Glas dezele, september 2010

SEPTEMBER 2010

www.radovljica.sds.si

D VOLILNA ZLO@ENKA OB^INSKEGA ODBORA SDS RADOVLJICA

Krop a

o Ljubn

Kamna Gorica

Radovljica

Brezje

va obra nja D d e r S

nje Begu

Lesce

UVODNIK

Zvone Prezelj, predsednik OO SDS Radovljica

Spo{tovane ob~anke, cenjeni ob~ani, medtem ko prebirate na{e glasilo, se je volilna kampanja `e dodobra razvnela. Za razliko od prej{njih let se je le-ta neuradno pri~ela precej pred uradno dovoljenim rokom, ko so posamezni `upanski kandidati oz. stranke `e pri~ele s svojo promocijo oz. kampanjo.

Vsake volitve so nekaj edinstvenega. Pe~at jim dajejo kandidati, klima na politi~nem prizori{~u, splo{no stanje v dru`bi, neuspe{nost vladajo~e koalicije in podobno. Za leto{nje bi lahko rekli, da se odvijajo v obdobju katastrofalnega gospodarskega stanja, ko se nam pred o~mi sesuva {e zdravstveni in pokojninski sistem, nezaupanje v dr`avne institucije pa je na rekordni stopnji.

Ne glede, da so pred nami lokalne volitve, na katerih bomo volili novega `upana, ~lane ob~inskega sveta in svete krajevnih skupnosti, se je oblikovalcem javnega mnenja zdelo, da se mora vodilni stranki na javnomnenjskih anketah (SDS, op.p.) vodilno mesto odvzeti oz. njen odstotek popularnosti zmanj{ati. Kot nala{~ je ponovno pri roki afera Patria, v katero se `eli oz. ho~e vplesti predsednika najmo~nej{e opozicijske stranke SDS, ter na tak na~in prepre~iti stranki dober rezultat.

Tako se ponavlja scenarij izpred dveh let, ko se je prav

2

nenavadno, tik pred dr`avnozborskimi volitvami, "zgodila" zgodba finske levi~arske televizije, ki {e do danes, kljub {tevilnim napovedim, ni dobila zaklju~nega epiloga. Seveda ne, va`no je bilo, da je afera odlo~ilno vplivala na kon~ni izid volitev. Takratna Pahorjeva SD je tako zmagala na nepo{ten na~in in nikakor ne zaradi bolj{ega programa (programi strank so bili takrat povsem v ozadju). O tem, kak{en je program SD oz. program sedanje vladajo~e koalicije, pa smo se lahko dr`avljani prepri~ali zadnji dve leti, ko smo pri~a vladnemu prepo~asnemu in nezadostnemu ukrepanju na podro~ju gospodarske krize.

Kljub temu, da je SDS opozicijska stranka, smo s tremi paketi protikriznih ukrepov dokazali, da nam ni vseeno za usodo na{e domovine, vendar je vladajo~a koalicija vse vehementno zavrnila.

Na doma~em - radovlji{kem prizori{~u bomo po dolgem ~asu dobili novega `upana.

Umik dosedanjega `upana Janka S. Stu{ka iz bitke za ponovni `upanski stol~ek je bil povsem nepri~akovan.

Odgovore, zakaj se je na hitro upokojil, pozna le on. Mi lahko samo ugibamo, ali se ni na tak na~in `elel le umakniti pred odgovornostjo za nekatere zavo`ene investicije?

Na primer za projekt deponije na ^rnivcu, ki je radovlji{ke davkopla~evalce stal ve~ kot 850.000 evrov. S tem denarjem bi na primer lahko zgradili nov vrtec, saj so kapacitete v vrtcih radovlji{ke ob~ine prakti~no 100-odstotno zapolnjene. [portno igri{~e pri O[ v Lipnici je bilo zgrajeno mimo predpisov, ki sicer v na{i dru`bi veljajo. @al je po letu dni igri{~e {e vedno zaprto. [e bi lahko na{teval dvomljive projekte, vendar v temu ~lanku to ni moja prioriteta.

V ob~inskem odboru SDS Radovljica gremo na volitve dobro pripravljeni. Imamo bogate izku{nje in znanje. Pred {tirimi leti je na{emu `upanskemu kandidatu Andreju ^uferju zmanjkalo dobrih dvesto glasov. Tokratni `upanski

kandidat je mlad in ambiciozen Bogomir Vnu~ec, dr`avni svetnik. Podporo mu daje lista kandidatk in kandidatov za ob~inski svet, na kateri lahko najdemo imena nekaterih `e prekaljenih svetnikov, pa tudi nove, sve`e obraze. Vsekakor na mlade nismo pozabili.

Spo{tovane ob~anke in ob~ani, pripravili smo volilni program, za katerega lahko re~em, da nudi in daje mo`nost za enakomeren razvoj in napredek v vsej ob~ini.

Prepri~ani smo, da Ob~ina Radovljica v svoji bli`nji preteklosti ni izkoristila vseh mo`nosti za optimalni razvoj, prav tako ni opravi~ila pri~akovanja ob~anov, da bo davkopla~evalski denar porabljen enakomerno. Zato slogan - ZA PREPOROD OB^INE - poudarja na{o perspektivo za napredek in razvoj celotne ob~ine.

Zavedamo se, da izvr{evanje programa ni odvisno samo od nas samih, ampak od izvoljenega `upana ter svetnikov v ob~inskem svetu. V SDS smo odprti in pripravljeni sodelovati z vsemi, ki bodo ta program podpirali. Dogajanje v pravkar kon~anem mandatu, ko je `upanova politi~na koalicija (LDS, SD, SNS in Zares) oblast oz. vladanje razumela tako, da prakti~no ni imela nikakr{nega posluha za dialog strpnosti in bolj{ih argumentov, je tudi za vse nas opozorilo, da si takega na~ina obna{anja ne smemo privo{~iti. @upanovo priznanje na poslovilni ve~erji z ob~inskimi svetniki, da bi kot `upan v temu mandatu pristopil k programskemu sodelovanju, pove dovolj. @al je to ugotovil mnogo prepozno.

Spo{tovane krajanke in krajani, na te volitve bomo {li, da zmagamo. Podprite na{ega kandidata za `upana ter kandidatke in kandidate na listi SDS za ob~inski svet. Va{e zaupanje bomo zanesljivo upravi~ili!

Mi zmoremo ve~!

Za Radovljico!

Za mojo ob~ino.

