo npr. glavobol, akne, prehlad, kašelj, vročino, nespečnost, bolečine, pre­ bavne motnje, ublažite opekline, slabo voljo ... Sploh si ne morete predstavljate, kaj vse lahko naredite z njimi.

Eterična olja niso samo olja za nad svečko, ampak imajo doTERRA olja posebno vlogo v vašem življenju in zdravju.

So terapevtska. Ko boste sami to poizkusili, boste videli.

Prijave na 040 842 653 ali na mravlja.ines@gmail.com ・

Tudi projekt oskrbe s pitno vodo pri koncu S skupnim projektom treh občin bo občanom zagotovljena zanesljivejša vodooskrba in dodatni vodni viri Občina Naklo je skupaj z Mestno občino Kranj in Občino Preddvor pristopila tudi k projektu Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 3. sklop, katerega namen je izboljšati vodooskrbo za sodelujoče občine. Na območju Občine Naklo se je izvajal podprojekt Vodovod Zadraga–Naklo, za katerega je bil tehnični pregled opravljen 13. aprila 2015, uporabno dovoljenje pa je bilo pridobljeno 20. aprila 2015.

V okviru omenjenega projekta je v sodelujočih občinah v gradnji še transportni vodovod Bašelj–Kranj, Ultrafiltracija Bašelj ter vodohran Zeleni hrib – vse aktivnosti celotnega projekta morajo biti zaključene do konca letošnjega leta.

Projekt Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 3. sklop delno financirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika

Operacijo delno financira Republika Slovenija

Ultrafiltracija Bašelj Slovenija, iz lastnih sredstev pa seveda tudi Občina Naklo. Skupna vrednost celotnega projekta (vodovodni sistem Bašelj–Kranj in vodovodni sistem Zadraga–Naklo) znaša € 13.765.096,79, na Občino Naklo pa odpade delež v višini € 2.787.503,18, od tega je predvideno sofinanciranje iz Kohezijskega sklada in Republike Slovenije v višini 1.714.672 €.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada.

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: »Varstvo okolja – področje voda«; prednostne usmeritve: »Oskrba s pitno vodo«.

PVclanekNaklo.indd 6

05/06/15 14:14

junij 2015

Glas občine Naklo 27

javna obvest i l a

GORKI

Projekt GORKI – 2. sklop

V občini Naklo se bodo na omrežje začeli priklapljati novi uporabniki

V občini Naklo smo že pred meseci zaključili z deli na terenu, pridobljeno je tudi uporabno dovoljenje, na zgrajeno omrežje se bodo začeli priklapljati novi uporabniki

Izvajanje podboja pod avtocesto

Centralna čistilna naprava Kranj Bistrica–Žeje–Strahinj je potekal 7. januarja 2015, uporabno dovoljenje pa smo prav tako prejeli 27. januarja 2015.

Uporabniki novih delov primarnega kanalizacijskega omrežja se bodo v kratkem že lahko priklapljali na novo omrežje in pričakujemo, da bodo do konca letošnjega leta opravljeni vsi priklopi.

Veseli smo, da ste občani naše občine z veliko mero strpnosti sodelovali pri izvajanju projekta Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – 2. sklop. Zavedamo se, da smo večkrat motili vaše vsakodnevne aktivnosti, trudili smo se, da je bilo tega kar najmanj, vendar se zaporam cest v popolnosti žal nismo mogli izogniti. Tudi zato se vam še enkrat iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in dobro voljo, ki ste jo izkazali. V sadovih tega projekta bomo uživali tako mi kot tisti, ki bodo v naši občini živeli za nami.

Gradnja enega od črpališč

Operacijo delno financira Republika Slovenija

clanekGorkiNaklo2.indd 1 28 Glas občine Naklo junij 2015

Naročnik oglasa: Frontal, d. o. o., Cvetkova 2, 9000 Murska Sobota

Občina Naklo je pri projektu Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – 2. sklop združila moči z Mestno občino Kranj ter Občino Šenčur in tako uspela v okviru celovitega projekta pridobiti sredstva iz Kohezijskega sklada Evropske unije. Ker gre za velik finančni zalogaj, takšna investicija brez sofinanciranja Evropske unije in Republike Slovenije za našo Občino ne bi bila mogoča. Tudi zato smo več kot zadovoljni, da nam je brez težav uspelo spoštovati zastavljene roke in z deli in pridobivanjem potrebne dokumentacije zaključiti v pogodbenih okvirjih.