Zvone Prezelj Predsednik OO SDS Radovljica

Janez Jan{a, predsednik SDS

Spo{tovane ob~anke in ob~ani, pred {tirimi leti smo na lokalnih volitvah optimisti~no stopali po poti najuspe{nej{ih dr`av Evrope. Danes je razlogov za optimizem `al precej manj. Gospodarska kriza je zaradi neu~inkovite vlade marsikomu obrnila `ivljenje na glavo. Brezposelnih je `e preko 100.000, med njimi mnogo mladih. Novih razvojnih prilo`nosti je premalo, ~eprav bi le z njimi lahko iz{li iz krize kot zmagovalci.

Kako naprej? Komu zaupati vodenje na{ih skupnih zadev, da nam bo vsem bolje? Odgovor je preprost.

Potrebujemo ljudi s srcem in odgovornostjo, ljudi, ki imajo znanje in izku{nje ter so ustvarjalni in pripravljeni delati za skupno dobro. Hi{o za~nemo graditi pri temeljih, zato so leto{nje lokalne volitve prva prilo`nost, da premaknemo stvari naprej.

Na bolje.

Ko se boste torej v nedeljo, 10. oktobra, odlo~ali, komu zaupati svoj glas, sledite svojemu srcu. Zaupajte svoj glas kandidatkam in kandidatom SDS in ta glas bo va{ dragoceni prispevek za bolj{i jutri.

Janez Jan{a

BOGOMIR VNU^EC, KANDIDAT ZA @UPANA OB^INE RADOVLJICA

Prava izbira za novega `upana 44-letni Bogomir Vnu~ec je po izobrazbi diplomirani ekonomist, poslovne` in politik, zasebno pa vdan soprog `eni Karmen, s katero sta poro~ena `e poldrugo desetletje in imata tri otroke.

Je predsednik Konjeni{ke zveze Slovenije in navdu{en planinec. Tri mandate, od leta 1994 do 2006, je bil ob~inski svetnik, od leta 2000 do 2004 je bil poslanec v Dr`avnem zboru, pred tremi leti pa je bil v deseti volilni enoti izvoljen za dr`avnega svetnika v Dr`avnem svetu. Ne skriva ponosa na svoje dosedanje delo, predvsem na to, da je lahko vplival na odlo~itve in zamisli, ki so se izkazale za dobre in so oplemenitile `ivljenje ob~anov. Zdaj je pred njim nov izziv: postati `upan Ob~ine Radovljica.

Izstop dolgoletnega `upana Janka Sebastjana Stu{ka iz leto{nje volilne tekme je bil za marsikoga presene~enje. Tudi za vas?

Dvanajst let, kolikor ~asa je bil Stu{ek na ~elu ob~ine, je dolgo obdobje. Po treh mandatih je vpra{anje, kaj lahko nekdo {e ponudi in koliko politi~ne sve`ine sploh {e premore, opravljanje `upanske funkcije pa gotovo postane bolj ali manj rutinsko ter precej manj energi~no in ambiciozno, kot je bilo na za~etku. Vsekakor so njegovi zvesti volivci v {oku, zame pa to ni bilo kak{no posebno presene~enje. V dolgih letih Stu{kovega `upanovanja so se ljudje nanj navadili, postal je ob~inska ikona, o katerem se ljudje ne spra{ujejo ve~, kak{ne so njegove kvalitete in mo`nosti za uresni~itev volilnega programa, temve~ se volilna tekma za `upana sprevr`e v boj za ali proti aktualnemu `upanu. Meritve volilnega utripa so pred mesecem dni razkrile, da dosedanji `upan po treh mandatih nima podpore niti polovice volilnega telesa, ampak precej manj{o, in tako jasno pokazali, da so na obzorju spremembe. Te so nujne za zagotovitev nadaljnjega razvoja ob~ine. To bodo volivci dokon~no potrdili na volitvah, ki bodo 10. oktobra in so za nas prelomnega pomena.

sicer nismo govorili, smo pa o otro{kih igri{~ih v Radovljici in Lescah. Danes bomo torej nadaljevali s preostalimi {tirimi petinami, ki bodo ob~ankam in ob~anom po mojem prepri~anju prinesli ve~jo kvaliteto `ivljenja in vi{jo stopnjo blaginje. Kot kandidat `elim ponuditi res nekaj izvirnega in konkretnega, saj imajo ljudje dovolj igranja na ~ustva, iz recesije pa se {e nismo izvili.

Bogomir Vnu~ec Za novega `upana se poteguje ve~ kandidatov, volilna tekma pa se je za~ela `e sredi poletja, dale~ pred 10. septembrom, uradnim za~etkom leto{njih lokalnih volitev. Ka`e, da bo volilna tekma v Radovljici, v kateri sodelujejo tudi neodvisni kandidati, zelo pestra?

Zagotovo. V neodvisnost kandidatov, za katerim naj ne bi stala nobena stranka ali politi~na opcija, ne verjamem, saj je polo`aj `upana vendarle politi~na funkcija. ^e `e ne gre za politi~ne avanturiste, ki so do~akali pet minut slave in ob zavedanju, da prakti~no nimajo nobenih mo`nosti na tak{en na~in, vzbujajo predvsem medijsko pozornost, je politi~na neodvisnost malo verjetna.

Volivce bo, tako si mislim, prepri~al tisti, ki ima najbolj kakovosten program in najve~je mo`nosti, da ga uresni~i. Pri slednjem so klju~ne politi~ne izku{nje in dobra povezava s centri odlo~anja v slovenski prestolnici, kar zelo pogre{am pri tekmecih.

Ali politi~ne reference navajate zaradi tega, ker imate za sabo navkljub relativni mladosti `e kar dolgo in pestro politi~no kariero?

Ne, to je dejstvo. V slovenskem politi~nem sistemu, katerega sestavni del so tudi ob~ine, je to ena najpomembnej{ih kvalitet in prednosti. Stranki SDS sem se pred petimi leti priklju~il na osnovi osebnega povabila njenega predsednika Janeza Jan{e. Pred tem sem politi~ne izku{nje nabiral pri kr{~anskih demokratih, v zdru`eno stranko

SLS+SKD pa nisem `elel vstopiti, ker nisem verjel v ta projekt. Kot ~lan stranke mladih so me volivci na dr`avnozborskih volitvah leta 2000 izvolili za poslanca. Ker je poslanska skupina SMS {e pred koncem mandata razpadla, sem delo zaklju~il v SDS. V mojem dosedanjem delu ne boste na{li kak{nih posebnih neskladij, saj sem ves ~as zvest svojemu svetovnemu nazoru, okolju, iz katerega izhajam, in volilni bazi.

Skozi vsa ta leta, prakti~no od osamosvojitve naprej, sem nabral ogromno izku{enj. Znam presoditi, kako razmi{ljajo tako eni kot drugi. Zato tudi znam komunicirati s tako imenovano nasprotno stranjo. S~asoma dojame{, da v resnici ne gre za nasprotnike ali pa celo sovra`nike, temve~ za dva razli~na pogleda na isto zadevo.

Naloga preudarnega politika je torej, da najde najbolj sprejemljivo pot in se spri~o razli~nih, kdaj tudi diametralno nasprotnih stali{~, zate~e k razumni politiki premagovanja te`av, ne pa k vedno novim delitvam ljudi.

Kak{na je razlika med dana{njim zate~enim stanjem v Ob~ini Radovljica in stanjem pred osmimi leti, ko ste se prvi~ potegovali za `upana? ^e gledam program izpred osmih let, se moram sam pri sebi nasmehniti. O~itno je, da je bila od takrat narejena le petina tistega, kar sem takrat tudi sam uvrstil v svoj program, recimo ~istilna naprava, obnova starega mestnega jedra, avtocesta pa je skoraj kon~ana.

O mestnem {portnem parku

Zdravilo za slednje bi bila nova delovna mesta.

To je najpomembneje. Vendar delovna mesta ne padejo kar z neba ali se pojavijo kot gobe po de`ju. Floskula Âťzagotavljanje delovnih mestÂŤ je ena najpogostej{ih v slovenski politiki in medijih. Mnogi, ki jo uporabljajo, dejansko sploh ne poznajo njenega pomena, ob njo se spotikajo, ker gre volilnemu telesu lepo v u{esa. Sam se mo~no spra{ujem, kaj in kako lahko ob~ina naredi na gospodarskem podro~ju. Kje so njeni potenciali? Koliko je {e rezerv? Kje poteka tanka ~rta dopustnega vplivanja politike na gospodarstvo? S kak{nimi prijemi spodbuditi gospodarski razvoj in Radovljico narediti privla~nej{o za investitorje?

Ob~inska uprava ne more ponuditi ve~ delovnih mest, to vemo. Kdor bo govoril nasprotno in Âťzagotavljal nova delovna mestaÂŤ, pravzaprav ne ve, kaj govori.

Ali ob~ine potemtakem nimajo nobenega vpliva na gospodarsko dogajanje v lastni regiji?

Ob~ina ima kot politi~ni subjekt zelo omejene mo`nosti nastopanja v gospodarstvu.

Lahko pa bistveno prispeva k zagotavljanju okvirov in pogojev za gospodarski razvoj, katerega pozitivna posledica so nova delovna mesta in ohranitev starih. Najpomembnej{e orodje ob~ine za to je prostorska strategija, ki predstavlja enega od uvodov v zdravljenje gospodarstva na obmo~ju ob~ine. Natan~neje, primarna naloga ob~ine ni, da bo slu`ila z nepremi~ninami, temve~ da so ob~inske nepremi~nine sredstvo za prihod novih investitorjev ter

3

BOGOMIR VNU^EC, KANDIDAT ZA @UPANA OB^INE RADOVLJICA da bo z njimi omogo~ala razvoj gospodarstva in s tem odpiranje novih delovnih mest.

V ob~ini imamo dve industrijski coni, ki sta predragi, zato samevata. [irom po Sloveniji poznam uspe{ne ob~ine, ki so neposredno stopile v lastni{ki odnos in spodbudile gospodarski razvoj. V [en~urju in Komendi, ki sta dva izmed uspe{nih projektov, so tako o`ivili gospodarstvo, ~eprav ga pred tem tam prakti~no sploh ni bilo, v Dom`alah, {e eni uspe{ni ob~ini, pa so gospodarskemu razvoju tako vdahnili nov zagon. Zgled lahko najdemo, kar ~ez ob~insko mejo, v sosednji Ob~ini @irovnica. Kupili so zemlji{~e, naredili spremembo plana, stro{ke pa si je ob~ina obra~unala minimalno, toliko da si je povrnila komunalno opremljenost. In uspeh ni izostal.

In primer Turisti~nega nakupovalnega centra v Lescah TNC3?

To je tipi~en primer gradbeno nepremi~ninskega posredni{tva.

Atraktiven je predvsem v tem trenutku. Pomembno je, da takih con ne bi ume{~ali v stanovanjski del, saj je trend v razvitem svetu po izlo~anju poslovno industrijskih delov iz stanovanjskih sosesk. TNC 3 je gotovo izjemno dobra lokacija.

Zato je smiselno pri~akovati, da bo proizvodnja s~asoma zapustila ta del in se preselila drugam. A to zahteva svoj ~as.

V prihodnje naj bi vi{ino nepremi~ninskega davka dolo~ale ob~ine. Tudi tu se odpirajo dolo~ene re{itve.

S tem bodo ob~ine pridobile velike mo`nosti. Namesto glavarine, ki jo je ob~ini povrnila dr`ava, bo izvorni prihodek ob~ine davek na nepremi~nine, seveda ob dohodnini in {e nekaterih drugih davkih. Velikost na{e ob~ine je ravno na meji, da nekaj iztr`i od dr`ave. Nekatere ob~ine ravno od te izravnave dobro `ivijo, vendar bo na{a morala najti {e druge vire financiranja. Samo od tega se ne bo dalo `iveti. Statusni razvoj vidimo v preobrazbi dosedanje ob~ine v mestno ter v upravno in gospodarsko sredi{~e Zgornjesavske doline.

Dotaknimo se dru`benih dejavnostih: v ob~ini je tipi~en problem nesorazmerje med, recimo {olstvom in {portom

4

Predsednik OO SDS Zvone Prezelj in kandidat za `upana Ob~ine Radovljica Bogomir Vnu~ec oziroma zdravstvom. Vemo, da v stavbi zdravstvenega doma ponekod zamaka; da so nujnega vzdr`evanja potrebne {ole in vrtci.

V resnici je to veliko bolj aktualno za tam zaposlene, za ob~ane pa postane takrat, ko i{~ejo zdravstveno pomo~. Ko pripeljejo otroke v vrtec, se sre~ajo z nezadovoljstvom zaposlenih.

Ravnatelji bodo `e po naravni dol`nosti vedno nezadovoljni, saj `elijo priskrbeti najoptimalnej{e pogoje za delo svojih zaposlenih in razvoj otrok. @al tovrstna kreativnost ostane omejena z vi{ino razpolo`ljivih sredstev.

Sredstva, namenjena investicijam, so precej majhen del ob~inskega prora~una.

Pribli`no dve tretjini prora~una gre za izpolnjevanje zakonskih obveznosti, samo ena tretjina je na razpolago za investicije. To je veliko premalo in bo treba zagotoviti nove vire financiranja.

Imamo mo`nost pridobivanja evropskih sredstev, ki jih lahko pridobimo ob zagotovilu ustreznega lastnega dele`a. Teh mo`nosti doslej nismo znali dobro izkoristiti.