V občini Naklo smo v okviru omenjenega projekta gradili povezovalna kanala, ki bosta odvajala komunalne odpadne vode s kanalizacijo že opremljenih delov aglomeracij v naseljih Podbrezje, Birstrica in Zg. Duplje na Centralno čistilno napravo Kranj. Dela so na obeh kanalih, kanalu Zadraga–Duplje in kanalu Podtabor–Bistrica–Žeje– Strahinj, potekala po terminskem načrtu, tekom del je prihajalo zgolj do manjših sprememb bodisi zaradi situacije na samem terenu bodisi zaradi želja stanovalcev, ki pa nam jih je s pomočjo projektanta uspelo brez večjih težav urediti.

Tehnični pregled za primarni kanal Zadraga–Duplje je bil opravljen 23. decembra 2014, uporabno dovoljenje za ta del pa smo prejeli 27. januarja 2015. Tehnični pregled za primarni kanal Podtabor–

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda. Prispevek Skupnosti znaša 85,00 % javnih upravičenih stroškov. Lastna udeležba Republike Slovenije znaša 15,00 % javnih upravičenih stroškov.

09/06/15 06:02

pr edstavl jamo

Spremembe cen komunalnih storitev v občini Naklo

Z mesecem junijem 2015 so v občini začele veljati nove cene in način obračuna storitev oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter ravnanja z odpadki. Prvi račun po novem načinu boste uporabniki prejeli julija 2015.

Država je z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja predpisala način obračuna komunalnih storitev, kar je bila osnova za pripravo novih elaboratov o oblikovanju cen. Občinski svet Občine Naklo je spremembe potrdil 27. maja 2015.

Glavne spremembe pri cenah oskrbe s pitno vodo, oblikovanih po novi uredbi:

• Cena je po novem sestavljena iz varia­bilnega (vodarina) in fiksnega dela (omrežnina voda).

• Osnova za obračun vodarine je dobavljena količina pitne vode, izražena v kubičnih metrih.

V ceno vodarine je vključen tudi strošek vodnega povračila in se na računu ne izkazuje več kot posebna postavka.

• Omrežnina voda je nova pos­tavka na računu. Osnova je velikost priključka, izražena kot DN (premer vodomera v milimetrih).

Pretežni del sredstev omrežnine Komunala Kranj v obliki najemnine plačuje Občini Naklo in so prihodki občinskega proračuna. Sredstva so namenjena predvsem obnovam in novogradnjam javnega vodovodnega sistema. V omrežnino je vključena tudi števnina, ki se po novem na računu ne prikazuje več kot posebna pos­

tavka. Prav tako so vključeni stroški obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod. Pred spremembo so se ti stroški uporabniku zaračunali po opravljeni storitvi.

• V večstanovanjskem objektu se za vsako stanovanjsko oz. poslovno enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1.

To pomeni, da je omrežnina, ki jo bodo po novem plačevali uporabniki v večstanovanjskih objektih za posamezno stanovanje oz. poslovni prostor, enaka omrežnini za vodomer DN 20 v individualnih hišah.

• Sprejeti sta enotni ceni vodarine in omrežnine, ki sta enaki za gospodinjstva in izvajalce dejavnosti v vseh občinah, kjer Komunala Kranj izvaja oskrbo s pitno vodo. Vodarina znaša 0,44 EUR/m³ brez DDV, omrežnina voda pa 4,20 EUR na mesec brez DDV za vodomer premera DN 20.

Za ostale dimenzije so faktorji predpisani z uredbo.

• Uporabniki, ki so števnino plačevali pred letom 2010 bodo upravičeni do vračila dela števnine iz neporabljenih sredstev preteklih let. Poračun bo izplačan v roku enega leta, in sicer bo na računu upoštevan kot odbitna postavka.

Cene oskrbe s pitno vodo se niso v občini Naklo spremenile že od leta 2004.

Glavne spremembe pri ce­ nah za uporabnike, ki so pri­ ključeni na javno kanalizacij­ sko omrežje oblikovanih po novi uredbi:

• Cena je po novem sestavljena podobno kot pri oskrbi z vodo, iz varia­

bilnega (odvajanje in čiščenje) in fiks­nega dela (omrežnina odvajanje in omrežnina čiščenje).

• Zbrana sredstva iz naslova odvajanja in čiščenja odpadnih voda so prihodki Komunale Kranj za pokrivanje stroškov izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

• Sredstva omrežnin za čiščenje in odvajanje Komunala Kranj v obliki najemnine plačuje Občini Naklo in so prihodki občinskega proračuna.