O pridobivanju evropskih sredstev se govori kot o problemu? ^e jih na ob~inski upravi ne znajo pridobiti sami, si morajo priskrbeti partnerja. To res ne bi smel biti problem. Ob tem je opaziti premalo volje. Ne vem, ali so na na{i ob~ini zaposleni, ki to

obvladajo, saj jih ve~ kot polovice ne poznam. Ne nazadnje pa tudi tovrstne sposobnosti ob~inskih uslu`bencev naredijo ob~anom prijazno upravo.

Ob~anom prijazna ob~inska uprava? Gre za golo floskulo ali nujo pri politi~nem besedi~enju?

Ne, gre za povsem jasno zahtevo po u~inkovitem in kvalitetnem servisu ob~ank in ob~anov. Ob~inska uprava ima lastnosti politi~nega organa, direktor pa je pomembna figura.

Poiskal ga bom – ~e bom izvoljen – z javnim razpisom.

Pogoji bodo stro`ji, kot so bili doslej. Primarna naloga ob~inske uprave je, da je kvaliteten in u~inkovit servis ob~ank in ob~anov. Prepri~an sem, da imamo glede tega {e nekaj rezerv in bomo lahko znatno pove~ali u~inkovitost delovanja ob~inske uprave v korist vseh prebivalcev. Zavzemam se za {e hitrej{o servisiranje: recimo pri posredovanju lokacijskih informacij, soglasij za prireditve in podobno. Uslu`benec mora na vlogo ob~ana reagirati nemudoma, ne da ob~ani ~akajo po mesec dni na dolo~en odgovor. Poglejmo primer predkupne pravice, ki pri nas velja za celo ob~ino. ^e prodajamo, moramo najprej vpra{ati ob~ino, `upan pa, namesto da bi odgovoril v nekaj dneh, stvar zavla~uje. To je bila doslej tipi~na negativna praksa.

Dotaknimo se {e in{pekcijskih slu`b, ki so imele v tem mandatu kar nekaj dela glede zaposlenih na OU? To je bil resen problem. Ne verjamem, da se na zakone zaposlovanja v upravi ne bi spoznali. Glede zaposlovanja je potreben odlo~en direktor, ki mora tudi `upanovo zahtevo zavrniti, ~e je ta v nasprotju s pravili. Vendar ne moremo mimo zakona o javnih uslu`bencih, ki so na svojem delovnem mestu za{~iteni. Vsekakor pa lahko znotraj teh mo`nosti `upan napravi dober tim, morda tudi s prerazporeditvijo zaposlenih.

Dejstvo je, da nekatera ob~inska podjetja in zavodi ne delajo dobro.

Kako pa po va{em deluje ob~insko komunalno podjetje?

Kot vem, delajo solidno, le da so predragi. Cene storitev je treba zmanj{ati. Ne le cene odvoza smeti, treba je zni`ati takso za vodo. Voda je predraga glede na to, koliko imamo kakovostnih virov. Voda je osnovna dobrina, treba bi bilo zmanj{ati re`ijo, jo racionalizirati. V poslovanju imajo {e rezerve. Avtomati~no zvi{ujejo cene, kot to zapovedujejo indeksi, ne ozirajo pa se na dejanske stro{ke. Javni zavodi v resnici premalo gledajo na ob~ana. Na splo{no je ob~ina predraga.

Smeti, odlagali{~a odpadkov ‌ s tem problemom se malodane ukvarjajo vse ob~ine.

Prva re{itev odpadkov je

BOGOMIR VNU^EC, KANDIDAT ZA @UPANA OB^INE RADOVLJICA sortiranje. Zdaj smo v na{i ob~ini v tej fazi. Tega se mora nau~iti vsako gospodinjstvo zase, vsak pri sebi mora vzgojiti disciplino lo~evanja. Ne poznam natan~nih analiz, vendar bi rekel, da ne lo~imo v tem trenutku niti polovice odpadkov. Ozave{~anje ljudi je `e velik korak. Drugi korak bi bil, da kot potro{niki bojkotiramo izdelke, katerih embala`a je nerazgradljiva.

Lo~ene odpadke potem la`e deponiramo. Na Mali Me`aklji je to zdaj dokaj zgledno urejeno.

Jasno pa je, da odpadkov nih~e no~e imeti pred svojim pragom.

Problem se`igalnice bo morala re{iti dr`ava, vsa Slovenija je ravno dovolj velika za eno se`igalnico. Tista, ki sem jo videl v Frankfurtu, na zunaj sploh ni videti kot se`igalnica. [e smrdi ne.

Turizem je na dr`avni ravni ena od pomembnej{ih prioritet, na obmo~ju na{e ob~ine pa bolj spominja na Trnulj~ico ali Pepelko?

Se strinjam. Dregnili ste v obse`no podro~je neizkori{~enih prilo`nosti za nadaljnji razvoj. Ne industrija, turizem naj bo gibalo na{e ob~ine. Za~eli smo s projektom Mivka, imamo kamp na [obcu in v Radovljici …

Potem pa je vse skupaj nekako zamrlo in izgubilo za~etni zagon.

Turizem se mo~no prepleta s {tevilnimi drugimi panogami, med katerimi sta {e posebej pomembni kultura in etnografska dedi{~ina. Tega v Radovljici neko~ nikoli ni manjkalo, zdaj pa imam ob~utek, da veliko premalo naredimo. Veste nad ~im so bili najbolj navdu{eni ~lani ruske delegacije, ki sem jih pripeljal v Radovljico? Nad lectovimi sr~ki z napisi v ru{~ini. Lectovo srce, naj bo {e tako sme{no sli{ati, je eden najbolj{ih simbolov Slovenije. V Kropi, ki slovi po kroparskem kova{tvu, bi bil lahko to `ebelj na obesku (smeh).

Vsak posamezen kraj bi potreboval strategijo turizma. V Avsenikovih Begunjah bi lahko postavili muzej polke, ki bi izjemno obogatil ne samo lokalno, ampak tudi dr`avno turisti~no ponudbo. Dru`ina Avsenik, ki tam na~rtuje gradnjo hotela, se s tem strinja. Tudi o romarskem turizmu na Brezjah ne razmi{ljamo dovolj. Izkupi~ek tam so le parkirnine.

Ali boste v primeru izvolitve oblikovali koalicijo?

Ne skriva ponosa na svoje dosedanje delo.

Koalicije v klasi~nem smislu besede si ne `elim. Ta patent vladanja so o~itali dosedanjemu `upanu. Vsak patent ima namre~ svoje pasti, `upan pa se je pogosto zapletel vanje. S slovensko koalicijsko prakso je takole.

Ali se je vsi partnerji ne dr`ijo ali pa ni dobro napisana, zato je v resnici ne izvajajo. V primeru ob~in ima `upan prednost, ker lahko vodi ob~ino tudi, ~e nima ve~inske podpore v ob~inskem svetu. Te prednosti niti nujno ne potrebuje, saj lahko funkcionira po ute~enih pravilih. Je pa to slab{e za ob~ane. Kajti potem odlo~itve prihajajo z veliko zamudo ali pa jih sploh ni, da stalnih trenj v lokalni politiki in vedno novih niti ne izpostavljam.

V resnici si vsak `upan `eli podpore v ~im ve~jem {tevilu.

Zato se je treba usesti in dolo~iti prioritete.

Kak{en odnos boste torej

vzpostavili do opozicije?

Tudi te ne bo v klasi~nem smislu, saj bomo sprotno pristopali k projektom in tako se bo lahko priklju~il vsak, ki bo to `elel in bo voljan sodelovati.

Brez razlik, kot je, »~e si na{, ima{ mo`nost, ~e nisi, je nima{!?

Novinar na tiskovni konferenci me je vpra{al, kako bomo to dosegli. V prvem mandatu, ko sem bil svetnik, smo podprli predloge, ki so se nam zdeli v redu, ne pa da bi a priori zavra~ali tiste, ki so prihajali z nasprotne strani. Nismo jih selekcionirali na »na{e« in »va{e«. S kadrovsko kombinatoriko se nismo ukvarjali, tako kot se to dogaja v zdaj{nji koaliciji. Mogo~e smo bili nekoliko politi~no naivni, mogo~e smo bili prepo{teni. ^e bi bile potrebne zamenjave na upravi,

bi bile zaradi strokovnosti, ne pa politi~nega kadrovanja.

Kak{ne so va{e prioritete?

Glavna prioriteta v tem trenutku ne more biti, npr. pokriti bazen.

Ali vse ostalo `e imamo, da razmi{ljamo le o bazenu?

Prioriteta je gospodarski razvoj, ki bo prinesel delovna mesta in nadaljnji razvoj ob~ine. Prednost bomo dali predvsem tistemu, kar je realno izvedljivo. Z ve~insko voljo vseh prebivalcev moramo oblikovati ustrezno razvojno vizijo in pripraviti strategijo za njeno uresni~itev.

Pri iskanju re{itev in modela nameravam oblikovati kar naj{ir{i krog predlagateljev in v strpnem dialogu z vsemi zainteresiranimi pripraviti ustrezne re{itve, ki bodo v korist vseh ob~ank in ob~anov.

Mateja Gr~ar, Eva Sen~ar

5 3

LOKALNE VOLITVE 2010

LOKALNE VOLITVE 2010

Radovljica: nekaj misli o njenem razvoju ^asi, ki so pred nami, bodo zelo druga~ni od tistih, ki so za nami.

Ve~ji del sveta in tudi na{a {ir{a domovina Evropa do`ivlja, gospodarsko gledano, najhuj{e nazadovanje v zadnjih osemdesetih letih. Smo na za~etku pomembnih sprememb, ki bodo zaznamovale `ivljenje in delo bodo~ih generacij.

Slovenija se je zelo slabo odzvala na zaostrene gospodarske razmere. Njen gospodarski rezultat v letu 2009 ka`e padec dr. Japec Jakopin, gospodarstva skoraj osmih odstotkov. Veliko soustanovitelj Seaway-a huj{e je, da ima v lanskem letu na svetu samo osem (8) dr`av slab{i rezultat od na{ega.

Radovljica in njena gorenjska regija sodita po ekonomskih kazalcih v spodnji del slovenskih lestvic. Nekdaj najbolj razviti del Slovenije je v zadnjih dvajsetih letih hitro nazadoval. Propadla so {tevilna uspe{na podjetja, novo nastalih je le pe{~ica. Vemo, da sama te`ava ni te`ava: te`ava nastane, ~e se nanjo ne odzovemo.

Kaj bomo torej storili, da bomo na{im otrokom in njihovim omogo~ili, da `ivijo in delajo tukaj? Nekaj moramo spremeniti.

Vzpostaviti moramo okolje, v katerem bo mogo~ hiter in skladen razvoj na gospodarskem, socialnem, kulturnem in okoljskem podro~ju.

Danes je osnova rasti (in razvoja) sposobnost, da s svojim delom, znanjem in nadarjenostjo uspe{no tekmujemo z najbolj{imi na svetu.

Ta sposobnost, ki jo imenujemo z eno besedo konkuren~nost, lahko v

na{em primeru postavimo na tri temelje: - ustvarjalnost in inovativnost, - nove tehnologije, - hitrost, prilagodljivost in odzivnost.

Tako bomo imeli mo`nost, da imamo najbolj{e {ole za na{e otroke, {tevilna in privla~na delovna mesta in da poskrbimo za starej{e tako, kot si `elimo, da bi bilo poskrbljeno za nas.

In obenem bomo na{o ob~ino spremenili v `ivahno, razvito, lepo in zanimivo ob~ino, ki bo med najprivla~nej{imi v dr`avi. Veseli in ponosni bomo, da `ivimo v Radovljici.

Podpora `upanskemu kandidatu Bogomir Vnu~ec, kandidat za radovlji{kega `upana mi je predstavil svoj program. Priznati moram, da mi je bil v{e~, tako vsebinsko, {e bolj pa zaradi tega, ker so projekti, ki jih je na{teval, da jih bo izpeljal, ~e bo `upan, konkretni in jasni in ga bomo volivci za vsak neizpolnjen projekt lahko prijeli.

Prava osve`itev ob nejasnih, splo{- dr. Alenka in dr. Avgust Mencinger nih obljubah in neskon~no dolgih pisnih "dizertacijah" raznih kandidatov in list, ki jih poslu{amo in prebiramo pred volitvami.

Njegova prednost so tudi "zveze". Kot poslanec v dr`avnem zboru in dr`avni svetnik je sigurno spoznal mnogo klju~nih dr`avnih uradnikov in bo znal pritisniti na pravi gumb, ko bo potreboval kaj za ob~ino.

V dobro pa mu {tejem tudi to, da se ne progla{a za neodvisnega kandidata, ampak jasno pove, kateri stranki pripada in za katero kandidira. dr. Alenka Mencinger

7 3

LOKALNE VOLITVE 2010

Bogomir Vnu~ec je pravi ~lovek za nov zagon

Drage krajanke, cenjeni krajani!

in kandidati SDS za ob~inski svet.

Vljudno vas vabimo na

PREDVOLILNO SRE^ANJE. Prireditev bo v soboto, 25. 9. 2010, ob 11. uri na Linhartovem trgu v Radovljici.