Omrežnini vključujeta stroške javne infrastrukture (amortizacija infra­ strukturnih objektov in naprav oz. najemnina, zavarovanje infrastrukture, stroški morebitnih odškodnin) in sta namenjeni investicijam v obnove in novogradnje javnega kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav.

• Cena storitve čiščenja znaša 0,2206 EUR/m³ brez DDV, omrežnina čiščenje pa 1 EUR na mesec brez DDV za vodomer premera DN 20.

Cena storitve odvajanja znaša 0,0245 EUR/m³ brez DDV, omrežnina odvajanje pa 4,01 EUR na mesec brez DDV za vodomer premera DN 20. Za ostale dimenzije so faktorji predpisani z ured­bo.

• Obračun okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih vod ostaja nespremenjen in je prihodek državnega proračuna.

Cene storitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod se v občini Naklo niso spremenile že od leta 2004.

Sprememba obračuna storitev praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav po novi uredbi Skladno z okoljsko zakonodajo mora-

junij 2015

Glas občine Naklo 29

pr edstavl jamo jo biti greznice in male komunalne čistilne naprave spraznjene naj­manj enkrat na tri leta.

• Strošek praznjenja se ne bo več obračunal po opravljeni storitvi, pač pa porabi vode.

• Na računu bosta dodani dve novi storitvi, in sicer omrežnina greznice in MKČN, ki se nanaša na čiščenje blata na ČN ter prevzem in obdelava blata, ki se nanaša na transport gošč in muljev.

• Osnova za zaračunavanje prevzema in obdelave blata bo količina dobavljene pitne vode, za omrežnino pa vodomer DN 20, ne glede na dejanski premer vodomera.

• Cena prevzema in obdelave blata znaša 0,28 EUR/m³ brez DDV, omrežnina za vse velikosti vodomerov pa 0,70 EUR na mesec brez DDV.

Spremenjene cene in način obračuna storitev ravnanja z odpadki po novi uredbi

• Po novem bodo na računih ločeno prikazane cene za:

--zbiranje mešanih in ločeno zbranih komunalnih odpadkov (vključuje zbiranje in redni odvoz mešanih odpadkov in odpadne embalaže, ekološke otoke, zbirni center, akcijo zbiranja nevarnih odpadkov) --zbiranje bioloških odpadkov (vključuje tudi odstranjevanje), --obdelavo in odlaganje odpadkov.

Cena zbiranja in odvoza mešanih in ločeno zbranih komunalnih odpadkov mora biti ločena na ceno javne infrastrukture in ceno opravljanja storitev posamezne javne službe.

• Mesečni izdatki storitev ravnanja z odpadki so kljub spremembi, še vedno odvisni od velikosti zabojni­ kov (za mešane in biološke odpadke) in števila oseb v gospodinjstvu.

• Cene morajo biti izražene v EUR/kg, torej mora biti količina na računih izražena v kilogramih. Količina sto­ ritve pri posameznem uporabniku je določena na podlagi povprečne količine zbranih odpadkov v občini Naklo v preteklem letu. Enkrat letno se bo ta količina porazdelila med

upo­rabnike glede na prostornino in pogostost odvoza zabojnika za mešane komunalne odpadke oz. števila oseb.

• Na računih izražena količina v kilogramih, pomeni povprečno količino zbranih odpadkov in ne dejansko maso odpadkov, ki jo odda posamezni uporabnik.

Pri zbiranju odpadkov se količina zaračunane storitve določi v kilogramih na osnovi povprečne teže oz. mase zbranih odpadkov v občini na osebo. Pri zbiranju bioloških ter obdelavi in odlaganju mešanih odpadkov pa na liter.

• Cena storitve zbiranja in odvoza mešanih in ločeno zbranih komunalnih odpadkov znaša 0,0926 EUR/kg brez DDV, cena javne infrastrukture pa 0,0091 EUR/kg brez DDV. Cena obdelave in odlaganje odpadkov pa 0,1599 EUR/kg brez DDV. • Cena storitve zbiranja bioloških odpadkov, ki vključuje tudi odstranje­ vanje, znaša 0,1779 EUR/kg brez DDV.

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

30 Glas občine Naklo junij 2015

ogl a s i

junij 2015

-

040/202 384

Glas obÄ?ine Naklo 31

z adnja str an

R E K L A M N I

N A P I S I

I N

T I S K

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika

SITOTISK

REKLAMNI NAPISI TAMPOTISK

KOVINOPLASTIKA UV TISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

32 Glas občine Naklo junij 2015