PREDSTAVIL SE BO KANDIDAT ZA @UPANA

prof. dr. Bo{tjan M. Turk

Svoje otro{tvo sem pre`ivel v Radovljici, v katero sem se vedno vra~al brez izjeme do dana{njega dne. Mesto ima neverjetne danosti, izhajajo~e iz zgodovine same, predvsem pa iz ~udovitega okolja, ki sta ga v pokrajino vrezali Sava na eni in Karavanke na drugi strani. Tu je tudi tranzitna lega, ki radovlji{ki ob~ini nudi povezanost ne samo s sosednjimi regijami, temve~ tudi {ir{e s svetom. @eleznica in moderna avtocesta sta danes osnova za razvoj turizma: da bo turist imel kaj videti v de`eli, podobi raja, kot se je izrazil pesnik, pa je poskrbela `e narava.

BOGOMIR VNU^EC in kandidati SDS za ob~inski svet

Stanje v ob~ini pa kljub temu ni tako idili~no, kot bi lahko bilo.

Veliko razvojnih prilo`nosti je bilo zamujenih, veliko procesov, ki bi se morali `e zdavnaj za~eti odvijati, niti {e ni bilo dano v debato. Potrebno bi bilo namre~ opredeliti jasno vizijo strate{kih ciljev v ob~ini, oprto na `e obstoje~o zakonodajo.

Tudi ume{~anje avtocestne trase v prostor je trajalo predolgo ~asa, kar celo desetletje, pa se {e zdi, da cesta ni bila v celoti usklajena z interesi prebivalcev Radovljice. Podobno je s kamnolomom pri Lipnici. Od tam vozijo material za gradnjo avtocestnega kri`a po vsej dr`avi, Lipni{ka dolina pa je eden najsramotnej{ih infrastrukturnih problemov v celi regiji.

Kamnolom bi bilo treba zapreti, oz. njegovo dejavnost omejiti na preskrbo lokalnega okolja.

V tem trenutku ob~ina najbolj potrebuje preporod, ki temelji na spremembi miselnosti in pluralizmu demokrati~nih interesov.

Sami vemo, da je precej problemov v ob~ini nastajalo tudi zaradi tega, ker je bila na oblasti ena sama, monopolna politi~na opcija.

Poenotiti in uskladiti je potrebno tudi delo vseh slu`b ob~inske uprave, predvsem pri odnosu do ob~anov. Zagotoviti je potrebno tudi u~inkovitej{e upravljanje ob~inske administracije in ostalih institucij.

Nenazadnje je potrebno dati ob~ini mo~nej{i pospe{ek znotraj regije same, nenazadnje znotraj Republike Slovenije. Bogomirja Vnu~ca poznam dve desetletji. Prepri~an sem, da je pravi ~lovek, ki lahko ob~ini zagotovi spremembo in nov zagon na vseh podro~jih. prof. dr.

Bo{tjan M. Turk

8

Za dobro voljo bo poskrbljeno!

KOMENTAR - MARJAN VIDIC ta {port na lestvici prioritet v ob~ini izrinil celo nekatere dru`bene dejavnosti?

Marjan Vidic, vodja svetni{ke skupine SDS

Ob koncu mandata Izteka se {e en mandat `upana in ob~inskega sveta. Ko se oziram nazaj, ugotavljam, da je bilo minulo obdobje {tirih let precej razburkano – za~elo se je z `upanovo politi~no koalicijo, kon~alo pa z njenim razsulom. [e najla`e pa si bomo ta mandat zapomnili po neznosni razdeljenosti svetnikov, opozicija je bíla vnaprej izgubljen boj. Z njo pa ne nazadnje tudi ob~ani, kajti neizglasovanje pobude ali pripombe, ki sloni na trdnih temeljih, pomeni izgubo tudi za ob~ane. Bolj kot kadarkoli prej se je prav v tem mandatu pri sprejemanju prora~una in razvojnih na~rtov ob~ine pokazalo, da vladajo~ih ne vodi skrb za javno dobro, temve~ uveljavljanje politi~ne mo~i.

Vodenje ob~ine se je tako ve~krat sprevrglo v zadovoljevanje apetitov politi~no mo~nej{ih, ki so za lastne interese dosegli, recimo, v~asih dobesedno v enem dnevu, preusmeritev prora~unskih sredstev.

Nikakor ne nasprotujem vsesplo{nemu razvoju in uveljavljanju posameznikov, vendar pa bi pravila morali spo{tovati vsi. Spra{ujem se, zakaj imamo v ob~ini le en {port, plavanje, ki ga podpiramo z izdatnimi zneski, vsi ostali {portniki pa prejemajo ve~ ali manj le drobtinice? In zakaj je

Na lastni ko`i sem okusil tudi ma{~evanje zaradi zahtev po transparentnosti delovanja.

Svetnik, ki je to postal po volji ob~anov, ima ne le pravico, pa~ pa tudi dol`nost, da postavlja javna vpra{anja, ki so posledica nejasnega ali celo spornega delovanja; zato se bom na sodi{~u sre~al s pod`upanom Jo`etom Rebcem in tokratnim kandidatom za `upana Cirilom Globo~nikom. Obto`ujeta me »radovednosti« glede financiranja toplotne ~rpalke na ob~inskem objektu, kajti nisem se zadovoljil zgolj s pav{alnimi navedbami. Mimogrede, ob~inski svet ob sprejemanju dokumentov za {portni park ni bil seznanjen, da bo toplotna ~rpalka vgrajena. Pa bi moral biti, sicer bi si lahko potem kdorkoli dovolil graditi na ob~inski lastnini. Tudi zneski investicije, ki sta jih aprila lani navajala v De`elnih novicah, si nasprotujejo. Na zadnji seji smo svetniki do`iveli {e en vratolomen zasuk: v razvojne programe prve prioritete se je ~ez no~ uvrstila pomi~na streha nad bazenom, za katero naj bi v naslednjih treh letih namenili po ~etrt milijona evrov letno. In to kljub kriteriju, da je prva prioriteta namenjena le za projekte, ki se `e izvajajo in bodo pridobili tudi evropska oziroma dr`avna sredstva. ^emu imamo potem kriterije, se spra{ujem!

In kako postaviti prioritete, ki bodo res po volji ve~ine?

Po drugi strani pa se ni na{la vsota osem tiso~ eurov za sofinanciranje pomo~i na domu, ki bi vse bolj {tevilni skupini starej{ih ob~anov omogo~ila ni`je stro{ke, kar v teh ~asih ni zanemarljivo! Stavbe osnovnih {ol in zdravstvenega doma so potrebne vsaj nujnega vzdr`evanja. Govorim o skrbi za ranljive skupine prebivalstva, o skrbi za okolje; je vse to res zgolj na deklarativni ravni?

Pode`elje na{e ob~ine infrastrukturno {e vedno zaostaja za somestjem; {e posebej skrb vzbujajo~e so azbestne vodovodne cevi.

Stremimo za tem, da bi bila

Obvestilo Informacije o predvolilnih soo~enjih najdete na spletnih straneh: www.kandidat-za-zupana-radovljica.si www.radovljica.sds.si

na{a ob~ina po bivanjski kakovosti v samem vrhu v Sloveniji, v resnici pa ne ubiramo prave smeri. Krajevne skupnosti postopoma zgubljajo avtonomijo odlo~anja, pa vendar vemo, da prav tovrstne manj{e skupnosti zmorejo poskrbeti za potrebe ob~anov. V tem mandatu je bilo uresni~enih nekaj projektov, ki bi jih te`ko uvrstili med tiste, ki zvi{ujejo kakovost `ivljenja. Za dvorcem Drn~a - toliko prahu se je dvigalo okoli njega, prinesel naj bi na desetine delovnih mest so ostali le dolgovi in pa sporna domneva, kako je direktor ob~inske uprave kot prokurist vodil podjetje? Letali{ka steza je bila, po ne{teto zapletih, odprta maja, zdaj pa se je izkazalo, da je sezona izgubljena, ker se ALC in Aeroklub ne moreta dogovoriti, kako dalje.

O~itno je treba imeti mo~nega botra, pa se stvari odvijejo, v nasprotnem pa lahko vse skupaj tudi propade. Ni videti, da bi vodilne na ob~inski upravi to posebej prizadevalo; menim, da se zana{ajo na smeti{~e zgodovine, na ~as, ki ljudem prinese pozabo. Tako kot slabih devetsto tiso~ evrov, zapravljenih za odlagali{~e odpadkov na ^rnivcu.

Ko sem torej na sejah ob~inskega sveta postavljal taka in druga~na neprijetna vpra{anja, sem dobil odgovor, da je bila to obogatitev ob~inskega premo`enja. Pa naj razume, kdor more!

Politi~na te`a enega od pod`upanov je v tem mandatu odlo~ilno vplivala na {tevilne odlo~itve in v prihodnosti se nam lahko ta scenarij ponavlja.

Uradno neodvisni kandidat, eden mojih to`nikov, je v vlogi tehni~nega direktorja Plavalnega kluba pisal o prihajajo~ih projektih, npr. o fotovoltaiki na strehi osnovne {ole za potrebe PK, ~eprav ravnateljica o tem ne ve ni~.

Odgovor ob~inske uprave je, da bi se v klubu morali najprej obrniti na upravljavca; o~itno je nekaterim dovoljeno ve~ kot drugim, to pa tudi brez sramu javno priznajo. V `e omenjenem ~lanku v DN Ciril Globo~nik trdi, da ima odobrenih pol milijona evrov s strani {vicarskega sklada. Pohvalno, vendar pa bom verjel {ele potem, ko bo denar nakazan. O tem mi na seji ob~inskega sveta niso znali konkretneje odgovoriti, lepore~enje pa me ni prepri~alo.

Se nam spet obetajo projekti v prid privilegirane manj{ine, navadni ob~ani pa naj gledajo in ploskajo?

Pa {e nekaj me je zelo motilo v tem mandatu. Dostop do informacij javnega zna~aja tako na ob~inski upravi kot v ob~inskih podjetjih. Naj navedem le en primer: direktor komunale mi na moja vpra{anja odgovarja, da se le-te ne uvr{~ajo med informacije javnega zna~aja. A po posredovanju informacijske poobla{~enke Nata{e Pirc so ~ez mesec dni postale informacije javnega zna~aja. ^e se `e izvoljeni svetnik te`ko dokoplje do podatkov, kako potem {ele mine volja ostale ob~ane – ni~ ~udnega, da si mislijo, da je »politika pa~ …« Ob~ani si mnenje ustvarjajo lahko le na podlagi stvarnosti, ki jo vidijo in do`ivljajo, pa tudi na podlagi informacij, ki jih prejmejo z razli~nih strani. Ob mojem pisanju bo marsikateri bralec morda rekel, »glej ga, nerga~a!« Konec koncev pa so volitve namenjene tudi prevetritvi za nazaj in ne le upanju za vnaprej.

Za popotnico novoizvoljenim `upanu in svetnikom pa vzklikam: Imejte pred o~mi vso ob~ino in vse ob~ane!

Marjan Vidic, predsednik svetni{ke skupine SDS

9 3

LOKALNE VOLITVE 2010

Lista SDS za ob~inski svet Radovljica

BOGOMIR VNU^EC Cankarjeva 56b, Radovljica, 22. 2. 1966, dipl. ekonomist, prokurist

MARJAN VIDIC Dobr{ka 1, Lesce, 4. 2. 1961, medicinski laborant, direktor Aquarium d.o.o.

MATEJA GR^AR Ljubno 133, Podnart, 13. 9. 1962, dr. dentalne medicine, zobozdravnica - zasebnica

ZVONKO PREZELJ Cankarjeva 30, Radovljica, 25. 2. 1951, strojni tehnik, referent za investicije

ANDREJ POTO^NIK Kamna Gorica 27, 30. 11. 1952, strojni tehnik, vodja komerciale

ANA RESMAN Fin`garjeva 9, Lesce, 7. 10. 1981, absolvent FDV

JO@E MLINARI^ @elezni{ka 1, Lesce, 23. 5. 1973, univ. dipl. in`. `ivil. tehnologije, direktor Mesarija Mlinari~ d.o.o.

MATEV@ MEN^AK Vrbnje 61, Radovljica, 24. 8. 1985, univ. dipl. oec., direktor

NEVENKA OSTERC Vojkova 2b, Lesce, 20. 3. 1961, komercialist, direktorica Neros d.o.o.

PAVEL PODLESNIK Cankarjeva 20, Radovljica, 16. 2. 1949, dr. medicine, zdravnik - zasebnik

ANDREJ RUPEL Cankarjeva 3, Radovljica, 22. 11. 1969, dr. medicine, zdravnik - kirurg

TATJANA KRI@AJ Alpska 61. Lesce, 12. 9. 1961, natakarica, tajnica

ANDREJ GA[PERIN Begunje 53, Begunje, 4. 9. 1982, strojni tehnik, tehnolog

mag. STJEPAN PERVAN Gradnikova 99, Radovljica, 4. 12. 1971, mag. znan. s podro~ja sistemov za podporo odlo~anju, IT sistemski in`enir

MARINKA JAN[A HRIBERNIK Gradnikova 54, Radovljica, 2. 11. 1952, vi{ja upravna delavka, upokojenka

FERDINAND TRO[T Gradnikova 113, Radovljica, 10. 3. 1951, voznik, upokojenec

10 2

LOKALNE VOLITVE 2010

MATJA@ PANGERC Gub~eva 2, Radovljica, 28. 6. 1962, univ. dipl. in`. arhitekture, samostojni arhitekt

JANEZ GLOBO^NIK Mo{nje 16, Radovljica, 11. 8. 1948, profesor zgodovine in sociologije, vi{ji svetovalec

MATEJA FON [PITALAR Alpska 39, Lesce, 30. 6. 1969, profesorica likovne vzgoje in tehnike, u~iteljica likovne vzgoje in tehnike

DRAGO [MID Ljubljanska 15a, Radovljica, 18. 7. 1961, komercialist, komercialist

CIRIL KOZJEK Kropa 100d, Kropa, 6. 7. 1949, strojni klju~avni~ar, upokojenec

ROK TAV^AR Lancovo 17, Radovljica, 15. 1. 1980, elektronik, skupinovodja

NATA[A MUHOVEC Hra{e, Lesce, 4. 11. 1975, trgovska prodajalka, delavka

BARBARA KOCJAN^I^ Brezje 70a, Brezje, 23. 11. 1967, trgovinski poslovodja, poslovodja

Mladi volivci, mladi svetniki!

BOJAN FRELIH Roblekova 2, Radovljica, 13. 10. 1962, univ. dipl. in`. strojni{tva, u~itelj

ROK MUZNIK Gradnikova 133, Radovljica, 20. 1. 1988, gimnazijski maturant

Mladi moramo imeti mo`nost aktivno sooblikovati lastno prihodnost; s sodelovanjem v politi~ni sferi spoznavamo na~ine, kako delovati, da izbolj{amo `ivljenje mladih dru`in, zaposlitvene mo`nosti mladih in oplemenitimo prosti ~as.

Upravi~eno se lahko vpra{amo, ali je radovlji{ka ob~ina sploh naklonjena prihodu mladih dru`in in ali jim je sposobna zagotoviti ustrezno bivalno okolje in delovna mesta. Ob tem ne moremo mimo enega ve~jih problemov, in sicer odhoda izobra`enih ob~anov v ve~ja mesta. In vendar je v Ob~ini Radovljica kar nekaj inovativnih podjetij, kjer potrebujejo sposobne kadre; paradoksalno je, da se kljub gospodarski krizi mnoga sodobna ob~inska podjetja soo~ajo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. ^lani odbora Slovenske demokratske mladine (SDM) ugotavljamo, da v na{i ob~ini ne razmi{ljajo dovolj o tem, kako privabiti dvoje: sposobne kadre in mlade dru`ine.

Prav tako mladi nimajo mladinskega centra oziroma prostora, ki bi bil namenjen dru`enju, ob tem pa skupnemu na~rtovanju razli~nih projektov. Lokali so prepolni mladih, ki se niti ne zavedajo, da svoj prosti ~as lahko pre`ivljajo tudi druga~e, da njihovo dru`enje lahko rodi nekaj, na kar bi bili lahko ponosni. Upam, da bralec teh besed ne bo napa~no razumel; v SDM nismo proti obiskovanju lokalov, pa~ pa nas vznemirja, da mladi niti ne vedo, da so `ivljenjski izzivi na dosegu vsakemu od nas.

@elimo si predvsem ve~je prisotnosti mladih v slovenski politiki. Zato v SDM predlagamo vsem strankam, da na svoje liste vklju~ijo ~im ve~je {tevilo mladih in jim tako omogo~ijo soodlo~anje, predvsem pa nabiranje izku{enj pri politi~nem udejstvovanju in zorenju v politi~ni kulturi. Mladi s svojimi zamislimi lahko pospe{ijo razvoj in svetnikom odprejo o~i za resni~ne potrebe mladih. Lokalne volitve bodo tako prilo`nost, ko bodo mladi imeli mo`nost spoznati, da je glasovanje dejanje, vredno razmisleka, saj so tako posredno soodgovorni za politi~ne odlo~itve.

Volitve naj bodo prilo`nost, da se spomnimo rekla: „Na mladih svet stoji!“ Matev` Men~ak, predsednik odbora Slovenske demokratske mladine Radovljica

11 3

RAZVEDRILO Avtor: Vojko Stare Materija snov (knji`)

Torij

Rad. arhitekt Ivan

Poro~evalski urad

Hitra tekaSDS ~ica v gr{ki Kandidat Tropska za `upana papiga mitologiji

Avstral. atlet Clarke

Mehka ble{~e~a kovina

SDS

Tropska rastlina

Reka v [vici

Pevec Du{ko

Legendarni brazilski nogometa{ Nakit brez n

Glavno mesto Jordanije Kraj pri Zadru Naziv egipt. kraljev

Glas De`ele Ukrajinska atletinja Torino Inesa

Japonska Radovlji{ka Du{evna nabiralka dobrotnica otopelost biserov

Uradna listina

Lanton Ladjed. naprava

Zgod. pokrajina v Fran.

Ameri{ka igralka Nielsen

SDS

Josipina 2. in 6. ~rka Mesto v Indiji Veznik

Rimska 4 Pi{~alka knji`.

Greben pri statvah Slov. politik Peter

Srbski pesnik, pisatelj in esejist Oskar 1909-1989

Glas De`ele Sicilij

Humo- Gr{ka ~rka ristka Nem{ki piPutrih satelj Walter Ameri{ki satirik Buchwald

TV poro~evalec Ameri{ki western

Nata{a Rebrnik

Malik

Veletrgovnica v Ljubljani

Joseph Osborn Tigru podobna zver

Meso s trebuha goveda Del central. proces. v racunalniku Avt. oznska za Romunijo Amer. poro~ev. agencija Pritok Irti{a pri Omsku

Volitve za `upana Razmno`evalna tvorba

Trojan brez tr

Reka v Latviji

Roblek

SDS

Fr. slikar Louis

Slov. grad. podjetje Sladkovod. riba

Ivan Preprosta ^utura vrata iz lat

Kis

Glas Sredstvo za sporazumevanje De`ele

Gora v Kaliforniji Mesto na otoku Kju{u Edvard

Anton Ingoli~

Bogomir Janez Novak

Vrsta treske v sever. morjih

Reka v Rusiji

Selen

Pomol prizidek

Tantal

Arabski `rebec

Re{eno kri`ano po{ljite do 4. oktobra na naslov: OB^INSKI ODBOR SDS RADOVLJICA, Gorenjska c. 25, 4240 Radovljica 1. nagrada: Vikend paket za dve osebi v Alpski vasi na Voglu, 2. in 3. nagrada: Tone Kuntner: Mati Slovenija

20